rostnina pnlana ?
^^Miffl ffiSflB Spediziooe is abbonamento ptoiale T	■■■
Slovensk
Prane - Cena Ut 0,50
Stev. 41
V Ljubljani, v soboto, 20. februarja 1043-XXl
Leto Vm.
tckllafioa pooblaSSenba ca »glaievan)« Italijanskega (o tulec* Izvora Onlone PnbbUciU I ta liana & A. Milano.
=
■
Uredoltt«« In apra*ai &op!tarieTa & Lin bi lan«. Sedaztone Ammlntutrar.iono K.oplt»rleva & Lublana
= Joneesslonarla ssclusiva pel la pubbllclti dl provinienra (tallaca e*) ostem. Union* PubbUdt* iLaii&aa & /L Milana	J
Vojno poročilo št. 1000
Ugoden potek bojev na tunizijski fronti
Zasedba dveh važnih krajev — 2876 ujetnikov in velik plen — Napad na luki Tripolis in Bengazi — Dva parnika potopljena
Krajevni nastopi, ki potekajo na srednjem naprej ugodno razvijali ter privedli do zasedbe Gafse, ki je bila dosežena že 15., in do zasedbe Sveitluja.
Italijansko-nemško letalstvo je pri tem uspešno pomagalo, tako da je metalo bombe ter v nizkem letu s strojnicami obstreljevalo zbrane čete ler avtomobilska vozila.
Med temi boji je bilo dobljenih vsega skupaj 2876 ujetnikov ter zajetih ali uničenih 169 tankov, 93 oklepnih avtomobilov. 36 avtomatičnih topov, 66 navadnih topov različnih mer, 6 letal in veliko tovornih avtomobilov. Napad, ki ga je nasprotnik sprožil na severnem delu bojišča je bil odbit. Bombardirani sta bili pristanišči v Tri« polisu in Bengaziju. Nad Sicilskim prelivom je nemški lovec sestrelil večmotorno angleško letalo.
V noči na 18. febr. je oddelek naših letalskih torpednikov navzlic kar najslabšemu vremenu pred alžirsko obalo napadel nasprotnikov ladijski sprevod, ki je imel spremstvo. Kaže, da so bili zadeli 4 parniki, od katerih eden nad lO.COO ton. Dva izmed njih sta se potopila.
Pripomba k vojnemu poročilu št. 1000. Pri nastopu naših letalskih torpednikov zopc. nasprotnikov ladijski 6prevod, ki ga omenja današnje vojno poročilo, 60 6e posebno odlikovali naslednji vojni piloti: Kapitan Oscar Pegna e Giuho-Cesare Graziani. Poročniki Carlo Faggioni, Mario Belle-ni, Portos Atnmannato. Podporočniki: Carlo Pri-ster, Ottone Sponza, Luigi Salvalore Višji narednik Šesto Moschi, in narednik Maggiore Pietro .Merlo.
Sedanja zima - zbiranje vseh nemških sil za nove vojaške nastope v Rusiji
Pomemben članek nemškega propagandnega ministra v listu »Das Reich«
Berlin, 20. februarja, s. Nemški propagandni mi-
oerim, 20. februarja, s. Nemški propagandni minister nastopa v svojem zadnjem članku v tedniku *Das Reich« proti anglosaksonski propagandi, ki je prav tako po napačni kakor svojevoljni razlagi mislila, da bo lahko ugotovila v prejšnjem članku, ki ga je bil napisal minister Goebbels, krik za nemški narod, alarm in opozorilo, da postaja položaj obupen
Ali je vojaški položaj —- se sprašuje člankar res tako nevaren, da bi moglo biti naše prepričanje o končni zmagi na kakršen koli način omajano? Res 6mo imeli letošnjo zimo — nadaljuje dr. Goebbels — malo sreče, vendar pa je treba upoštevati, da v zadnjih treh letih dosežene zmage predstavljajo velik protiutež trenutnim polomom, /elo neumno bi bilo zato misliti, da se narod, ki ifrJi “ir	da se doslej ni boril t vsemi mož-
ti N* dosegel znatne uspehe, namerava vda-IM=1.?SP -H0' ’a nar°d )e odločen, nadaljevati s totalno vojno ter seči po vsem najučinkovitejšem orožju, ki z njim razpolaga. Huda zmota bi bila misliti kaj nasprotnega. Iz nesreče, ki ga je zadela, je znal zbrati nove sile in novo korajžo. In ne gre — zagotavlja člankar — za reakcijo, ki bi temeljila na vdanosti v usodo, temveč za notranje razpoloženje, ki ga navdaja najtrdnejša volja za boj. Treba nam je le nekaj mesecev priprav, in sovražnik bo potem imel pred seboj nemški narod, ki bo še bolj odločen, doseči končno zmago.
