Današnja številka obsega osem strani.
Štev. 11. (PoStno tek. raton. - C. E. con la Posta).
V Trstu, petek 14. marca 1924.
Izhaja v»ak petek opoldne.
Naslov : Tr«t-Trie»te Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111.
Izdaja: konsorcij Malega, lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK
Leto II.
I Stanci ena Številka 20 stotink.
E-c* p leto 8 lir
Licejska kMi:>i a (Dr. Puntar)
T J -	1	J	V	'
( Odg. urednik Ivan fiervatin
Hale novice
Mali koledar.
Petek, 14. marca : Matilda — Sobota, IS. marca : Longin — Nedelja, 16. marca — Pondeljek, 17- marca : Jedrt — Torek, 18, marca : Edvard — Sreda, 19. marca : Jožef — Četrtek, 20- marca — Petek, 21. marca : Benedikt. Prvi dan Pomladi — Sobota, 22. marca:	Ben-
venut.
NA OGNJIŠČU ŽIVA ZGORELA-
V Grožnjami se ]e dogodila v pondel-Jek popoldne nesreča, ki ]e vso okolico silno pretresla. 26 letna Angela Jarman Je bila sama v kuhinji, vsi drugi so bili odsH po opravkih. Angela je hotela speti dve pogači. Zato je zakurila na nizkem ognjišču ogenj in dobro netila, da bi sl tako pripravila čim več žerjavice in pepela. Nato Je šla v izbo, kjer'je testo zmesla. Zopet se je vrnila k ognjišču in je bržkone hotela zopet drv naložiti. Padla je v nezavesti naravnost »a ogenj in v hipu se Je spremenila v živo baklo. Ko so se domači vrnili, so bili priča grozovitega prizora; na ognjišču je nespoznavno ležalo karbonizira-no truplo uboge Angele.
Ti presneta pipa!
V Boenu se je gosp. Ulriku Sarto-rijui mudilo na prefekturo v Trento. Doma se jie naglo preobletkel; v omaro je odložil suknjo s fajfo v žepu. Zaklenil je hišo ter hitel na vlak. To je bilo okrog osme zjutraj. Okrog poldne so meščani zapazili, da se iz dimnika izredno močno kadi, nato je začela hiša goreti. Gasilci so nekaj rešili. Ugotovili so, da se je vnel ogenj v omari.
Mraz in vročina.
Pri nas je te dni pritisnil hud mraz, iz Brazilije pa prihajajo poročila o izredni vročini. Te dni je kazal v Rio de Janeiro toplomer 36 stopinj v s$nci. Ljudje ne morejo delati.
Zakon pritlikavcev.
V Madridu sta se poročila dva pritlikavca: mož je 34 let star in meri 90 centimetrov, žena je nekaj mlajša in je 82 cm visoka. Dobro sta se zbrala. Bilo srečno!
Tatovi prevrtajo streho.
V ulici Feriera 30. imata gospoda Depaul in Brajnovič tvornico žganja in likerjev. Ko so se v pondeljek zjutraj podali uradniki žganjarnice v pisarno, so zagledl&li razbito blagajno, iz katere je bilo ponoči zmanjkalo 9788 lir v denarju in za 5000 lir kolkov. Tatovi so prevrtali streho ter so tako udrli v urad. O ponočnih obiskovalcih ni ne duha ne sluha.
S sekiro nad mater.
V Trentu se je dogodil strahovit Umor. 37 letna Terezina Franceschinl Je mrzila bvojo 76 letno mater Kate-rtno. V nedeljo popoldne je mati legla, da bi se odpočila. Hčerka je vzela v kuhinji sekiro, stopila tiho v sobo in Je presekala vrat materi, ki je spala
postelji. Dogodek Je vzbudil v prebivalstvu strahovit vtis. Orožniki so *aprli brezdušno hčer.
Roparski poglavar kot branjevka.
Te dni je v Peči (Južna Srbija) prodajala na trgu živila neka branjevka, ki se je dvema orožnikoma zdela nekam znana. Začela sta jo motriti in ^Poznala sta v njej glasovitega roparja Derviš Ramuša, na oegar glavo je bilo razpisanih 10.000 dinarjev. Ko je *^amuš opazil, da sta ga orožnika spo-Zt*ala, je skušal uteči, a so ga kmalu Ugrabili.
UBERTAS
1
Slika predstavlja znake vseh strank, ki nastopijo pri državnozborskih volitvah v našem volivnem okrožju. Na levi strani od zgoraj dol: Lipova vejica in očnica (Slovenci). Sveženj palic, iz katerih moli sekira (fašisti). Ščit s križem in rekom «Libertas» (ljudovci). Lopata v brsljanovem vencu (republikanci). Na desni .strani od zgoraj dol: Srp in kladivo v vencu klasja s solnč-nimi žarki (komunisti). Srp, kladivo in knjiga (maksimalisti). Vzhajajoče soln-ce z rekom «Libert&» in «Socialismo». Peterožarna zvezda z žarki (liberalici. Eonomi).
Prvi časnik na svetu
je izdajal že sv. Frančišek šaleški leta 1622. Izhajal pa ni redno. Šele francoski zdravnik Renaudot je dobil leia 1631. od vlade dovoljenje, da sme izdajati tednik na štirih straneh, ki je izhajal redno.
Za svobodne volitve.
Finančno ministrstvo je razglasilo, da smejo finančne intendante sporazumno s prefekti dovoliti posebne olajšane glede prevoza volivcev na volišče potom kamijonov. Olajšave se tičejo taks. Že razumemo.
Različno postopanje.
Inženir Menesini je eden izmed najbolj brihtnih fašistov v Trstu. V svojem dnevniku je napisal članek o Slovencih in toži, da še vedno niso Italijani zavzeli enotnega stališča do Slovencev. Eni da jih hočejo pridobiti z železno pestjo, drugi s cukrčkom. Mer nesini ja za cukrček, zlasti ker so Slovenci tako majhni, da absolutno ne morejo biti nobena nevarnost za 40 milijonov Italijanov, drugič pa tudi z ozirom na prijateljsko pogodbo med obema državama.
Koliko izpijejo Tržačani ?
1913. leta so izpili v Trstu 1	1)1
vina, leta 1922. so izpili 177.000 hi, lani pa 156.000 hi vina. Piva se pa veliko manje pije ko pred vojno. Zakaj? Nemci so pili pivo, pa so šli; prišli so Lahi, ki imajo rajši vino. Leta 1913. se je v Trstu izpilo 142.000 hi piva, leta 1922. še 80.000 hi, lani samo 38.000 hi piva-Koliko je žejen vsak Tržačan ?
Poprečno pride na vsakega Tržačana •75 1 vina na leto. Ako izločimo otroke, reveže itd., pride na vsako osebo seveda veliko več ko 1 hi.
Nesreča v rudniku.
V Salt City na Angleškem je 250 m pod površino zemlje eksplodirala mina. 170 rudarjev je umrlo, skoro vsi so bili oženjeni. Uboge vdove in sirote*
Jugoslavija in amerikanski stric.
Družba Amerikancev, med njimi Rockefeller, je dovolil Jugoslaviji posojilo 200 milijonov dolarjev, to je 4800 milionov lir. Amerika si hoče zasigu-rati vpliv na jugoslovansko industrijo.
Nasa zmaga.
V gospodarski rubriki je razpis službe za potovalnega učitelja za kme tijstvo. Zahteva se znanje slovenščine. To jo silno pametno ... «Mali list.» je edini list, ki je vodil borbo za to in se zato uspeha veseli.
Najbolj umazana vas na svetu je Fari-Jong v tibetskem gorovju v Aziji. Vas obstoji iz kakšnih 200 kupov zemlje, v katerih prebivajo ljudje. Ko so vas pred približno 500 leti zgradili, tedaj so ležale «kolibe» nad zemljo, sedaj pa so kolibe zakopane v kupu sm? • ti; zakaj prebivalci teh hiš imajo večstoletno navado, da odlagajo svoje sme in odpadke pred «hiše», tako so te smeti prarastle čez glave in strehe Dejanski vidiš na poti v vasi majhne luknje, iz katerih se priplazijo ljudje Pot, če smemo o poti vobče govoriti, gre čez strehe teh hiš- Prebivalci te vasi se nikdar ne umijejo.
Kai vse Ijubeien stri?
Obupen {in mlade deklice.
mihec
II Wl
JAKEC
MIHEC
JAKEC
, Volitve zdaj ae bližajo,
■ se mnenja ljudstva križajo. , Le ena je za nas resnica :
■ je lipa naša in očnica.
Novokračine, 8. marca-Mlada Marija Šuštarjeva Je imela del) časa ljubezensko razmerje s Francetom Smaila v Novokračinah pri Jelšanah. To razmerje ni ostalo brez posledic. Ko je Franc to zapazil, je deklico zapustil ter je sel za drugo. Marija Je molčala, tedni so se bližali. Ko je videla, da so Ji dnevi Šteti, Je na pustAi večer pozvala nezvestega fanta, naj Ji pove, ali Jo bo poročil ali ne. Franc ji ni dal zaže-ljenega odgovora, marveč JI Je zagrozil: «Gorj& tebi, če me izdaš 1» Deklico Je obhajal obup. Ker sama ni znala pisati, Je na pepelnico zaprosila prijateljico, naj Ji napise pismo za nezvestega ljubimca, da misli drugi dan odpotovati
k stricu na Reko, da se tako umakne sramoti pred ljudmi. Prijateljica Ji je ustregla. Na pepelnico ponoči pa si je Marifa končala življenje. Ko Je mati zjutraj vstala, se ji Je nudil strašen prizor : njena hčerka edinka Je visela na glisnah nad ognjiščem. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so našli v nedrijah mrtve deklice pismo, ▼ katerem Je potožila svoje gorje. Orožniki so aretirali Franceta^ truplo nesrečnice pa so prenesli se isti dan na Jelšansko grobišče. Mati Je vojna vdova in plaka od žalosti. Franceta pa peče vest, ker bi bil greh pravočasno lahko popraviL
(L O.)
Novi škof med nami.
Minuli četrtek je dospel novi škof v, Trst.' Na južnem kolodvoru so ga sprejeli prefekt Crispo Moncada, tržaški župan senator Pitacco, cela vrsta krščanskih društev z zastavami, fašisti niso bili zastopani. Ljudstva je bilo 3000. Ko je dospel vlak na kolodvor, je salezijanska godba zasvirala in ko se je prikazal škof v krasni obleki, je s svojim nastopom očaral množico, ki je ploskala in mahala z robci. V nedeljo je bil novi škof ustoličan pri Sv. Justu. Velika cerkev je bila nabito polna. Pred slovesno mašo so duhovniki poljubili škofu prstan v znak spoštovanja in pokorščine. Po opravili^ je škof spregovoril množici, ki je — za Trst neobičajno — ploskala,. Ali bo ta množica, ki je v nedeljo klicala «hozana>\, čez nekaj dni že vpila «križajte ga» ? — Nase slovensko ljudstvo (kakor sploh vsako drugo) ni izšlo iz vojne nedotaknjeno. Morala je dosti utrpela. Novega škofa Saka velika naloga : da vodi preporod našega ljudstva. Blagoslovljen, ki je prišel v imenu Gospodovem !
BANKA ZA POLITIKO.
<tFiccolo» od 8. marca piše : »Jadranska banka ni le gospodarska in denarna organizacija, ampak ima tudi izredno političen pomeno. Kdor ni slep, kdor ni gluh, kdor je pravi Slovenec, bo znal natančno, kaj se to pravi.
Dvojezičnost javnih napisov je po vladi zaukazana. Pa to velja samo za Hrvate in Slovence v Italiji. In sicer mora biti na prvem mestu lašči-na, slovenščina šele na drugem. Ne velja pa za Francoze in Jude. Francoska manjšina v aostanski dolini pri Turinu rabi napise poljubno':	samofrancoske
ali dvojezične. V Trstu je za «Piazz$ della Borsa« ulica «delle Beccherie». faa štev. 6 ima neka mesnica dvojezičen napis : na prvem mestu je napis judovski, na drugem laški.
Zanimivost na Krasu.
V Tomaju pred gostilno Škerl je nad tristo let stara trta. Strokovnjaki z Grma so preračunali, da je dotična trta dala že 300 hi vina.
Mestno županstvo tržaško
je prodalo zdravilišče v Ankaranu za .? milijona. Škoda, ker je na tisoče tržaških delavskih družin zadobilo a*li ai utrdilo zdravje v tistem zdravilišču.
Kandidatska lista Slovanskega volivnega odbora obsega tri odvetnike : Wilfan, Stanger, Brajsa. Obsega dva delavca v službi ljudske organizacije : Besednjak, Bitežnik. Obsega agrarnega inženirja : Podgornik.
Socialisti so moški.
Socialistični list «L’Unitž» socialista« piše : «Mi smo in hočemo biti nasprotniki fašizma*.
