Sijajni uspehi naših poslancev. Štajerski deželni zbor. Od 10. do 18, oktobra, torej skozi 8 dni, je zboroval štajerski deželni zbor. Slovenski poslanci so za to dobo sklenili z Nemci premirje, seveda pod pogojero, cla se v tej kratki dobi ugodi tudi marsikateri slovenski želji. Slovenska obštrukcija je nemške poslance nauSila, da se z zastopniki slovenskega naroda ni šaliti, zato so radi ali neradi sprejeli pogoje in jih tudi držali. Zato pa tudi laliko rečemo, da še nikdar in nikjer niso slovenski poslanci v kratki dobi osmih dni toliko dosegli za slovensko ljudslvo kakor sedaj naši poslianci, Vsak boj ima svoje žrtve, tudi naš ga je imel. Kadarkoli so se liberalci in nemškutarji zaganjali v jiaše poslance in njib. deželnozborsko obštrukoijo, govoril: smo našim pristašem: Ostanite niirni in zaupajte! Da smo ravnali prav, pokazah so uspehi osemdnevnega delovanja naših poslancev v deželnem zboru. Tudi liberalci stoje sedaj mol$e pred uspehi naših poslancev, zavedajoS se, da so vsi njih napadi bili krivični in neresnični.. Kdor je vstrajen v boju in delu, njemu se ni treba bati ljudske sodbe. NaŠi poslanci bodo sedaj lahko vedrih lic stopili pred svoje volilce, kajti vsa natolcevanja njihovih nasprotnikov so se v solncu zadnjih uspehov razpršila v prah. Slovenska gospodinjska šola. PrejŠnji poslanci so nam dosegli vsaj kmetijsko šolo s svojo obštrukcijo, sedanji poslanci pa nič, tako so hujskali nasprotniki v listib in govorili proti našim poslancem še med bojem. Naši poslanci bi bili morali že prej doseči uspehe, predno so še boj dovojevali. Sedaj so tudi tem obrekovalcem zajnašili usta. V seji deželnega zbora dne 17. t. m. se je sklenilo, da se v St. Juriju ob južni železnici ustanovi slovenska gospodiajska šola, ki se otvori s šolskim letom 1914-15. Porocevalec o tej šoli je bil naš poslanec P i š e k, ki je v toplih besedah deželnemu zboru priporočal, naj sprejme predlog za ustanovitev šole. Ugovarjala sta nni mariborski poslanec Wastian in stari neprijatelj slovenskega kmečkega stanu, ptujski župan Ornik. Obadva sta govorila poniževalno za slovensko ljudstvo, ki je baje še neolikano, nima nobene želje1 po izobrazbi, in Ornik je celo Nemcem hotel dokazati, da Slovenke še niti cvrtja ne znajo prirediti. Slovenski klub je poslal d r. J a n k o v i 5 a v boj proti obema nasprotnikoma, ki je v prepričevalnih besedah pobil oesedo za besedo, kar sta \Vastian in Ornik govorila ;proti Slovencem. Rekel je, da Slovenci nismo proti te•mu, da bi se ne učili netoščine, ampak smo pa proti terau, da bi si z učenjem tega jezika slekli slovensko ^uknjo. NajviŠje vzgojevalno načelo je: pouk v materinščini! Slovence in Nemce vežejo vezi sosedstva, tudi mnogo rodbinskih zvez, zato bi naj delali na to, da preneha narodna nestrpnost, kakor jo oznanjata mariborski Wastian in ptujski Ornik. Gospodinjslva šola v St. Juriju je gospodarska potreba Slovencev m nikaka milost za Slovence. (Živahno odobravanje raed slovenskimi in veleposestniškimi poslanci.) Nato je še v imenu veleposestva izjavil grof Attems, v imenu krščanskih socialcev Hagenhofer, da bodo glasovali za Šolo. Le govornik Resel je izjavil, da bodo socialni demolcratje glasovali proti šoli. (Ozmeo: Tako govorite kakor kak nacionalec!) KonCno je poslanec Pišek še enkrat priporoSal sprejem predloge, ki je bi la nato z veliko večino sprejeta. Proti so glasovali Wastian, Ornig, Neger, LangeV in socialni demokratje, med njimi seveda tudi Horvalok, za katerega so v ožji volitvi tudi Slovenci glasovali, S tem je ustanovitev slovenske t?ospodinjske šole v St. Juriju ob južni železnici zasigurana. Slovenska meščanska šola. Za nas Slovence je bilo žaljivo, da so si Nemci zidali meščansko šolo za meščansko šolo, Slovence pa zraven zaničevali, 8eš, vi ste še premalo omikani za meščansko šolo. Poslanci Slovenske Kmečke Zveze pa niso bili vfč voljni prenašati takib žalitev, zato so Nemcem suho in kratko povedali: ako hočete mir z nami, potem morate odstraniti povod tudi za to žalitev. Kislih obrazov so se Nemci udali. V soboto, dne 18. t. m,, se je začela v deželnem zboru obravnava o tej šoli. Najprej je naprednjak dr. Kukovec strašno suhbparno mrmral, da je taka šola potrebna. Potem je vstal zopet mariborski nestrpnež Wastian. Metal je razlifine očitke na Slovence, Seš, da nimajo mnogo ljudskih šol, da se učence preveč oprošča od šolskega obiskovanja, da je Žalec neprimeren prostor za tako šolo. Odgovarjal je "VVastianu tokrat poslanec dr. Korošec, Izvajal je: Kakor nekdaj Goljat, tako te dni Wastian dan za dnevom prihaja iz nemškega tabora, da bi Slovence izzival, zasmehoval in napadal. Toda njegovi napadi nas ne dosezajo več. Na podlagi uradnih podatkov dokazuje, da se med Nemci vsaj toliko šolskih otrok oprošfia po leti, kakor na Slovenskem. Kar se analfabetov (ki ne znajo pisati) ti8e, se nahajajo med Slovenci in Nemci, posebno v krajih, ki so zelo hriboviti. V tem oziru si nilmamo drug drugemu ničesar očitati. Slovenoi hrepenimo po izobrazbi. (Pritrjevanje.) Ljudsko šolstvo v lepi Savinjski dolini je visoko razvito i.n šolski obisk povsem zadovoljiv, Noben kraj na Slovenskem Stajerju ni tako pripraven za slovensko meš?,ansko šolo kakor Žalec, ki leži v središču Savinjske doline. Govornik opozarja na dejstvo, da je v tej dolini še precej drugih trgov z nerazvitim obrtništvom. Temu obrtništvu bo meščanska šola nudila bistvene pogoje za napredek. A tudi kmefikemu stanu v Savinjski dolini, ki se bavi s bmeljarstvom. Hmeljarjimorajovefiinomasami spravIjati svoje pridelke na trg in v denar, da pa izglnejo škodljivi prekupci, jim je treba dobre šolske izobrazbe. Govor.nik konča z besedami: Slovensko ljudstvo bo z odobravanjem vzelo na znanje, ako deželni zbor dovoli slovensko meščansko šolo, in ta dovolitev bo prvo znamenje, da v štajerslcem deželnem zboru iiastopi sprava in edinost. (Splošno odobravanje.) Izvajanja poslanca dr. Korošca so v zbornici napravila najugodnejši utis. Cela zbornica, razven Wastiaria, Negra in socialnih demokratov, je glasoval'a za slovensko mešSansko šolo. Ornik jo je med glasovanjem odkuril. Naši poslanci so torej predlagali, da naj pride nova mešfianska šola v Žalec. Prej so liberalci obrekovali naše poslance, da delajo za svoje strankarstvo, no, sedaj so jim dokazali nasprotno. Tudi pri liberalcih izgineva sedaj vsak dvom nad poštenostjo našega deželnozborskega boja. V nasprotnem taboru mislijo le pri kupici na blagor Ijudstva, pri nas se skrb za sploSno slovensko korist kaže v delih in uspehih. Denar za okrajne ceste. Koliko krika je bilo ves čas obštrukcije radi deželnih doneskov za okrajne ceste! Liberalci in nemSkutarji so najbolj glodali ob tej kosti. Tudi Nemci so mislili s tem orožjem streti našo obštrukcijo, zato so celo uprizorili v Gradcu zborovanje olcrajnih zastopnikov, na katerem so gromeli proti slovenski občtrukciji. Toda hvala Bogu, na&e ljudstvo jo poslušalo le glas svojih zastopnikov, ki so mu govorili: Potrpirno nekoliko časa, saj bo vse dobro! V seji dne 18. oktobra je deželni zbor skle.nil, da se bodo za 1. 1910, 19011, 1912, 1913 zaostali doneski za okrajne ceste vsi in v polni meri izplafiali; a za 1. 1914 se dovoli za okrajne ceste znesek 457.000 K. Sedaj se naj ganejo okrajni zastopi ter predložijo deželnemu odboru svoje račune in načrte. Oni pa, ki so kedaj dvomili nad previdnostjo in sVrbjo našib poslancev za vse zadeve slovenskega knieekega ljudstva, naj se sedaj izpreobrnejo iz Savlov v Pavle ter naj zanaprej z zaupanjem slede poslancem Slovenske Kmeftke Zveze. Brezobrestna posojila za vinograde. Tudi na vinogradnike se je miplilo v sedanjem zasedanju deželnega zbora. Kakor hit.ro bo v državnem zboru vzakonjen davčjii načrt, bo dežela izpla- čala 100.000 K za brezobrestna posojila, zraven priloži država tudi 100,000 K, tako, da bo za 1. 