Naša kandidatska lista
Jože Bitežnik
To je po abecednem rodu drugi kandidat nase liste. Rodil se je 29. avgusta 1891. v Solkanu pod Sv. goro. Oče je bil Solkanec, zidar, mati tudi. Deset otrok je izšlo iz tega zakona. Rojstna hiša še stoji «pri kolonah«, to je na koncu Solkana, kjer se pot razcepi; na levo pelje proti Kanalu, na desno vkreber na Sv. goro. še mlad je bil, ko mu je oče umrl in tedaj ja začela v hiši trda borba za življenje. Mati je morala vzdržati šest otrok. Lotila se je pekarije. Ob delavnikih je vstajala kmalu po polnoči, spekla kruh ter ga je nesla v tričetrt ure oddaljeno Gorico, kjer ga je prodajala na Ribjem trgu. Ko je ob deseti uri na bližnji gimnaziji pozvonilo v znamenje 10 minutnega počitka, je mali Pepi pritekel k materi: «Mama, mi daste košček kruha ?» In v materinem očesu se je vselej prikazala solza. Uboga vdova je vzela tablico, odlomila košček ter ga dala svojemu otroku.
Na Sv. goro.
Ob sobotah in nedeljah je mati spekla 2 do 3 peči tablic. Naložila je poln jerbas, ga nadela na glavo Pepotovo, ki ga je nesel na Sv. goro dve uri navkreber ! To se je dogajalo ob nedeljah in praznikih poleti po 2 do 3 krat na dan. Nekoč so ga srečale nekatere Furlanke; usmilile so se mu ter dejale : «Por pis-sul» — ubogi otrok !» Pepi nato : «Kaj me milovate, pomagajte rajši ali pa kupite kaj, da bom lažje nosil«. Že takrat je razodel Pepo, da ne šteje nič solzarske teoretične ljubezni, ampak samo dejansko ljubezen, ki se očitujc v dejanski pomoči in požrtvovalnem delu.
V šolah'
Naš Jože je bil sprejet v Aloj^ijavišče, nato v Verdenbe^gov konvikt, odkoder je zahajal v goriško latinsko šolo. Ko je bil v sedmi šoli, mu je mati sredi trpljenja umrla. Z instrukcijami si je pomagal v Gradcu, kjer je študiral pravo. Leta 1913. je končal prvi izpit.
V času vojne.
Ob začetku vojne je šel v oficirsko šolo -v Rreže na Koroško. Predstojniki so ga odpustili, ker je bil Jože preveč Slovan in ga torej niso imeli za zanesljivega. Poslali so ga v fronto na Kras, nato na Bovško pod Rombon in v Ti-role, konečno v Galicijo. V strelnih jarkih je bil dvakrat ranjen. 10. avgusta 1916. je bil zajet.
V Rusiji brani pravice delavcev.
Odpeljali so ga v bolnico v Odeso. Ko je ozdravel, je §el v Jekaterinoslav v mizarsko tovarno, kjer je pet mesecev delal okvirje za zrcala- Dobival je hrano, stanovanje	in	poldrugi	rubelj	na
dan. Nekateri	vajenci! 'so	bili odnesli
nekaj okvirjev	in	zato sta	ravnatelj	in
inženir napovedala preiskavo za čas po delu. Jud Glanzmann je zapovedal, naj ostanejo delavci po uri v tovarni. Bitežnik pa je bil mnenja, da Glanzmann nima pravice, krajšati delavcem počitka in je zahteval, naj se vrši preiskava med službenimi urami. Glanzmann se je razhudil in	je	pretil Bitežniku,	da
ga prestavi v «Črnoju robotu« kidat gnoj, nakladat premog, čistit stranišča. Bitežnfk se je uprl in odgovoril : »Gospod inženir ! Vi izkoriščate delavce ! Od danes naprej nas ne boste več. Doslej sem delal fairiki toliko, da sem zaslužil fabriki 12 rubljev, dobil pa sem samo 3 rublje, odslej bom delal le toliko, da boste imeli 6 rubljev dobička«. In tako je tudi delal nekaj mesecev. Nato je prišel na neko grofovsko kmetijo v Orlovki. Mlatil je in delal pri živini. Tu je obolel na legarju (tifusu), ki ga je mučil dva meseca. Potem je šel med telefoniste, postavljal je droge, vil žico.
Organizira štrajk.
Zopet je obolel in ko je ozdravel, je stepi 1 v službo k graščaku Miljenko-tu. Tu je nadziral slepce, ki so bili izgubili vid v rudnikih in so sedaj opravljali na grofiji njim prikladna dela. Grof je dajal delavcem zelo slabo hrano in sploh se ni hotel držati obvez delovne pogodbe- Bitežnik je organiziral tro-dnevni štrajk, ki je tudi uspel, bogatin se je udal. GrofOvo posestvo je bilo nekaj večje ko cela bivša kranjska dežela.
Med boljševiško revolucijo.
Ob izbruhu revolucije j<y Jože prostovoljno stopil v boljševiško armado; zlasti je delal za razdelitev zemlje grobov, ki so imeli preveč zemlje. Gospod Rodzianko je bil lastnik 45 tisoč njiv žemlje. Bojeval se je pri Jekaterinosla-vu, kjer so zmagali kadeti. Potem so ga poklicali, Leninovi komisarji. Štiri mesece je bil za «kučerja» ter je vozil komisarje po deželi. 1919. se ga je lotila malarija, ki ga je držala 3 mesece v postelji.
Nazaj v domovino !
Tri mesece jo romal iz Jekaterinosla-va do Celja. Ta slika predstavlja Bitežnika, ko se je dal fotografirati s prijateljem drjem Miljavcem v Celju. Naš Jože ima belo rusko, rubaško, kozaški •pas, kozaško suknjo, šapko na glavi.
1920. je v 10 m«Secih napravil 2 izpita in 3 rigoroze in doktorat. Na sv. Ivana 1920. se je vrnil v Solkan, kjer je bival v ruševiyah domač® hiše njegov brat.
Med svojini ljudstvom.
Na sv. večer 1920. se je vrnil stalno na Goriško. Stopil je kot koncipijent k odvetniku drju Podgorniku. Tedaj je stal na razpotju: ali postane advokat in si tako zasigui’a krasno bodočnost ali pa stopi direktno v službo naroda brez upanja na udobno življenje. Malo je ljudi med nami, ki bi se v takem položaju odločili za drugo pot. Bitežnik pa je to storil kljub temu, da se je bil tiste dni - poročil. Vzel si je za družico Cilko Fomazaričevo, vzorno dekle, v kateri je našel tudi idealno ženo, ki združuje vse čednosti, ki si jih moreš zamisliti od žene.
Za ljudstvo proti kapitalizmu.
1920. je bilo naše ljudstvo na Goriškem tako zapuščeno, da je bilo gorje. Starejši voditelji so bili pomrli, deloma so se povlekli v zasebno življenje; kako bi tedaj mogel izbirati Bitežnik, ki mu je bila mati ustvarila srce usmiljenja ? Bitežnik je zrastel v revščini, on je živel trpljenje ubogih ljudi doma in v Rusiji. Življenje mu je v njem vcepilo protikapitalistične nazora; Bitežnik ne more biti za bogatine, njegovo mesto je na strani ubogih. Bitežnik je danes najbolj znana oseba na Goriškem-Vse ga pozna. Na tisočo je oseb po širnem Goriškem, ki se dan na dan obračajo za nasvete in pravno pomoč. Kdo govori danes na Goriškem o tajništvu, o pisarni pol. društva ? Nikdo ! Grem k Bitežniku ! Ali si bil pri Bitežniku ? Tako govori narod ! Bitežnik ba pravi zastopnik kmečko delavskega ljudslva. Odkrito povemo : ko smo prvič videli kandidatsko listo šestih mož, med temi pet doktorjev, se je v nas uprlo nekaj proti taki listi. In ros bi se z listo 5 doktorjev ne strinjali, ko bi ne vedeli, da sta med temi dva doktorja, ki nista advokata, ampak le požrtvovalna delavca v službi 'naroda, med tema Bitežnik, ki misli vedno na svoj nesrečni narod in čigar srele je vselej na strani ljudstva !
Sovražijo ga, ker dela za ljudstvo.
Domači kapitalisti in narodni nasprotniki. Predpoldne in popoldne sedi v ljudskem tajništvu, kjer je na razpolago narodu. In ko zvečer zapre tajništvo in ko si drugi privoščijo počitek in zabavo, študira Bitežnik doma nove zakone, ki jih potem tako poljudno tolmači v «Gor. Straži«. Bitežnik je izvrsten govornik. Le,ta 1922. se je vršil na
goriškem trgu shod oškodovancev.
10.000	udeležnikov. Laški govorniki na enem koncu velikega trgiai, slovenski na nasprotnem koncu. Bitežnik je tako glasno govoril, da so Lahi bolj slišali njega kakor svojega govornika. Ni čudo, da so mu niadeli im© ((gromovnik kmečkih zvieiz«.
Narodni nasprotniki se zavedajo vpliva, ki ga ima Bitežnik na ljudstvo, zato ga sovražijo. Pned nedavnim časom so ga na cesti do krvi napadli. Tedaj se je podesetorila ljubezen, s katero se narod Bitežnika oklepa.
V Bitežniku bo imel naš narod svojega najboljšega zastopnika.
Še nekaj novic.
Prej in sedaj.
Leta 1920. je Mussolini nastopil proti senatu, češ, ta sc mora odpraviti, ker se senatorji imenujejo; deluje naj le zbornica poslancev, ki jih ljudstvo izvoli. To je bilo tačas. Letos pa pišemo 1924. Mussolini je razpisal volitve za zbornico, ki bo štela 535 poslancev. V resnici pa bo ljudstvo izvolilo samo 179 poslancev; zakaj 356 jih je Mussolini že sam imenoval.
Slovanski volivni odbor je izdal proglas na Slovane na Primorskem, y katerem poziva volivce, naj glasujejo 6. aprila za ljpovo vejico in planiko. V proglasu pravi mod drugim : «Ne vodi nas nasprotstvo proti vladi. Z vso iskrenostjo odklanjamo vsako tako sumničenje. Zaupajte modrosti možem, ki vodijo Italijo. Slovani so dobri italijanski državljani«.
Obnovitev, države.
Tako pridigajo, danes gospodarji naše hiše. In obnavlja se izvrstno ! Davki in pristojbine se višajo, uvedel se je novi davek na zemljiški dohodek, davek na delavske plače; opustili so na deset-tisoče delavcev in uradnikov; vojno odškodnino so kar vničili, invalidi, vdove, sirote čakajo na podporo.
Poglavitni jeziki na svetu
Kitajsko govori 300 milijonov ljudi, angleško 130 milijonov, rusko in ukrajinsko 120, nemško 89, špansko 60, francosko 46, laško 43 milijonov ljudi.
Kaj je značaj ?
Fašistovski listi so bili objavili vest, da je ljudovec inženir Aleksander Brenči, ki je bil odlikovan v vo y ni z zlato kolajno,	izstopil iz	ljudske stranke,	da je	pristopil	k fa-
šistovski . stranki, ki da ga hoče kandidirati za poslanca. Inženir Brenči je objavil	odprto	pismo,	zanikal
to vest ter pristavil : «Bil sem, sem in ostanem član	ljudske	stranke.	Nisem
navajen izdajati.« Taki možje so danes v državi nekam redko sejani.
Tovarnar avtomobilov Ford izdeluje dnevno 4000 avtomobilov. V svojih tovarnah v Ameriki in Evropi ima okrog 50.000 delavcev.
Vladni vojnoodikodninski odbor je odobril načrte za izvršitev del: Šfce-verjan, pozidanje cerkve,	Podsabotin,
pozidanje ■cerkve; Avče:	cerkev sv.
Martina in šola. Vrh pri Kanalu: šola. Bukovica:	šola. Bovec:	županstvo.
Dombeirg: županstvo. Grgar: šola. Medana: župnišče.
Zvestoba narodu in jeziku.
1. Kdor se sramuje naš jezik govorit', ta osel je zabit’,
ker sam v obraz si pljuje.
2. Kdor jezik tuj spakuje in tuj rod v čislih im&, verige s tem si kuje in sam se vklenit’ da.
3. Dekleta in mladenči, ostanite Slovenci,
svoj dom imejte v mislih in jezik naš v čislih-
(Josip Knea).
Gumiran rob, ki se zalepi
Preferenčni (prednostni) glasovi
Kaj mora vsak volivec znati?
Volitve za državni zbor se bodo vršile, v nedeljo, 6. aprila 1924. Ne sme hiti med nami osebe; ki, ima volivno pravico in ki bi ne šla volit. Predsednik Mussolini jei vključil v večinsko listo vse stranke, samo Slovencev ne, zakaj nam je izreicno priznal pravico, da ši izvolimo sami svoje zastopnika Na Primoskem nastopi osem strank, ki smo jih že vse opisali. Katero listo bomo mi volili? Svoje' glasove bomo oddali za listo, ki jo je; predložil «Slo vanski volivni odbor«. Kdo je sestavil to listo? To listo sta sestavili obe stranki: kapitalistična, ki je organizirana v tržaškem'društvu «Edinost», v kateri ima glavno besedo dr. Slavik; in socialna stranka, ki je organizirana v «Društvu za Hrvate in Slovence v Istri#, ter v goriškem društvu »Edinost«, kjer ima glavno besedo dr. Besednjak.
Zakaj sta se stranki zložili ?
Ako bi šla vsaka stranka poseibe v volivni boj, bi bila vsaka posebe poražena; združeni pa boste vsaj nekaj ' dobili. Kandidati kapitalistične stranke so Podgornik, Stanger, Wilfan. Kandidati socialne stranke so Besednjak, Bitežnik, Brajša.
Naša dolžnost.
Dolžnost vseh volivcev je, da gredo disciplinirano v borbo. Pri volitvah leta 1921. so se v Bimu ministri kar čudili, da so šli Slovenci polnoštevilno v boj; uradnim številkam niso hoteli verjeti. V nobeni deželi vse države ni bilo take discipline kakor pri naa Slovencih. Tako mora biti tudi sedaj.
Naše pojasnilo.
To prilogo smo izdali, da na kratko, pa vendar, jasno povemo vse, kar mora znati vsak volivec. Mi teh reči ne bomo ponavljali. Zato shranite vsi dobro današnjo prilogo, da jo boste ob primernem času zopet vzeli v roko.
Dižavnl zbor bo sestavljen iz 535 poslancev. Beka bo pozneje dodala še enega. Gela vrsta strank se bori za poslance. Takrat bodo volitve nekaj posebnega. Gospod Mussolini je že imenoval 356 kandidatov, pravzaprav poslancev. Ti morajo biti izvoljeni, naj bo tako ali tako. Rečeno je namreč, da bo imela tista stranka, ki bo dobila eno četrtino vseh glasov, dve tretjini, to je 356 poslancev. Gotovo pa je, da dobijo fašisti v celi državi eno četrtino glasov, zato se smatra že danes, da bodo vsi fašistovski kandidati gotovo izvoljeni.
Tvoj ugovor.
Ga že poznam. Ti hočeš reči: «Pa ko bi, postavim, fašisti na Primorskem dobili manj ko eno četrtino glar sov, koliko poslancev bodo imeli?» Odgovor: «č)etudi bi pri nas dobili samo 20 glasov, bodo imeli oni dve tretjini vseh poslancev, ki so določeni za Primorsko, to je 15 od 23. Eno četrtino glasov morajo imeti skupno v vsej državi. To pa bodo dobili, kakor sem že rekel, tak<? ali tako. Primorci bomo imeli 23 poslancev. Od teh dobijo fašisti 15, za osiem mest pa se puli sedem Sftrank: Slovani, komunisti (popolnoma rdeči), maksimalisti (srednje rdeči), zmerni socialisti (bledo rdeči, roza), republikanci, liberalci, ljudov-ci (popolari). Kako si bodo stranke teh osem razdelile, o tem bomo na koncu te strani povedali.
A. Volivec pred volitvami.
Kdo sme voliti ?
Voliti sme vsak državljan, ki bo dovršil jji. maja tega leta 21. leto in ki Je vpisan v imenik volilcev, katerega br*ni županstvo. Župan je izdelal ta nnenik. že oktobra meseca in ga izločil na javen pvogled. 1. decembra je
župan z razglasom povabil vse, ki | izkaznico s fotografio (potni list, orož-mogoče niso bili vpisani, naj se zgla- ni list. itd.). Ako nimaš takega doku-
sijo v teku 15 dni.
Katere listine moraš imeti ?
Kdor hoče voliti, mora imeti sledeče listine:
1. Volivno spričevalo (ceirtificato d’iscrizione). To spričevalo pravi, da si zares vpisan v volivni imenik. To volivno spričevalo ti j,e moral župan poslati na dom vsaj do 24. februarja. Kaj ti je storiti, če ga nisi prejel? Ali imaš pravico ga tir jati? Seveda! Toda siamo tedaj ti bo župan izročil volivno spričevalo, ako si vpisan v volivni imenik. Ako nisi, je nemarnost na tvoji strani in ti ne preostane nič drugega nego se trkati na prsi «mea kulpa». Kje se dobi volivno spričevai-lo? Na županstvu vsak dan od 9 zjutraj do 7. zvečer in to vse do dneva volitev. — Kaj pa, če si do volitev spričevalo zgubrl ali je popackal? Potem ti izda županstvo zelen papir, ki mu pravijo dvojnik ali duplikat. Tega pa dobiš šele od 1. do 6. aprila popoldne.
2. Ali je še kaj potrebno? Da in ne, kakor se vzame. Ako te na volišču pozna kak član volivnega urada po obrazu in po imenu, potem ne rabiš nobenega drugega papirja. Pa ga tudi ne rabiš, ako te pozna kak volivec, ki je že volil in on priča pri uradu, da si res ti tisti, ki je zapisan na spričevalu. Ako pa te nihče ne pozna, potem moraš s sabo vzeti kako osebno
menta, ti izda tvoj okrajni sodnik tako osebno izkaznico (tessera di rico-noscimento) od danite dalje do vštetega 3. aprila.
B. Na dan volitev.
V volivni dvorani stoji ograja, ki deli dvorano kakor pri zadnjih volitvah na dva dela. Vidiš volivno mizo; okoli mize sedijo člani volivnega u-rada; na mizi sta dve žari (dve posodi) in druge volivne potrebščine.
Na volišču.
Dne 6. aprila ob 9. uri zjutraj se odprei volišče. Na volišče smejo vstopiti samo volivci. — «Kaj pa z glasovnico? Zadnjič sem jo s sabo vzel?» Tako me vprašaš. Topot ni treba glasovnice. s sabo nositi. Zakaj ne? Država sama je dal® tiskati glasovnice, ki so za vse, enake. Ko vstopiš na volišče in stojiš pred volivno komisijo, izročiš najprej volivno spričevalo in če je treba tudi osebno izkaznico, o čemer smo ža zgoraj pisali. Na mizi sta dve žari. Predsednik izvleče iz prve Žane, sklenjeno (zaprto) glasovnico, ter jo izroči volivcu. Z glasovnico stopiš v volivno kabino, ki je podobna spovednici. Tam se zapreš, da te nihče ne vidi.
Glasovnica.
Kakšna je glasovnica? Eto sliko, kako je narejena. (Scheda di Stato).
Tvoje opravilo v kabini.
Poglej znake; naš je torej oni na desni strani: lipova vejica in očnica. Na mizi v kabini mora biti črn svinčnik. Vzemi ga v roko in s svinčnikom prečrtaj naš znak. S tem, da si prečrtal naš znak, si povedal, da voliš za našo listo. Pri nas nastopi 8 strank, vsaka ima svoj znak. Naš znak je zgoraj na desni. Ko bo prečrtan, bo izgledal tako, kakor kaže slika tu spodaj.
zuak
znak
4. znak
8. znak
Na levi strani so štirje štirokotniki, na dlesni tudi štirje. V teh štirokotni-kih so naslikani volivni znaki:	faši
stovski, republikanski, itd- Nas slovanski znak je lipova vejica, prekrižana z očnico (edejvajs). Naš znak bo v, prvem štirikotniku zgoraj na desni. Potem vidiš napis; «Voti di preferenza».
Volivec sme napisati na vsaki črti po eno, torej 3 imena najljubših kandidatov svoje stranke. Pri nas so se zmenili, da bodo volivci napisali številke. 1, 2, 3, tako da dobi največ glasov Wilfan, potem Besednjak, potem Stangtjr.
Nato napišeš preferenčne glasove za prve tri kandidate. Nato odložiš svinčnik. Zdaj te čaka še eno delo: zviti ali sklejniti moraš glasovnico kakor telegram. Najprvo u-pogni spodnji del, nato ob;a, stranska roba, končno upogni gorenji del. Gorenji del ima gumiran rob, ki ga osli-neš in tako zapečatiš glasovnico.
Kako prečrtaš znak ?
Kakor želiš: od leve na desno ali narobe; od zgoraj doli ali narobe. Treba samo, da se črta dobro pozna. Smeš tudi dvakrat prečrtati, tudi kri-, žema.
Kaj potem ?
Iv:adar si sklenil in zalepil glasovni-, co, stopiš iz kabine; in oddaš glasov-nicu predsedniku. Predsednik odtrža mali repek (štirioglat), ki je ostal na glasovnici. Nato dene predsednik glasovnico v drugo žaro. Tako si storil svojo dolžnost in zapustiš volišče.
Do kdaj je volišče odprto ?
Do detvete ure zvečer. Po tej uri na sme nihče viee voliti.
i;C. Delo po voiitvi.
Predsednik zapre volišče in prišteje, koliko oseb je glasovalo, to je pre šteje oddane, glasovnice. Nato odpre vse glasovnice in prešteje, koliko glasovnic je bilo za posameizne liste'; posebe prešteje še vse preferenčne (prednostne glasove). Vse to mora biti dovršeno najkasneje do pondeljka, 7. aprila ob sedimi uri zjutraj. Predsednik sestavi o vsem tem zapisnik in poskrbi, da dobi okrajni sodnik zapisnik, oddane glasovnice in vse neporabljene glasovnice. Okrajni' sodniki pošljejo vse papirje na prizivni dvor (deželna sodnija), pri nas v Trst. Prizivni dvor mora v teku 24 ur po prejemu napraviti račun o voiitvi v vseh voliščih dotičnega volivnega okraja. Nato odpošljejo vsi prizivni dvori vse papirje centralnemu prizivnemu dvoru v Rim, ki izvrši štetje za vso državo in proglasi izid volitev.
Kako se štejejo glasovi ?
Recimo, da je glasovalo 40.000 volivcev za našo listo z lipovo vejico in očnico. 40.000 glasovnic je bilo torej oddanih s prečrtano lipovo vejica, Ali so dobili vsi naši kandidati Ba* sednjak, Bitežnik, Rrajša, Podgornik, Stanger, Wilfan) po 40.000 glasov? Ne! Štejejo se namreč tudi prednostni (preferenčni glasovi). Ako bi na pr, vseh 40.000 volivcev napisalo na gla-sovnici na prvo črto «1» ali pa «Wil-fan», bi imel Wilfan 40.000 glasov na podlagi glasovnic in 40.000 glasov na: podlagi prednostnega glasu, torej skupno 80.000 glasov.
Kako se razdelijo mandati?
Vzemimo Primorsko. 23 poslancev. Od teh dobijo fašisti (naj si imajo malo ali dosti glasov) 13 poslancev, ostale stranke, si razdelijo 8 poslancev. Kako? Po kakšnem ključu? Postavimo naslednji primer, tako da bi dobili fašisti ............45.000 glasov
Slovani pa . . .	. . 68.000	))
Komunisti . . .	. . 20.000	»
Republikanci . .	. . 4.000	))
Liberalci . . .	. . 3.000	»
Ljudovci . . .	. . 23.000	)>
Socialisti . . .	. . 14.000	)) i
Maksi mal isti . .	. . 7.000	))
Skupno brez fašistov 139.000 glasov
Sešteli smo torej vse glasove' tako-zvanih manjšinskih strank (fašisti so takozvana večinska -stranka). To svo-to razdelimo s številom kandidatskih, list, to je 7.
139.000 : 7 = 19.857 69
60
40
50
Število 19.857 je količnik.
Razdeli sedaj število glasov posameznih strank s količnikom, pa dobiš, koliko poslancev dobi dotična stranka. Poskusimo!
Slovani 68.000 : 19.857 = 3 8.429 (ostanek).
Torej gredo Slovanom 3 poslanci; ostanek pri delitvi znaša 8.429.
Koliko dobijo komunisti?
Izračunimo!
20.000 glasov : 19.857 = 1 143 (ostanek)
Komunisti dobijo enega poslanca.
Republikanci nič, ker se 4000 ne da deliti s količnikom, ki je večji (19.857). Istotako ostanejo vse ostale stranke) brez poslanca razun ljudov-cev.
23.000 : 19.857 = 1 3.143 (ostanek).
Tudi socialisti so premalo glasov dobili.
Poslancev dobijo potemtakem Slovani 3, komunisti 1, ljudovci 1; skupno pet. Kaj pa. bo z ostalimi tremi, saj je določenih 8 za vse manjšinske liste. Postava pravi, da dobijo ostale poslance one stranke, ki so imeli pri delitvi največje ostanke. V našeim primeru smo imeli le tri ostanke:	pri
Slovanih, komunistih in ljudovtcih, zato dobe te stranke vsaka še po enega poslanca, tako da dobijo Slovani 4, komunisti 2, ljudovci 2 poslanca.
Kaj sledi iz tega ?
Čim, več Slovanov pojde volit, temveč poslancev dobimo. Ljudovci v Furlaniji pravijo, da bo proti njim tak pritisk, da je mogoče, da sploh -do količnika ne pridejo. Ako pridejo naši polnoštevilno na volišče, druge stranke pa ne, se zna zgoditi, da bi mi izvolili vseh šest kandidatov.
Dve vprašanji.
Prvo: «Kako naj voli slepec, kdor nimia) rok ali nog?» Tak volilec sme na volišču zbrati volivca, ki pojde ž njim v kabino, da mu pomaga izvršiti volivno dolžnost. — Drugo: «Kaj storiti, ako se glasovnica pokvari, ali ako kdo šele v kabini zapazi, da je pokvarjena?« Sme zahtevati od predsednika drugo glasovnico.
Kaj mora znati zastopnik slovanske liste?
Na vsakem volišču bosta dva zastopnika naše liste. Slovanski volivni odbor bo imenoval ta dva zastopnika. Naša zastopnika morata marsikaj (znati.
1). Naš zastopnik je v času, ko vrši službo, javni funkcionar, ki ga morajo vsi kot takega spoštovati.