1914. za brezobrestna vinogradniška posojila 200,000 K na razpolago. Podpore po ulmah. Za podpore po uimah, katerih je bilo v tem letu mnogo, se je doloSilo 25.000 K, za katere naj oškodovanci, oziroma občine, v njihovem imenu vložijo nrošnjo na deželni odbor. Svota ni: velika, ker dežela prepušfia skrb za oškodovance po uimali državi, ki irna za take zadeve več sredstev na razpolago. Podpore za šolske kuhinje. Ni še dolgo, da smo objavili v našem listu članek s pozivom, naj se snujejo šolske kuhinje za ljudskošolske otroke, kakor jih je nasvetoval zadnji hrvaško-slovenski katoliški sliod, Vedeli smo, zakaj. DeŽ. zbor je sedaj sklenil, da se za 1. 1914 izplaca šolskim kuhinjam, ako prosijo, 50,000 K podpore. Kjer so, naj šolske kuhinje takoj vložijo prošnje na deželni odbor, kjer jih ni, naj se osnujejo in potem poskrbi za deželno podporo. Predlogi našlh poslancev. Ze v zadnjem listu smo navedli nekatere predloge naših. poslancev, danes priobfiujemo še ostale. Poslanci dr. BenkoviB, Terglav in Pišek predlog za ustanovitev rudarske šole v Trbovljah, — Poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovifi interpelirata namestnika radi pospešenja stavbe uradnega poslopja v Brežicali, — Poslanec dr. Benkovič je vložil predlog, da se naj izplačajo zaostale cestne podpore. — Poslanec dr. Benkovič in tovariši predlog glede izpremembe določb deželnega reda in o volitvi deželnih odbornikov. Predlog zahteva, naj slovenskega deželnega odlx>rnika volijo edino poslanci slovenskih kmečkih občin. — Poslanec di\ Benkovič in tovariši predlog za podporo zavodom za mladinsko skrb v Trbovljah, — Poslanec dr, Korošec in tovariši so predlagali, naj čla dežela podporo za novo bolnišnico usmiljenih bratov v Savinjski dolini. — Posl. Terglav, Pišek. <lr. BenkoviC in tovariši predlog, da se v celjskem okraju po uimah in toči poškodovanim podeli izdatna deželna podpora. — Posl. Terglav in dr. Benkovifi predlog radi podpore po toči oškodovanim v okrajih Gornji Grad in Laško. — Poslanec Vrefiko je stavil predlog glede naprave vzornega vinograda v občini Ponikva, sodni okraj Smarje. Davek na vrednostnl prirastek -- odklonjen. Deželni odbor je predlagal deželnemu zboru, naj se vpelje nov deželni davek, in sicer na prirastek vrednosti pri posestvih in poslopjih. Toda poslanci so imeli preveč poraislekov proti tej predlogi, zato so jo vrnili deželnemu odboru, naj še enkrat poroča o njej. Sklep. Rešilo se je v tem kratkem zasedanju tucli veliko manjših predlogov, ki se tičejo različnih obfiin in o.seb. Med vefijimi predlogi nam je še treba omeniti, da je bil sprejet davek na pivo, in sicer se zviša davek pri litru za 2 vin. Iz denarja, ki ga bo vrgel da^devek na p::vo, se bodo dale u 5 i t e 1 j e m draginjske doklade v znesku 1,200.000 K. Zanimivo pa je bilo, da voditelj liberalcev, ki je hodil od zborovanja do zborovanja govorit, kaki hudobneži so naši poslanci, ker ne dovolijo učiteljem priboljška, poslanec dr. Kukovec (!!) ni bil niti pri posvetovanju niti pri glasovanju o učiteljski predlogi zraven. Naši hudobni poslanci pa, ki jih slikajo liberalci kot strašne sovražnike učiteljstva, so bili vsi na svojem mestu, njih voditelj dr, KoroŠec je celo govoril za predlogo, in potem so vsi naši poslanci glasovali za ufiiteljske plafte. Pri liberalcih same prazne besede, pri nas dejanja! Slovensko štajersko ljudstvo je lahko zadovoljno z zadnjim zasedanjem deželnega zbora. Siovenska KmeČka Zveza pa sme biti ponosna na svoje poslance, ki so se ravnokar vrnili iz Gradca s tako sijajnimi uspehi.