2). Volivni zastopnik naše liste pri-isostvuje vsepn volivnim operacijam, štetju itd.	j,. ;
3). Volivni urad vsakega volišča obstoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika ter štirih skrutinatorjev. Predsednik in podpredsednik spadata v kategorijo sodnikov ali pa v vrsto civilnih uradnikov v pokoju, oficirjev, sodnih uradnikov itd. Tajnika določi predsednik. Predsednika in pod predsednika plača občina v smislu kr. odloka lt. nov. 1923. štev. 2395. Skrutinatorji, ki štejejo glasovnice, izvoli občinska volivna komisija med 30. marcem in 2. aprilom in jih obvesti o izvolitvi vsaj do petka pred volitvami. Skrutinatorji dobijo od županstva po 20 lir.
4). V soboto, 5. aprila popoldne odda občinska volivna komisija predsedniku volišča volivni pečat, imenik volivcev in kandidatov, glasovnice, dve žari in druge listine.
5). Predsednik konstituira (sestavi) v soboto. 5. aprila volivno komisijo. Nato izloži glasovnice (približno toliko, kolikor je volivcev). Skrutinatorji pregledajo glasovnice, teir jim na repek napišejo zaporedne številke. Nato spravi predsednik vse glasovnice v žaro, katero izroči orožnikom v varstvo.
6). Dne 6. aprila v nedeljo se; zopet snide volivna komisija in sicer ob 7. uri zjutraj. Komisija pritisne na glasovnice volivni pečat. Vsaj en skruti-nator se mora podpisati na levi strani pečata. Zastopniki naj pazijo, da bo vsaka glasovnica dobila pečat, sicer je glas neveljaven. To se mora vse, dovršiti do devete ure, zakaj ob tej uri se mora volišče otvoriti.
7). Kadar vstopi volivec, mora zastopnik paziti, da gre vse v redu. Zlasti je važno, da bi predsednik ne delal sitnosti, ko gre, da se volivec izkaže. če kdo od volivnega urada ali zastopnik naše liste pozna volivca, naj reče, da ga pozna in naj se podpiše v volivni imenik poleg imena dotičnega, volivca. To lahko stori tudi oseba, ki je že volila, če ni nobenega znanca, naj volivec1 prinese izkaznico s fotografijo.
8). Red na volišču vzdržuje, predsednik. Na volišču smejo biti samo volivci. Ko so volili, morajo zapustiti volišče, ako to sklene volivni urad. Predsednik sme s pomočjo orožnikov odpočiti in tudi aretirati motilce miru. Vendar ne smejo orožniki stopiti na volišče, ako jih ni predsednik poklical. Predsednik sme kadarkoli hoče pozvati orožnike na volišče. Ako to zahtevajo trije skrutinatorji, jim predsednik mora ugoditi. Predsednik mora skrbeti, da je volivcem zasigu-ran prost dohod v volivno dvorano.
9). Zastopnik naše liste naj pazi, da predsednik daje volivcem glasovnico iz ene žare ter da jo po volitvi vrže v drugo žaro.
10). Glede preferenčnih glasov vedite, da se smejo napisati ali vsa tri i-mena ali vse tri številke. Pri nas so se sporazumeli za številke i, 2, 3.
11). Ko se volivec vrne iz kabine in odda predsedniku glasovnico, mora predsednik najprej odtrgati repek, pregleda še enkrat podpis, pečat in številko, nato vrže glasovnico v drugo žaro.
12). Kako se glasovnice štejejo? Predsednik prešteje na podlagi volivnega imenika, koliko, volivcev je glasovalo. Vsako stran imenika podpišejo predsednik in dva skrutinatorja. Potem sešteje število neporabljenih glasovnic. —■ Nato se prične pravo štetje. Prvi skrutinator vzame glasovnico iz druge žare, jo da predsedniku, ki jo odpra, imenuje glasno prečrtani znak ter imena ali številke prednostnih glasov; tajnik in dnigi skrutinator pišeta vse. Tretji skrutinator spusti glasovnico v prvo žaro.
13). Neveljavna je glasovnica, ako nima pečata in podpisa skrutinatorja; ako ni bil odtrgan repek, preden jo je predsednik spustil v žaro; ako
nima noben znak znamenja prečrtan j a.
14). O voli vnem openatu se sestavi zapisnik. V zapisnik se morajo vpisati vse pritožbe, protesti, negotovi glasovi in vsi sklepi volivnega urada.
15). Štetje po dovršenih volitvah se ne sme prekiniti, ampak nevzdržno vršiti do konca.
16). En prepis zapisnika mora biti izložen ves’ dan po volitvah na županstvu volivcem na vpogled.
Volitve v Italiji.
Shod v Gorici.
V petek se je vršil volilni shod za goriške fašiste. Udeležilo se je shoda 150 oseb, med njimi Pisenti, vitez Bandelj in vitez Peternel. Na novo je stopil v fašij dr. Jasnič, član visokošolskega društva Balkan, ki so ga i-menovali za tajnika snopov vipavske doline, ter bivši narodno napredni u-čitelj I. Fajgelj iz Ajdovščine. Govoril je, Pisenti, ki je dejal, da bo goriški poslanec Marani dostojno zastopal i-talijanstvo Gorice v rimskem parlamentu. G. Bandelj je prebral prošnjo na vlado, naj bi bil v večinski listi vsaj en Slovan. G. Pisenti je odgovoril, da tega vlada ne more storiti ter
Poslanec Virgilij Šček je poslal »Goriški Straži« sledeča pismo:
Zboru zaupnikov in volilcem!
V trenutku, ko sem odklonil od zbora zaupnikov ponovno ponujeno kandidaturo za državni zbor, si štejem v dolžnost in čast, da sc iskreno zahvaljujem za veliko zaupanje, ki mi ga je zbor izkazal.
V letu 1921. sem prevzel poslansko mesto v tako kritični dobi, kakršne morebiti še ni dočakal slovenski rod v vseh 19. stoletij, odkar prebiva na lepi goriški zemlji.
Narod je bil nekaj let prej pregnan z rodne grude, gnali so ga iz dežele v deželo, od taborišča do taborišča; žene, starci in otroci so po barakah gladovali in hirali, dočim so moški nedopovedljivo trpeli v jarkih.
Ko se je svetovni vihar polegel in se je narod vrnil v svojo domovino ter se je irreštel, je z žalostjo zapazil, da so bili njegovi najboljši sinovi poginili na bojiščih; mesto svojega doma in svojega premoženja so vračajoči se begunci našli le ruševine, vničeno polje, pokončano imetje. Reveži vseh revežev pa so bile zapuščene vdove s kopico nedorasllih otrok.
Tak je bil položaj, ko me je ljudstvo izvolilo za poslanca.
V treh smereh je šlo moje delo. Nešteta gosjKidarska in upravna vprašanja so bila odprta, v tisočerih primerih je bilo treba posredovati ter tako nuditi ljudstvu pomoč v vsakdanjih potrebah.
Drugič je bilo treba, vodili stalno borbo za ohranitev naših jezikovnih in kulturnih pravic.
Tretjič je bilo treba reševali našo organizacijo, ki je bila že dobro pod vplivom kapitalističnih krogov in jo oteli, kar se je v veliki meri posrečilo.
Vi vsi ste priče, koliko energije je naša organizacija založila, da. je mogla biti kos svoji nalogi. In ako bi pri nas še veljala organizacijska svoboda v smislu albertinske ustave, bi mogli danes pokazati lepe uspehe.
Lahko z mirno vestjo rečem, da nisem minute zanemaril in da sem vse svoje sile potrosil za. narodno delo. Zal mi je samo to, da nisem mogel pomagati še večjemu številu vojnih oškdo-dovancev, invalidov, vdov in sirot.
A avorno delo je moje itak že šibko zdravje še bolj zrahljalo, tako da sem,
da naj Slovenci zaupajo laškim kandidatom, ki priznajo Slovanom vse pravice. Nato so razdelili Goriško V več volilnih agitacijskih okrožij: v mestu in okolici vodi boj goriški snop, Kras in Vipavsko je prevzel vitez Galeusig, soško dolino Peternel, trnovsko planoto Bandelj. Tri govore morajo držati: o boljševiški nevarnosti leta 1919; o zaslugah fašizma in a-gitacijski govor za volitve.
Po vetru.
Precejšnje število pripadnikov tržaškega društva «Edinost.« in prijateljev dr.ja Gabrščeka na Vipavskem in na Krasu je te dni obljubilo fašistom, da bodo agitirali za vladno listo. Na Vipavskem dela zlasti gospod Kar lin s Proseka, poročnik milice, bivši zaupnik pol. društva «Edinost» v Trstu.
Gospod Roberto Bracco
je znamenit dramatik in gledališki i-gralec v Rimu. Vse se je začudilo, ko se je izvedelo, da kandidira v neki o-pozicijonalni listi. Bracco je priobčil pojasnilo, zakaj je stopil na politično bojišče. On pravi, da Italija ni Meksi-ko, in da zato ni potrebna dolgotrajna diktatura. Italija potrebuje opozicije, da se pokaže, da je mogoča misliti tudi drugače, kakor misli vlada.
svoje sile preko mere izčrpal. To, moje družinske razmere in drugi razlogi. ki sem jih navedel na. zaupniškem zboru v Gorici, so me dovedli do tega, da. sem proti želji volivcev odklonil kandidaturo. Ge bi bil izvoljen, bi se ne mogel več vreči s tisto vztrajnostjo na. delo, ki ga volivci od poslanca pravičeno pričakujejo.
Započelo delo pa ne sme ponehali-ln tudi ne bo. Zakaj v kandidatski listi stoje imena mojih prijateljev in somišljenikov:	Besednjak, Bitežnik,
Brajša, ki so me v triletni zakonodajni dobi požrtvovalno podpirali in katerim bom tudi jaz zvest v vsakršni podpori.
Besednjak, Bitežnik, Brajša so bil* vzgojeni v šoli trde borbe z življenjem. Ker so vseskoz socialnega mišljenja. in čustvovanja ter se niso v nobenem oziru odtujili svojemu ljudstvu in njegovim izročilom, bodo mogli kar najbolj izdatno zastopati njegove koristi.
Volivcil Zahvaljujem se Vam prisrčno za izkazano zaupanje ter Vas pozdravljam s toplim pozivom, da greste disciplinirano v borbo za skupno narodno listo.
Gorica, 8. marca 1924.
VIRGILIJ ŠČEK.
Kotiček za izseljence.
Uruguay. Konzul nam je odsvetoval potovanje v to državo. Dejal je, da j® brezposelnost velika; Belgijci se n* stotine vračajo v domovino.
Honduras. Potovanje odsvetujemo. Delo je, pa tako slabo plačano, da morej® živeti samo domačini.
Rusija. Zastopnik rusko vlade v Rimu piše: ((Specializirani delavci dobijo v Rusiji delo. Posameznih slučaje* jo že precej. Doslej smo v zvezi z izšel* j eniškim komisarijatom v Trentu i** smo dobili potni list že večjemu števil« laških specializiranih delavcev. Vselje-vanje kvalificiranih delavcev v Rusi j® se bo moglo goditi tudi v množicah. Sedaj se bavimo z vprašanjem obnov® cest, mest, tramvajev, železnic. Nadalj® imamo neizmerne zemlje polja na ju*' nem Ruskem, ki ga bodo mogli zasesti poljedelci iz Italije. Pomniti pa ja tr®' ba, da je treba zato temeljitega načrt** dobre organizacije in mnogo kapital®-Sedaj, ko so se vezi med obema državama obnovile, bo treba misliti resno delo«.
________     i	■	-	-	i. i	■	i	m	bi	c	i	ui	ii	i	i	r--
Slovo poslanca Ščeka
„Naznanite vsako nasilje naravnost meni, da ga preprečim ali pa zatrem“
Naše odposlanstvo pri Mussoliniju
Pretekli tedan so poslale politične organizacije Slovanov v Italiji posebno odposlanstvo v Rim, da razloži ministrskemu predsedniku Mussoliniju mišljenje in želje našega ljudstva. «Politič'no društvo Edinost v Gorici» in «Politič,no društvo za Hrvate in Slovence v Istri« je zastopal dr. E. Besednjak, «Polit,ieno ■društvo Edinost v Trstu» dr. Josip Vilfan.	*
Odposlanca sta bila sprejeta v četr-trtek od prvega ministra. Razgovor, ki je trajal Čez pol ure in je bil kaj prisrčen, se je vršil ■ v tisti zgodovinski dvorani, v kateri sta podpisala Pašič in Ninčič Vaško-jugoslovenski sporazum-
Govori dr. Wilfan :
«Prišli smo ponovit to, kar smo že povedali tržaškemu prefektu, da smo "veseli in zadovoljni radi sporazuma med obema sosednima državama in iipamo, da bo sporazum tudi na položaj našega ljudstva blagodejno vplival.» ■(Mussolini pritrjuje z glavo). Predstoje-■fce volitve so za nas le tehničnega pomena, zakaj mi imamo samo en cilj, da izberemo našemu ljudstvu njegovo parlamentarno zastopstvo, do katerega ima po zakonu pravico. (Mussolini pritrjuje: «To je pi-av!») Izjavljamo svoj trdni •sklep, da nastopimo pri volitvah brez vsakršnega opozicijonalnega poudarka ne proti državi in ne proti vladi«. (Mussolini odobrava : «Dobro ! To mi ugaja !») Vznemirja nas pa skrb, da se volitve ne bodo vršile povsod tako, kakor odgovarja namenom in smernicam Va-5e Ekscelence. Kajti medtem ko se nam jamči v tržaški pokrajini popolna volilna svoboda, se bojimo, da bo v videmski pokrajini volilna borba povsem ■drugačna«.
Gospod Mussolini :
«Bodite brez vse skrbi ! Vlada je dala jasne in določne odredbe, ki so za vso Julijsko Krajino enake. Bodite brez oskrbi!»
Govori dr. Besednjak.
Na.to se je razvil daljši razgovor o ■volilnem položaju na Goriškem, za katerega je kazal ministrski predsednik veliko zanimanje.
Dr. Besednjak, kateremu je ministrski predsednik smehljaje častital na kandidaturi, je v daljšem govoru, kate-ga ne moremo na tem mestu priobčiti, opisal zastopniku centralne vlade volilni položaj v naši deželi ter dal ministrskemu predsedniku izčrpne podatke in vsestranska pojasnila.
Mussolini je pazno poslušal in večkrat povpraševal ter se zanimal tudi za podrobnosti. Zagotovila, ki jih je •dal ministrski predsednik glede volil-«» svobode, so našemu ljudstvu lahko v največje bodrilo in zadoščenje.
<Povejte svojim ljudem« (dite alla vostra gente), — je rekel Mussolini — da bo volilna svoboda popolna. Na) bo* •do mirni in brez skrbi. Jaz Vas pa prosim, da naznanite vsakrtno nasilje meni, da ga, če treba, preprečim ali pa zatrem 1» (Por prevenire oppure per ■sepprimere!)
Govori dr. Besednjak :
Potem je prešel razgovor na slovenska izobraževalna društva-
Odposlanca sta se pritožila, da razpuščajo oblastva v videmski pokrajini brez vsakega zakonitega razloga prosvetna društva slovenskemu ljudstvu, oziroma jih ovirajo v njihovem delovanju. Mussolini j« bil že prejel protestni telegram bivšega poslanca Sčeka ter je bil o stvari že nekoliko poučen. Rekel je: «To je onih 17 katoliških izobraževalnih društev, na katere sem bil Se opozorjen«. Dr. Besednjak : «Ne gre Planeš za 17, ampak za 34 društevo.
Mussolini : «Ali so vsa katoliška ?» Besednjak : «Štiri mogoče niso«. Mussolini je na mestu poslal telegram prefektom, da se takoj društva vzpostavijo.
Izmenjava denarja.
Nato sta obrnila naša odposlanca pozornost načelnika vlade na izmenjavo zadružnega denarja.
Razširjajo se vesti, da se denar ne bo izmenjal vsem zadrugam brez izjeme, ampak da se bo, delala pri izmenjavi razlika med zadrugo in zadrugo. Mussolini je dal uradno zagotovilo, da se to ne bo zgodilo, temveč da se bo denar pošteno izplačal vsem zadrugam enako brez razlike. Obljubil je, da se bo za stvar še posebno zanimal.
Odposlanca sta se ministrskemu predsedniku toplo zahvalila za dana zagotovila in dr. Wilfan je poudaril, da je želja Slovanov v Italiji le ta, da bi mogli biti zvesti in zadovoljni državljani.
Par poklonov in pozdravov in avdi-jence je bilo konec.
Kal pravi politika?
Kemal paša na delu.
Kemal paša je mož velika clelovne sile, je nekak Mussolini, in ša bolj nagel. S svojo vojsko je nanovo oživel Turčijo, ki so jo nameravali Evropejci pokopati. Prekucnil je pogodbo v S&vnes, ki je bila razdelila Turčijo, zapodil je Grke iz Male Azije, rešil je Carigrad. Vse hoče napraviti z mečem in nato z dekretom. Zdaj je odstavil Kalifa in sploh odpravil versko oblastvo. Kalif je bil nekak papež Turkov. Kalif se je uklonil, se je odpeljal iz domovine, šel skoz Trst in se je ustanovil na Angleškem. Mi sodimo, da se je Kemal paša topot ura-čunal. On ni računal z vieirsko silo, on ni dovolj računal z mišljenjem naroda, on ni računal z izročili. Podoben zgled imamo v Solunu, kjer so Mladi Turki hoteli dejanski v,ničiti cerkveno oblast. A so se zelo zmotili. Angleži bodo sprejeli gostoljubno kalifa in bodo izrabili turško versko čustvo proti Kemal paši. Bližnja bodočnost nam pokaže, ali smo pravilno mislili ali na
V egiptovskih grobovih.
Iz Mojzesovih časov.
Ogromno zanimanje je vzbudilo odkritje grobnice faraona Tutankameua v Egiptu. Raziskovalce ni ostrašil tisočletni duh-maščevalec, dasi je pet znamenitih učenjakov, ki so se pečali z raziskovanjem te grobnice, zaporedoma nenadoma umrlo, kar so mnogi razlagali kot maščevanje faraona. Započeto delo so nadaljevali in kakor sedaj javljajo Časopisi, je bil pred par dnevi otvorjen grob kralja Tutankamena v prisotnosti 16 oseb. Pred 15 leti je Carter v družbi z raziskovalcem lordom Camevonom našel sled kraljeve grobnice in 7 let sta delala učenjaka, da so sedaj prišli do krste in jo otvo-rili. V grobnici so odkrili nebroj dragocenosti, katerih vrednost se ceni na milijarde, toda najvječje presenečenje je čakalo raziskovalce v krsti. Cela grobnica je bila v tem svečanem trenutku raszvetljena z močno električno lučjo. V krsti je mumijo (maziljeno truplo) pokrivalo par krasnih lanenih rjuh, tkanih tako flno, da bi jih bilo danes z najnovejšimi stroji težko napraviti. Na glavi mrtveca je ležala faraonska krona s kačjim okraskom. Mumija je v roki držala kraljevsko žezlo; zraven žezla je ležal šopek krasnih cvetlic, ki so po čudnem naključju ohranile skoro popolnoma
svojo svežino, kakor da so še pred kratkim bile položene v rakev. Prava rakev, v kateri se nahaja truplo, je dolga kake tri metre ter je silno bogato okrašena s težkimi zlatimi ornamenti. Pobavarna je s krasnimi barvami, ki so le nekoliko obledele.
Podkupovanje in obloženi minister.
So ljudje, ki se dajo radi podkupovati. Ako jim to očitaš, kar rohnijo od jeze, čeravno govoriš resnico. Tako se je zgodilo belgrajskemu ministru, ki mu je ime dr Laza Markovič. Očitali so mu, hud je bil, odstavili so ga, pa je postal še hujši. Sedaj so vložili obtožnico proti njemu.
Kar na debelo I
Obtožnica v bistvu pravi tole :
Skozi dolgo časa je bil minister pravosodja dr. Laza Markovič. Mož ni imel nič, med vojsko pa, ko je narod umiral na fronti, je v družbi raznih žensk razkošno živel v francoskih kopališčih in razsipaval denar. Istotako danes razmetava denar kot pesek. Kako ja prišel do denarja?
Prodal je iz državne sladkorne tovarne na Čukarici eni sami osebi po sramotno nizki ceni ogromno množino sladkorja, s katero je država potiskala cene sladkorju navzdol. Kaokr hitro je bil sladkor prodan, je cena sladkorju poskočila na 10 Din. kg.
Dalje je minister brez licitacije oddal tiskanje državnih obveznic nekemu ti-skarju-prijatelju po 10 Ii kos, dočim se danes tiskajo pot 2 K kos.
Pred volitvami je dal nekemu svojemu prijatelju dovoljenje za 1955 hektarov obdelane veleposestniške zimlje za 391 oseb. Mnogo teh oseb pa sploh ni
dobilo te zemlje ne donosa iz nje, mnogo oseb pa je bilo takrat že mrtvih.
Prodal je belgrajsko klavnico za 2 milijona, vredna pa je 25 milijonov.
Obtožnica navaja še druge slučaje, za. katere pravi, da se morajo pregledati še uradni spisi, da se dožene, kolikšna je Markovičeva krivda.
Vsi id teh ropov državnega in ljudskega denarja je 56 poslancev podpisalo obtožnico.
Francoska manjšina v Italiji.
Od postaje Chivasso (v bližini Turina) se odcepi 100 km dolga stranska železnica, ki pelje v dolino in mesto Aosta. V tej dolini prebivajo Francozi že od pamtiveka. Po vničenju rimsko države so Goti tu gospodarili, kasneje Longobardi, ljudstvo je ostalo isto: potomci naselbine rimljanskih vojakov. Mestece Aosta šteje 7000 duš, a je prekrasno. Ima prefekturo in škofa. Aosta, je sedež francoskega gibanja, ki mu je na čelu Rean. Vsega je 82.000 Francozov, ki imajo 600 razredov; pravih, pomožnih šol in eks-kurendo postaj.
Kako je z jezikovnimi pravicami 1
Glasom § 62. državne ustave sme poslanec, ki zastopa v parlamentu aostan-sko dolino, govoriti v zbornici v francoskem jeziku. Do lani so bile šole povečini francoske. Napisi po mestu so samofrancoski, nekateri samolaški, drugi dvojezični. Vsa imena občin, dolin, hribov so čisto francoska in Italijani jih rabijo. Nikomur ni prišlo na um prekrščevanje, kakor se je to zgodilo v nesrečni Primorski. Od septembra 12S3L dalje so šole sicer laške, toda že v vsea prvih razredih se poučuje vsak dan po eno uro francoski jezik.
nasproti mestu in dejanskim posestnikom površja ? In jeli ta pravica služnost ali užitka ?
Zadnje je važno radi tega, ker pri rabi pristojajo večje pravice lastniku nasproti služnostnemu upravičencu, nego pri užitku. Zlasti ima v slučaju služnosti rabe Jamski zaklad pravico samo do primerne rabe (§ 505 o. d. z.) za svoje potrebe v obsegu ob času pridobitve (§ 506 o. d. z.), dočim pristoja prebitek: dohodkov nad osebno potrebo zaklada, lastnikom (§ 508 o. d. z.). Tudi ne sme zaklad v slufiaju rabe prenesti pravico, niti izvrševanje iste na drugega, niti v najem dati, niti dohodke drugemu izročiti, drugače pravica preneha.
Iz tega naslova bi imelo mesto Postojna zakonito pravico do dohodkov jame ne le v sedanjem, marveč v večjem obsegu, ker sedanji Jamski zaklad (1913. nad 100.000. K brez vrednosti nepremičnin in pritiklin !) ni potreben v toliki višini. Pristoja pa mestu Postojna tudi vpliv na upravo, ako ima Jamski zaklad rabo jame.
dohodkih. Tem manj pa zaradi dogovora z dne 7. dec. 1977 in vsled njega napravljenih pravil iz leta 1882. Ako j« navedeni dogovor veljaven, se ne mor® odreči mestu Postojna ž njim pridobljenih pravic; ako pa dogovor ni veljaven, nastane položaj, kakoršen je feil-preje, to je: Jamski zaklad od 31. mtu ja 1848 (ko se je vprvič' takim prizaalf in do 7. decembra 1877 (ko se mu je z neveljavnim dogovorom, torej na prošnjo, priznala služnostna pravica) ni mogel pri posestvo vati jame, torej pristoja, jama lastniku površja. Zatorej brez; strahu za zgubo sedanjih dohodkov — v pravdo ! —
Mi mislimo torej, da tudi najnovejši odlok kr. ministrstva ne pomeni zadnje besede, zakaj odlok ne more komu prava vzeti. Postojnska občina pojde na delo po reku «vsakemu svoje!»:
Čigava ie Postojnska jama!
V svojih temeljitih izvajanjih malo pred svetovno vojno je g. notar J. Kogej napravil tale sklep, ki ga Postojnčani ne smejo pozabiti in ga tudi ne bodo.
1. Državi ne pristojajo nikakoršne pravice do jame in iz njenih dohodkov nabavljenega premoženja (zaklada).
2. Državi in tudi ne Jamskemu zakladu (če je juridična oseba) ne pristojajo kake lastninske ali služnostne pravice: a) do delov jame, ki so se odkrili pred manj ko 30 leti; b) do jamske ceste pare. št. 2621/1, ki je javna last občine, in do prostora pred stranišči pare. št. 2621/2; c) do zemljišča med jamskim vhodom pare. št. 1649/4, ki ste last Postojnskih gmajnslcih upravičencev.
3. Otoška jama je last gmajnskih upravičencev v Postojni in na Velikem Otoku, in sicer prvih v manjši, drugih v večji meri, razmemo površju; v tem razmerju se ^majo razdeliti tudi dosedanji dohodki in stroški. Lastnina pristoja Otoški ozir. Postojnski skupščini upravičencev v razmerju njihove delež-nosti do gmajne, ne pa onim upravičencem, kateri so dobili svoj delež nad ja-
Iz teh razlogov samih že ne more ministrstvo ali Jamska komisija odreci mestu Postojna udeležbo na upravi in
mo.
4. Zasebnim lastnikom površja nasproti je pravica do Postojnske jame priposest.vovana. Izvzeti so samo deli : a) «Nove Jame» levo od «Kalvarije», katera je last skupščine upravičencev na Velikem Otoku; b) «Tartara», ki je last Postojtiskih upravičencev do gmajne.
5. Mestu Postojna pristoja pravica do jame: a) nasproti gmajnskim upravičencem vsled priposestvovanja, ker so oni dejanski lastniki površja, in vsled pridržka mesta o priliki izročitve površja v dejansko posest upravičencem; b) nasproti upravičencem na Velikem Otoku pa vrhu tega vsled dogovora 1877/78, s katerim so svoje pravice odstopili mestu Postojna za §lA% njegovih letnih dohodkov od jame.
Vse drugo je pa dvomljivo, zlasti, če je Jamski zaklad juridična oseba in kot tak priposestvoval pravico do jame
Prej ko so tržaški in goriški gospodje predložili kandidatsko listo za volitve, sem se bil namenil, da grem na Kras v Koludrovico k Pepotu radi volitev. Mislil sem, naj bi on ali jaz kandidiral za poslanski stolec. Ako bi on kandidiral, bi Jaz zanj agitiral med narodom, ako bi pa kandidiral jaz, bi on skrbel za agitacijo in propagando. Tako bi midva ustanovila nekak «šocjo», saj je po mojem mnenju vsaka politika «hotega» na debelo. Oba skupaj, sem mislil, bi nekaj dosegla .Kupil sem «pakele» tistega, ki mu pravijo «po pu lire», vtaknil sem fajfo v žep, vzel palico, poveznil na glavo klobuk, pa hajdi po svetu.
Srečno sem jo prirajžal na Kras, a Pepota žalibog nisem dobil doma. Matilda mi je povedala, da je šel po opravkih v Trst. Kaj sem hotel ? Potrpljenje je božja mast t Matilda mi je scedila malo fomdača in nato sem jo udaril nazaj.
Nazaj v Brkine.
Natlačil sem fajfo in jo prižgal, potem jo udarim čez Prosek po Openski cesti. Ko sem bil na Novi cesti, me je dohitel star Cič s parom mul; vračal se j« iz Trsta, kjer je prodal oglje- — Bog daj, kume — sem zavpil. — Se čem z vami malo popeljat J — «Bog, Bog», je odzdravil, kar sedi gore, buš mi delal kumpaniju !	—	Skočil sem na sveženj
žakljev in odgalopirala sva čez Bazovico, Pesek Krvavi potok, Kozino, Her-polje, Tublje. V Materiji sva se ustavila ter; sva spila en liter «žvižgovca». Ko sva hotela naprej, je Čič zapazil, da je desna mula zgubila dve podkvi. Peljai jo je h kovaču. Meni se ni dalo čakati, ker me je zeblo v noge. — Bog, kume ! — Bog t —
Imenitna konjska kost.
Mahnil sem jo proti Povžanam, o katerih gre glas, da imajo že sto let staro konjsko kost, ki jo ob težkem poletnem Sasu kuhajo v ječmenu. Vsaka gospodinja en dan. Tako roma kost od hiše do hije, dokler priroma na konec vasi. Takrat pa že žačne jesen in kost skrijejo. Skušal sem vse zvijače, pa vse zastonj; do kosti me niso pustili.
Vas, ki dela Lahom preglavice.
Z državne ceste sem krenil na sli-vrsko; mimo Bubniča sem šel proti Vel. Ločam in od ondod v Ritomeče. Ta ■vas je delala strašne preglavice rimski komisiji, ki je prestavljala imena naših vasi na italijansko. Za vse vasi so že našli laški izraz, le za Ritomeče niso
PODLISTEK
KOLO.
——--------
(Resničen kraški dogodek iz 1. i913.).
Bilo je na sv. Petra 1913. v Sežani.
((Gospod, stražmojster, čujtei, po-slušajtef« *
Razburjen kmet stopi v krčmo, kjer se je orožnik ustavil.
«En lump mi je kolo ukradel. Ta hip».
Sfcražmojster si da popisati kolo.
«Šteivilka 27.452. Tovarna Steyr».
Skomizgne z ramo. Težko bo. Mogoče, da nam sreča pomaga. Počakajte tu ali pa bodite na vsak način v vasi.
Stražmojster odide. Naravnost v Tomaj. Tu stopi v gostilno. Na hodniku j« kolo. Orožnik je ogleda ter se sled-
mogli dobiti pravega lica. Sedeli so okrog zelene mize, kadili toškane, pljuvali po tleh, pa ni šlo in ni šlo, vse zastonj- Za slugo pa so imeli nekega Rezijana, ki je ravno čike po sobi pobi-' ral. Ta jo je pogruntal. «Jaz poznam dobro tiste kraje; tam sem dve leti ma-rele flikal». In Rezijan je povedal, kako srd Ritomeče na laško prestavi. Vsi se zasmejejo, eden pa pravi ckvešti male-: deti slavi ano nomi ki fano kompleta-mente škifo>>. In tako je staro ime ostalo.
Fant po polju poje.
Od Ritomeč sem šel naprej mimo njihovega morja, v katerem živino napajajo. Tu se mi je odprl razgled na Podgrad, Hrušico in na prvo vas pred mano, na Javorje. Krenil sem na pot, ki drži proti Torkovemu mlinu in sem korajžno zapel :
Kam drži ta bela cesta, ta stezica kam pelja ?
Ne želim si v daljna mesta, , šla bi le do Javorja !
Kaj si deva tam zgubila, da si v Javorje želiš ?
Morda koga si ljubila, zdaj po njemu hrepeniš ?
Sem ljubila, pa nesrečno, točim zdaj po njem solze.
Točim in jih bodem večno,
dokler v prsih bo srce________
Zunanji minister na strehi.
Ju-ju-ju-hu-hu ! Zavriskal sem, da je odmevalo čez Jezerino in Brezov vrh. «Kaj pa ti je ? se oglasi stari oče Torkov. «Kaj vi veste, ki nosite v delavnik bel klobuk ! Ali imate eno prežo ?»
Počasi je vzel tobakiro, vzel ščipec duhana, nato je ponudil š3 meni. Vzel sem s tremi prsti, kar največ' sem mogel in sem ga stlačil v nos. Pa glej šmenta, pričel sem kihati kakor prehlajena mačka. Ko sem se odkihal, sem ga vprašal : «Kako je kaj pri vas v Javorju ? Ali ste imeli kaj «ohcetov»? — «Ja, ja, te štrofaj, tr te štrofaj, kmalu bi bil eden ohcet, pa ga punca ni marala --moža namreč». I, kako pa je to mogoče, zakaj pa ne ? — To je bilo takole. Ta punca bi se bila rada omožila. Na vsak način je hotela moža, tudi če bi imel samo hlaCe, samo da je. Ker pa se ni čutil noben javorski fant sposoben za zakonski stan, so ji poskrbeli — slamnatega možiceljna. Na strehi so ga k dimniku privezali. Ko je zjutraj punca vstala in zagledala kavalirja na strehi, se ji je vbudilo neko milo upanje. Kako tudi ne, ko je fant tako junaške postave in stoji ponosno kakor kak zunanji minister! Brž prisloni lestev na zid, spleze na streho. Pa glej, levo nogo je imel krajšo od desne. «Jaz ne maram tega, ki je šepast«. Razjarjena ga je vrgla raz streho ...» Tako je govoril oče Torkov. Zahvalil sem ga za tobak ter sem jo mahnil čez Police proti Hru-ševici. Pa pel sem -Veselo :
Marička je bosa, brez čeveljčkov gre; po polju je rosa, jo zebe v nogi.
njič zasmeje. Številka 27.452. Dobro, dobro!
V gostilni je godba, vse poje in vpije.
Orožnik pokliče fanta s ceste: «Ali se znaš s kolesom peljati?*
«Znam».
Sedi na kolo in pelji se v Sežano na. številko to in to. Oddaj, kolo ter reci, da pridem jaz tja proti večeru.
((Gospod, kolo ni moje*.
«Čigavo pa je?»
«Ne verni«
«No, stopi nanje in vozi, pa ropotaj, pozvoni tukaj pred hišo!«
Fant glBda nekam začudeno, pa vendair uboga. Pozvoni enkrat, dvakrat, stopi na kolo, zvoni in se izgubi.
«Hoj, ustavite ga!»
Nekdo skoči iz krčme, kjer so peli in vpili in ž njim še drugi.
« Ustavite ga, kolo je moje*.
Zmeda v šolskih stvareh.
Oni se grozno radi ponašajo, da so brihtni in učeni čez vse druge narode na svetu. Tudi ko so med nas v deželo prišli, so našli vse naše uredbe in navade zanič in obetali, da nam pokažejo šele oni, kako se mora delati in živeti. V šolskih rečeh se jim je posebno smešno videlo, da so se otroci pri nas učili branja, pisanja in računstva; pa še bolj nedopustno so nagli, da po končani šoli otrok res zna brati, pisati in računati. Prečudna je bila ta stara šola, kar pregrešna !
Nov minister.
Mussolini je postavil za šolskega ministra brezverskega modrijana, ki se, piše Gentile. Ta je samposebi sodil, da prevelika učenost zmeša glavo, zato je sklenil izobrazbo italijanskega naroda nazaj priviti. Visoke šole, je dejal, sploh niso za preprosto ljudstvo: so samo za sinove «papanov» grofov, fabri-kantov, bankirjev in veleposestnikov. Tem se ne bo pamet zmešala, ker se neradi uče; spričevalo jim bo ‘že tako «papa» kupil. Da se ne pririne v njiho vo elegantno družbo kmečki ali delavski sin, je jiostavil minister velike takse za vsa spričevala.
Ciontile meni, da je že dovolj, ako berejo in pišejo orožniki, advokati in uradniki. Kmet in delavec ne potrebuje tega: on naj pridno dela s svojimi rokami in da mu ne bo dolgčas, naj si vmes kako pesmico zapoje. Zato naj se na ljudskih šolah uči veliko veliko petja. Tako bo otrokom šola prijetna in se ne bodo pritoževali, če se v pisanju -in računanju prizanaša. Nehote in nevede bodo zrastli v nevednosti in bodo čežnje dobili neomejeno moč «državni» stanovi, to je žlahta onih papanov, ki smo jih našteli zgoraj. Tako nastaneta dva stanova: državni stan in hlapčevski stan. (g. a.).
NAŠA POŠTA.
Pojasnilo. V sporu glede dopisov iz Košane proti bivšemu županu g. Kaluži smo se obrnili do petih poštenjakov in' vsi so nam pismeno izjavili, da dotični dopis ni bil resnicoljuben, ampak prir stranski. Notica je prišla v list vsi'd napačnih informacij. Toliko resnici in pravici na ljubo. — Kozjane. Preveč osebno. — Knežak. M. Za enkrat še ne; bo treba še dosti borbe, da se bo izmenjal tudi zasebnikom. — Sežana, županstvo. Kakor vidite, objavljamo sproti, da ne pride preveč hkrati. _ Štorje. Konzulat je v Rimu. Za enkrat ni še nič.
Devin. Prisrčna hvala za poslane naslove. T. F. S. Žalibog, da se morate ukloniti.
GRDA MORALA SEDANJEGA SVETA’.
Delavec, ki v sili vzame par lir, da nasiti lačno družino, je tat ln ga zaprejo. Veletovarnar pa, ki odtrguje po krivici delavcem plače, sam pa si množi milijone, velja za poštenjaka.
«Ali je kolo vaše?» vpraša stražni mojster.
«Moje, kajpada*.
«Z mano pridi, jaz vem, kam se je odpeljal* — pravi orožnik.
Drugi ga je gledal osuplo, ni mu bilo bag pogodi. Toda mora z žandar-jem. Ne pomaga nič.
Ko sta dospela v Sežano, sta kr eni Iti koj na pravo številko. «Boglonaj, prav hvaležen sem vam za dobroto. «Kako ste prišli do kolesa?*
«Ukradel sem je!*, se smeje orožnik.
«Kaj? Ukradel? Komu?*
«Seveda, tatu sem ga ukradel* — pravi orožnik — «temu le> tukaj. Kar s sabo sem ga pripeljal*.
Vse se je čudilo in debelo gledalo. Toni pa, ki je bil zadaj, je dejal: «A-kralot, če se vahtmajsfcri lotijo, jiip obeden ne more držat’ Štiha*.
(Ant. PJaccr).
KJE SO KONZULATI IN KDAJ URADUJEJO ?
ANGLEŠKA : Ul. D’Annunzio 2 — Od S do 1.30, od 2.30 do 4.30.
ARGENTINIJA : ul. Rossini 26 — Od 1<E' do 12, od 2 do 5.
AVSTRIJA : ul. Ghega 8 — Od 9 zj. do 3 pop.
BELGIJA: uL Carducci 18 — Od 10 do 12.
BRAZILIJA : ul. S. Nicol6 28 — Od 1C do 1.30.
BULGARSKA : ul. Lazzaretto vecchio 5tt
— Od 2.30 do 3.30.
ČEŠKO-SLOVAŠKA : Regina Elena 39 — Od 9 do 12.
FRANCOSKA ; trg. S. Caterina 4 — Od: 9 do 12, od 3 do 4.
GRČIJA : ul. Macchiavelli 15 — Od 9 zj. do 2 pop.
JUGOSLAVIJA: trg Venezia — Od S* do 12.
MEHIKO : ul. Chiozza 41 — Od 10 do 12, od 4 do 5.
NEMČIJA : ul. Trento — Od 10 do 12.
PARAGUAY: uL Boccaccio 1 — Od £ do 5 pop.
POLJSKA: trg Borsa 4 — Od 9 zj. de 2 pop.
RUMUNIJA : ul. Rossini 20 — Od 9 do 12, od 3 do 5.
ŠPANSKA : ul. Geppa 8 — Od 3 do 5.
OGRSKA : trg Borsa 2 — Od 9 do 12.
URUGUAY: Corso 37 — Od 10 zj. do 4 pop.
ZDRUŽENE DRŽAVE : ul. S. Caterina 1
— Od 9 zj. do 2 pop.
Spomenik.
- Kavs Gregor •
— kmet —
o Naj v miru o + potiva. +
3. * 4. II.	178 6.
•	• •	• • . f
+ III. 2 1. star 6 7 1.
+ • ~ + .
- o -
274
Na kaj je mislil ta kmet v življenju ?, (Dnevnice in letnice kažejo rešitev. 5 L.)
Lupine oreha št 49. glej na 8. strani.
ADRIA-ČEVLJE
Izdelek hvarske zadruge v mirna
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori f Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani p® vseh jadranskih deželah.
Katar pri kravah.
Kužni katar na spolovilih govade je v naši dožieli silno razširjena bolehen. Mnog živinorejec, kateri toži o neplodnosti, niti ne ve da ima v hlevu okuženo živino. Mnogo lažje je, Obvarovati set bolezni, nego isto zdraviti.. Navesti vam hočemo sredstva, katera priporoča kmetijski unad die1-želnega odbora, kako zamoremo omejiti to kužno bolezen:
1.) Je zahtevati od oskrbovalcev postaj za spuščanje bikov, da razkužijo bika pred vsakim skokom, kar so dolžni napraviti. 2.) Je sprati kravi spolovila prod pripustom k biku s po-iodstotno [v*y°) bikarbonatno sodo (10 gramov bikarbonatne sodie. je raztopiti v 2 litrih gorke vode. 3). Je ločiti vse obolele kravief z zdravili za leče-nje kužnga katarja. Eno teh zdravil imenuje:: «Candelette vaginali al-Ittiolo (10%)». Navodilo o rabi istega je zdravilu pridejano. Kupi se v drogeriji. fte drugo teh zdravil je nemški preparat, ki nosi ime:	«Bisulin».
Ima ga v zalogi dežeilni kmetijski u-r&d, kateri oddaje sploh vsa ta zdravila po znižanih ceinah. Tudi navodila o rabi istega dobite, tam. 4.) Je razkužiti hleve najmanj dvakrat v letu. 5.) Oskrbovalci postaj za spuščanje bikov so dolžni zavrniti vsa knave in junice, ki jih dovedejo njih lastniki Po treh že izvršenih skokih zopet k biku, ne da bi se ti izkazali s potrdili, da dovedene živali niso več okužene Po kužnem katarju na spolovilih.
Poziv kmetijskim učiteljem!
Tržaška kmetijska potovalna šola je razpisala dve mesti za potovalno šolo. Eden bo imel sedež v Ronkah, drugi v Sežani. Za obe mesti smejo konkurirati absolvirani agronomi ali tisti, ki i-rnajo enakovredne študije, na avstrijskih visokih šolah. Prošnja, kolkovana z eno liro, se naslovi na «Presidente della cattedra ambulante di agricoltu-ra, Trieste, Via Fabio Filzi 10.» Priložiti je treba: domovnico, zdravniško spričevalo, spričevalo o dobrem obnašanju (certificato generale e certificato di buona condotta rilasciato dal sinda-co), rojstnico, ki dokaže, da si vsaj 25 let star, spričevalo, ki dokaže, da si dovršil visoko šolo vsaj pred 2 letoma In da si dve leti prakticiral na kaki potovalni šoli ali kaj sličnega. — Pla^a znaša 12.400 lir na Mo; petletnice: vsaka zraste za 1 desetino temeljne plače; d levnice za potovanje. — Prošnje naj se vložijo do 15. aprila. Konkurenti pa morajo dokazati, da znajo slovenski jezik, da bodo lahko predavali v slovenskem jeziku.
Kako gojiti sadno drevje.
Preden začne popjo poganjati, je treba drevo po potrebi obrezati. Preden se zemlja ogreje, moramo pri drevesu ves hrapav lubad z železno krtačo odstrgati. Tako očiščeno drevo je treba pobeliti z apneno tekočino. Na ta način preprečimo, da se spomladi iz zemlje lazeče živalice ne zaredijo pod lubadom ter ne zaležejo mladih. - (Š).
Gnojenje. Kako se lahko pognoji sadnemu drevju, ki raste v trdi zemlji (celini) ? Treba je luknje narediti okoli drevesne korone, potem iste z dobro gnojnico napolniti, gnojnica se počasi razteče po koreninah in tako je drevo pognojeno^
TEDENSKE CENE v državi. Pšenica 100 do 108 L, ječmen 80 do 85, rž 75 do 78, oves 84 do 87 L. Volovi 350 do 500 L, krave 325 do 460, teleta 650 do* 700 L. Detelja prvie. vrste 600 do 650, navadna 400 do 450, medika 600 do 650 L, seno 30 do 36 L; stisnjeno v vagonu 28 do 32. Slama stisnjena v 16 do 22 L.
Sejm v Bujah. Volov 37, krav 24, telet 7, prašičev 125, konjev 2, oslov 50.	—
Volovi 450 do 470 lir za stot žive teže, krave 400 do 450 lir; teleta 700 do 750; prašiči 200 do 250 lir za glavo. Seno 25 do 30 lir, slama 16 do 18 lir.
Deželne ceste v Istri, ki se bodo gradile, kedar bo kaj denarja v blagajni, bodo med drugimi krajšimi posebno: cesta Prebaneg-Čmotiče-Podgorje-Vodice-Mune-Jurdani, dolga 50 km, in cesta Lupoglava-Lanišče-Mune-Podgrad, dolga 30 km. Prav bi bilo, da se potrebni denar kmalu odkod pripravi, da bi ubogi ljudje dobili kaj zaslužka pri teh delih.
Po čem je lira?
Dne 12. marca si dal ali dobil: ta 100 dinarjev — 29.50 L. ta 100 č. kron — 68.90 L. ta 100 fr. frankov 95.25 L. za 1 dolar — 23.95 L. za 1 funt — 102.45 L.
Kal nam z dežele pišejo
Mussolini in Doberdob — V Naklu se ženijo — Polž prenaša pošto — Sodnik tožitelj in priče, krivcev pa ni — Orožniki in domače frajlice — Tunel med Gročano in Preložami — Polka in tango v Materiji — Prašičja -reja na Pesku Požar v Bregu — Podgrajski merčln bi bil rad Mušolin.
Doberdob.
Naše županstvo je silno važno, zakaj drugače ne bi o njem razpravljali v Ri-thu. Mussolini je predložil in kralj je Pctrdil. Kaj ? Doberdobski župan mora Pustiti županstvo. Naš župan je izročil g. gerentu preostanek iz blagajne 27.50 lil'. Smo radovedni, koliko bo izročil gerent prihodnjemu županu.
Naklo pri Divači.
Tudi pri nas smo imeli prvo civilno Poroko v soboto 1. t. m. Poročena sta bila g. Josip Gulič iz Brij pri Tomajd In gdčna. Frančiška Ivančič iz Naklega. Poroka se je vršila slovesno v uradu, ki je bil okrašen z -zelenjem. Nevesta je dobila lep dar. Župan je novopo-fočencema s prisrčnimi besedami Ca-®tital. Obilo sreče !
12 VREMSKE DOLINE
Da ne boste mislili, da pri nas nič ®e napredujemo, vam moram sporočiti has najnovejši napredek. Do 1. marca !• 1. bili smo tako nazadnjaški, da smo dobivali pošto iz Divače in sicer jo je Poaii postni sel. Takrat smo dobivali časopise še isti dan popoldne — pa tudi Pisma, oziroma druge pošiljatve so dohajale redno. Toda poštni sel — pa današnja kultura- ne gre skupaj. Ta veli-1*8. gospoda se nas je milostno spomnila — in namenjala srednjeveškega sla z *®oderno korijero. Sedaj smo pa srečni, časopise iz Trsta dobimo, če je velika ^eča, drugi dan zvečer, oziroma tretji 'len zjtitraj. Pisec teh vrstic čaka na ®eki nujno potreben zavoj iz Postojna, je bil oddan v torek, že do nedelje *večer zastonj. Ali ni to napredek ? Ali 116 skrbijo tisti, ki imajo oblast v rokah,
lepo za blagor prebivalstva ?
ŠTORJE pri Sežani-
Dne 6. marca, t. 1. se je vršila kaz. obravnava proti trem pastirjem iz Štorij, češ da so oni pokvarili cevi kraškega vodovoda. Tožilo jih je predsedništvo kraškega vodovoda na prijavo vodovodnega asistenta iz Dutovelj. G. asistent je obljubaval otrokom, ki nis° nič videli, po 25 lii- nagrade, ako povedo, kdo je pipe vodovoda pokvaril. Vzlic temu, da ni dobil nobene priče, je navedel dve priči, ki pa pred sodnikom nista znali nič povedati kot to, da nista videli onih treh fantičev, ki so zatoženi. To-žitelji so zahtevali obtožbo otrok ali njih starišev, a branitelj g. Bekar je zahteval, da se oprostijo vsake kazni vsi trije obtoženci in njih stariši. Sodnik je nato oprostil vse tožene. Mi vaščani pa polagamo gospodom na srce tole : predno uložijo tožbo proti kaki osebi, naj se poprej prepričajo, in naj ne verjamejo vsaki oSebi, ker s tem si prihranijo nepotrebne stroške, a tožencem nepotrebnih poti in stroškov. Opazovalec.
IZ REŠKE DOLINE.
Pri nas se privatno društveno življenje precej dobro razvija. V družbi neke gospodične in neke gostilničarke, ki ne pozna ne licence ne policijske ure, hodijo kr. orož. na prijateljske obiske v gostilne. Uživajo seveda vso gostoljubnost, le na inčun pozabljajo. E, Mica Kovačeva tud’ piva, nič plačava.
SV. KRIŽ pri Trstu.
Mina je počila v sredo zjutraj, kjer gradijo icesto pod/ železnico. Delavca Tassinati je vrgli) 20 m daleč. Bil je seveda na mestu mrtev. Trije delavci pa so bili ranjeni: Vučetič, Mrak in Valentini.
OPATJESELO
Vlada je odstavila občinski zastop ter je imenovala za gerenta računarja Marijana Spanghero.
ROŽICE.
Tiho, tiho, mali moj, oh ne jokaj se tako. Mamo so ti pokopali, to je res hudo. Hudo mačeho imaš, svoje mame ne poznaš. Oče tvoj je prav vesel, da je Bog ti mamo vzel. Mačeha in oče grunte so prodali, peč so kupovali, njih otroci so na peči spali, tebe rev’co so na vežo d’jali. T^ novica je resnica. Mali, zbogom zdaj, vse to bo plačano nekdaj.
IZ MATARSKE OBČINE.
Gasilno društvo je imelo v nedeljo pred pustom igro s plesom- Bilo je dovolj ljudstva. Godli so tamburaši-gasil-ci. Še več ljudij je bilo v nedeljo poprej. Vse, kar se želi poročiti, vse je bilo v salonu v Materiji. Vsa kaplanija in ves kras je bil zbran. Takrat je napravilo gasilno društvo samo ples. Ukazali so ga iz Voloskega. Za pust pa so dobili «patent», da smejo plesati po vsoh vaseh, samo če plačajo po 1 liro za vsako osebo v namen nekega spomenika. No, in plesali smo, pa pili smo in tako smo praznovali največji naš dan. Zakaj pust je zares naš dan in vseh julijskih tlačanov dan. — V občini imamo užitninski urad. Starešinstvo je stavilo za uradnico neko< gospodično iz Notranjske in za paznika nekega gospoda s Kozine. Nimamo nič proti temu; čudno se nam zdi vseeno, da v celi matarski občini niso našli primernih oseb za tako delo, mi pa vemo, da je sposobnih ljudij, ki so brez dela in bi bili radi prevzeli tako službo doma. Vprašamo: zakaj nis9 bile službe razpisane ? — VB. sta dva možakarja ba-lincala na pepelnično sredo. Eno partijo. Prvi, g. K. za junico, drugi g. S. za 1400 lir. Zgubil je g. S. in mora dati 1400 lir. Žena joče in kolne, ne vemo pa, če bo pomagalo. Poslušajte še: otroci prvega razreda v Materiji pravijo, da jih šinjorina uči v šoli tango plesati. Ali bo res ali ne, otroci težko da popolnoma lažejo. Martin Krpan.
D=	R.Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiSi PaternolH 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Vsakovrstna
travna, zeleniadna in cvetlična
semena, prvovrstna in po najugodnejših cenah dobite pri edini domači tvrdki:
Sever &Comp.
Trst-Via Macchlavelli, 13
NB. Na željo pošiljamo letošnji cenik brezplačno.
Zabozdravniški ambulatoril
Zobotehnlk
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
POZORI
na staro slovensko tvrdko
Ant. Breščak
z največjo zalogo pohištva na Goriškem z lastno tovarno v Gorici, Via G. Carducoi 14 (prej Gosposka ulica) In V. C. Favetti št. 3
Razprodajam pohištvo po jako znižanih cenah, is sicer
Omare ... od	200	lir	naprej
posteljnjake .	,	90	,	„
vzmeti (šušte) „	70	,	,
blazine ....	60	,	,
kompletne spalnice	800	,	,
Velika izbera navadnih in finejših sob kakor tudi železnih posteljnjakov.
IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIItllilllllllUIIHiUIIII
& TRST &
Skladišča in pisarna: Via Coroneo 13 in v prosti luki št. 2 vrata 15. TELEFON 12 34 Uvoz in izvor italijanskih, čeških in nemških steklenin, čeških in nemških šip vseh mer, češkega porcelana, domače in inozemske prstene posode, opletenih steklenic, emajliranih železnih posod i. t. d.
Ekskluzivna zaloga za Julijsko Benečijo prstene bele in dekorirane H
1“ posode «Anelli», po neverjetno nizkih cenah.
IllllllllllllUlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliUll KMETIJSKA ZADRUGA Ocizla-Klanec
naznanja vsem v svojem delokrogu, da ima raznovrstna in prvovrstna čista in preizkušena semena v svojem skladišču po konkurenčnih cenah. Kmetovalci in sejalci, kupite čista, zdrava in zajamčena semena, odslovite tiste, ki vam ponujajo po nizki ceni stara nekaljiva in pomešana semena.
lik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih Ut na zebeb
sprijena za vsa zebazdrivnilka ii nbatihnilka opravili
v Gsrici. na Travniki 29 (Planadslla littorhO
od 9*12 In od 3-5.
Času primerne besede I Omahljivcem.
PESEK pri Bazovici.
Gospod Fidel namerava ustanoviti prašifijerejo v večjem slogu. To je hvalevredno delo, ker bo v korist bližnji in daljni okolici. Želimo, da bi se nažrti eimpreje uresničili.
VRHPOLE pri Sv. Tomaža.
V nedeljo sem se hotel peljati v Podgrad; korijera se je ustavila v Krvavem potoku in ni mogla naprej zastran snežnih zametov. Cestar ni dobil iz Trsta naloga, da bi poskrbel za odkidanje snega in tako so se morali potniki vrniti v Trst. To je sramota cestne uprave; kaj takega se ne dogodi nikdar niti v Tirolah, kjer zapade sneg do 3 m na debelo. — Načrt gročanskih inženir-mk’jev, da bi naredili Jpod Gradiščem predor-v Prelože, se je popolnoma izjalovil. Kovač, ki je imel že pogodbo za tračnice (šine), je ves obupan in je od jeze sel kovat na Rižano. Hud je zlasti Pepo v Gročani in pa preložke Vr-harce, pri katerih je imel tunel ven prikukati.
RICMANJE.
Pretekli petek ponoči je izbruhnil požar v hiši posestnika Karla Žuljan iz Ricmanj št. 120. Ker je bil gospodar odsoten in ni nihče opazil ognja, se je ta razširil tudi na posestvo Josipa Zuljan in Mihaela Žuljan. Predno so prihiteli ljudje na pomoč, je bilo posestvo prvega že vse v plamenu. Josipu Zuljan sta pogorela hlev in klet. Le vino se je dalo rešiti. Mihaelu Žuljan pa je požar vničil le del poslopja. Ostalo so še pravočasno rešili. Škoda prvega znaša nad 40 000 L, ki je pa krita z zavarovalnino. Ravnotako posestvo Mihaela Žuljan. Posledice bo najbolj občutil Josip Zuljan, ker je njegova zavarovalnina prav pičla. To naj služi za zgled vsem onim, ki niso pritnemo zavarovani. Veliki požrtvovalnosti vaščanov, katerim gre vsa čast in pa deževnemu vremenu se imamo zahvaliti, da ni ogenj napravil večje škode. Slednjič naj še omenim grdo postopanje zaupnika zavarovalnice L. Z. ob priliki nesreče. Ko so ga ljudje prosili za. vrč in vrv, da bi vzeli vodo iz bljižnjega vodnjaka, jim je hudobno odgovoril: «Jaz bom gasil, kadar bo moje gorelo, mesto vrvi pa je na njivi vse polno žice..Četudi niso vladali med omenjenim gospodom in katerim Izmed pogorelcev prijateljski odnošaji, se ob takih nesrečah na vsa pozabi in vsak pomagaj, kolikor moreš. Rog ve, kje tebe čaka nesreča.
IZ ISTRE (snop, iiga-mož in možak).
Po Rrkinih okoli hodijo nekaki sno-parji in ljudi nagovarjajo, naj volijo snoparsko stranko. Pa kako znajo lagati ! Pravijo, da nam bodo pridobili nazaj sejdnijo v Podgradu, če bo veliko Rrkinov in Čičev volilo na njihovo stran; tako da so rekli na višjih mestih, da sodnije so samo za prodane duše, ne pa za može, ki kaj nase drže. Rrkini ke sami poznamo na ur.) in se ne bomo vsedli na lim podgrajskemu merčinu, ki misli, da bo naš Mussolini, pa je samo star ognjegasec. Mi še nismo pozabili, da nam je bila sodnija vzeta, odkar so fašisti na vladi, in prav zato jih ne bomo volili in še za marsikaj drugega. Ravno stari merčin doli v Podgradu je menda na vse kraje tekal in pisaril in naredil, da nismo prišli pod Reko; zdaj pa naj volimo za njegovo stranko ? Prav gotovo ne. Slep in in gluh mora biti, kdor zanj drži. Smo prav radovedni, koliko duš bo nalovil skupaj od Herpelj do Žejan, možaka vemo da nobenega.
Nasprotniki države.
Iz Istre nam prihajajo poročila, da fašistovski agenti strašijo po vaseh preproste ljudi, da kdor ne voli za njihovo stranko, je sovražnik država. Na vse to podobno odgovarjamo sledeče: Sovražnik države je tisti, ki prestopa državne zakone. Državni zakon je pa tudi ta, da sme vsak volivec popolnoma svobodno In po lastnem prepričanju oddati svoj
glas za eno od tistih strank, ki imajo znake v glasovnici. Nobeden ga ne sme niti vpraševati, za ktero stranko je volil, kaj šele, da bi ga smel strašiti ali se znašati nad njim. Kdor krši volivno svobodo, kdor volivcem grozi ali s pestjo namiguje, ta prestopa državne zakone, tisti je resničen sovražnik države! Slovenec pa, ki voli za slovensko stranko, je prijatelj države, zato ker stori samo svojo dolžnost tako kakor postava določa.
NEMŠKA VAS pri St. Petrn.
Danes1 je še mnogo slepcev, ki ne vidijo matuške Rusije, matere ubogih ljudi in matere slovanskega rodu. Slepci ne vedo, da je Rusija s Sibirijo velika za 26 avstroogrskih cesarstev, torej ogromna država, ki bo nekoč gospodarica sveta. Tega se je dobro zavedal Lenin, zato se tudi v najbolj težkih časih ni vdal pritisku kapitalističnih držav.
Kar se naše vasi tiče, lahko rečemo, da nas imajo Lahi zelo radi, saj, nas pogosto vabijo na davčni urad. Pred dobrim tednom 9em bil v Postojni, da bi davke plačal. Ljudi je bilo vse polno, stali smo pned uradom kakor šibice v škatljici. Državniki bi morali plačevanje davkov lepše urediti. Za nas kmete bi bilo najboljše, ko bi davke plačevali za pol leta hkrati, pa ne vsi na enkrat, ampak kadar bi kdo i-miel dlenar pri roki.
Nazaj grede si kupim frakeljček; kmalu me je začela glava boleti, pa ne toliko od frakeljčka, marveč več od davkov. Doma me je žena vprašala: «Ali si plačal davke?« — «Sem.» — «No, hvala Bogu, nam vsaj prašiča ne bodo vzeli!» Nato sem legel, pa še nisem zaspal, ko me je žena budila: «Juri, Juri, vstani! Ali ne čuješ? Sosed je bil tu in je dejal, da bodo zopet občinske davke povišali«.
Torej krone nam bodo izmenjali? Hvala Bogu! Saj je1 bil skrajni čas! Le eno se bojim, to je, da ni izmenjava v zvezi z volitvami, ki bodo aprila. Pri nas imamo namreč skušnje. Pivka se je 15 let regulirala, pa vselej ob volitvah. Obljub smo bili tako navajeni, da smo se čudili, da nam niso obečali, da nam burjo regulirajo, zakaj po zimi bi tako ne zeblo, poleti pa nam ne bi burja zemlje odnašala. — Naj bo tako ali tako: kmetje smo v službi kapitalistov kakor kopito v službi čevljarja.
/ 0
Pismo iz Carigrada.
Slovenski mornar (Volčjigrajec) nam je poslal dne 29. februarja tole pismo:
Po dolgi vožnji senn dospel v turško prestolnico Štambul, po naše Carigrad, ki je danes precej drugačen, kakorgna-ga sem videl pred vojno. Carigrad je bil po svetovni vojni, ko so Turke za-lovili v Azijo, v rokah evropskih zaveznikov, ki so gospodarili po svoji volji. Stari turški sultan je ostal na svojem mestu zlasti zato, ker je obenem vrhovni poglavar turške vere ali kalif. Grki so čutili pripraven trenutek, da bi si na račun Turkov povedali svoje kraljestvo v Mali Aziji. Mladi Turki niso mogli prenašati tega ponižanja-turškega naroda. Vstali so in se so se začeli organizirati. Na čelu Mladotur-kov se je postavil Mustafa Kemal paša, ki je za Turke to, kar Mussolini za Italijane. Kemal paša je odstavil starega sultana, pretepel Grke in nato se je potom svojca lisjaka Izmet-paše pogajal z evropskimi državami v Lozani.
Kako Je pod močno vlado v Carigradu?
V vsem hočejo posnemati Nemce. V mestu vlada strogost, ired in tudi varnost, česar prej ni bilo. Lej preobjestni so postali vsled zmag! Vse G<rke, delavce, obrtnike in druge koncesijonar-*je so zapodili iz Carigrada; pravtako odpuščajo iz službe vse delavce, ki niso Turki. Njih geslo je: Turčija Tur-
kom! V mestu Galipoli je delalo par sto delavcev iz Trsta, iz sv. Križa pri Trstu in od drugod kamnoseška opravila. Turki odpuščajo, kolikor jih le morejo, to je, ako jih morejo s svojimi nadomestiti. To naj vedo rojaki na Primorskem, ki gojijo želje, da bi se preselili v te kraje. Naš parnik odpluje v Črno morje in na poti proti domu bomo vkrcali mnogo tukajšnjih d&-Iavcev, ki se vrnejo domov. Pozdrav vsem rojakom! — Anton Jurca.
V Argentinijo
se je vselilo lani skupno nad 100.000 laških državljanov.
Zvestoba za zvestobo.
Iz Jelšan smo prejeli pismo: ((Dragi Mali list! Tukaj ti pošljem peit naročnikov za celo leto. Imeli smo ponudbo, da 93 naročimo na neki list, ki je večji kakor ti, ampak tega ne storimo, ker smo takoj izvohali, da je dete iz bankirskih krogov, ki so je rodili z namenom, da bi tebe ubili. Pa te ne! bodo! Dragi Mali list! Mi ostanemo tebi zvesti, ostani tudi ti zvest nam trpinom delavcem in kmetom i»
V katerikoli kdaj se ti podobi približa izkušnjava, trdno stoj !
Ko boj dlivja, ne omahuj v zvestobi!
(Simon Jenko).
Lupine orehe 49.: «Mode ne bo nikdar konec«. Ta oreh je moral biti zelo trd, ker so ga strli le trije oreharji, dasiravno je bilo treba citati samo narobe, to je začeti od spodaj. Lupine so poslali: J. Kompara — Kazlje, FV. Pečenko — Trst; E. Maslo — Jelšane. Izžreban Pečenko.
Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8.
Cene oyiua«v; za «n centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusta: pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 (tratni 10 od sto, pri 28 kratni 20 od sto, pri 52 kratm 30 od sto popusta
POSESTVO (hiša, njive, travniki), ki redi lahko do štiri glav živine, se proda zaradi selitve v Ameriko. Proda se tndi samo hiša in del zemljišča-Obrnite se na: Franc Jelusič, Štor]® it. 4 pri Sežani.
»»
F
“ je najceneiša gostilna« Sorici. Dobra, obilni hrana. Poskusile! Dlica sv. Ivana (get).
Kmetovalci pozori
GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) št. 19
Oglejte si bogato zalogo plugov in kmetijskih strojev, iz znamenitih nemških in čeških tovarn. ===== Cene brez konkurence. ============
Cevi jamica FOReessm
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
podružnica via TJdine 2.
Al' Iftete wm Za Miifein fantite ?
Min Imajo radi Ta stari In ta mladi ? Eleganca, trajnost, nizka ceoa.
V ulici Caprin.
Čevljarnica FOReESSl A
Novo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. III, St. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesen* in konvinaste krste, sveže ln umetne vence, nagrobne svetilke ln sploh vsa mrtvaške predmete. Ima v zalogi pri stne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.
Zobotehnični ambulatorii \
TRST, Via Settefontane it. 6, I nad.	S
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno • vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10®/, * popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
Š EGID1J SCHIFFLIff« koncesijonirani zobotehnik. 5 ■ _________________________________________________