Dr. Goebbels v svojem članku potem poudarja, da danes — nasprotno tistemu, kar se je večkrat poudarjalo v preteklosti — res grozi nemškemu narodu velika nevarnost, nato pa zatrjuje, da lm® Nemčija, ki se (ega dejstva pač zaveda, zelo veliko moč, ki bo z njo dosegla zmago. Neposredna nevarnost — piše dalje — je res zbudila v nas cut, da smo narod. Popoln pomen tega bo sovraž-nik spoznal v bližnjem poletju, ko bodo vojaški nastopi na vzhodnem bjišču spet dobili normalen značaj, in se bo nemški narod, potem ko bo zbral vse svoje sile, odločno vrgel v protinapad, v trdni Volji, da nasprotnika razprši.
potem primerja sedanjo nevarnost s Friderika, nato pa piše, da je vojna
člankar tisto v dobi
velika narodova preskušnja, ki jo je nemškemu narodu pripravila usoda. Svoja izvajanja pa končuje takole: »Prestali bomo to preskušnjo. Glede nanjo se nam spomin na udobno in lepo življenje mirnih časov zdi zdaj prazen in ničev, zakaj naše sile, ki še daleč niso izčrpane, so se zdaj ogromno povečale. In to se bo pokazalo na najbolj jasen način čimprej.
Neuspešni sovjetski napadi ob Doncu, pri Harkovu
in Orlu
Močne sovjetske izgube pri llmenskem jezeru, južno od Ladoškega jezera in pred Leningradom — V Tuniziji uspešni napadi — Letalski napad na
ladijski sprevod pred Alžirom
Hitlerjev glavni stan, 20. februarja. Nemško vrhovne poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vbjno poročilo:
Na zahodnem Kavkazu in ob spodnjem Ku-banu je bilo ob nastopajočem južnem vremenu 6amo bojno delovanje krajevnega pomena. Pri tem eO nemški napadi južno od Novorosijska še napredovali.
Na bojišču ob Doncu in na prostoru pri Harkovu je nasprotnik zopet napadel z močnejšimi silami in je bil zavrnjen deloma v hudih borbah.
Številni sovjetski 6unki jugovzhodno od Orla so se izjalovili. Nasprotnik je bil v protinapadih vržen nazaj in je bilo pri tem uničenih mnogo oklepnikov. Letalstvo je napadlo zbirališče oklepnih vozil, topniške postojanke in čete na pohodu ler tako občutno razbremenjevalo oddelke kopne voj6ke.
V nadaljevanju močnih napadov jugovzhodno od Ilmenskega jezera je utrpel nasprotnik najtežje izgube ljudi in vojnih sredstev. Kljub najmočnejši podf>ori oklepnih vozil in bojnih letalcev je bil nasprotnik j>ovsod zavrnjen pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami. »
Tudi jx>novni sovjetski poskusi, da bi južno od Ladoškega jezera in pred Leningradom prodrli nemško bojno Črto, 60 se krvavo zrušili. V protinapadu je bila skupina sovjetskih sil obkoljena in uničena.^
Divizija španskih dobrovoljcev ima poseben delež pri zavrnitvi številnih sovjetskih napadov.
Nočni napad naših bojnih lelal na mesto in pristanišče Murmansk je bil prav uspešen.
V Tuniziji se bojno delovanje uspešno nadaljuje.
Sovjetske sile se zaman zaganjajo v nemške
bojne črte
Ob llmenskem in Ladoškem jezeru kljub strahotnemu blatu in nalivom
niso zmogle prav nič
Berlin, 20. februarja, s. Ifalcor so povedala V0Jn“, poročila nemškega vrhovnega po-P^01110 dni, so so jugovzhodno od II-n enskega jezera vneli zelo hudi boji. V pristojnih vojaških krogih se je izvedelo, da so boji posebno težki, ker je nastopilo južno vreme in jo vse bojišče eno samo obširno blatno morje Vrh tega pa so v poslednjih dneh bili še prav’ hudi nalivi. Navzlic temu pa sovjetske sile niso mogle zavzeli niti pedi zemlje in vsi njihovi napadi so se zrušili pred nemškimi obrambnimi črtami. Boljševiško izgube so ogromne. Samo v zadnjih treh dneh je bilo uničenih 149 sovjetskih oklepnikov in pred nemškimi postojankami je obležalo 1000 boljševikov.
Prav tak je tudi vojaški položaj južno od Ladoškega jezera in pred Leningradom. Tudi tu skuša nasprotnik ob viharnih nalivih i»ogaziti nemške bojne Črte, a z najhujšimi izgubami se mu včasih posreči doseči le nekaj krajevnih uspehov, ki pa mu jih novo nemške čete in napadal-
Predavanje o boju Italije proti Angliji na Sredozemskem morju
Berlin, 20. febr. e. V berlinskem letalskem domu je imel pred številnimi poslušalci znani nemški politični pisec Egon Heymann, ki se je dolgo vrsto let mudil v Italiji, predavanje pod naslovom: »Boj Italije proti Angliji na Srede inlju«. Prisotne so bile odlične osebnosti iz vrst berlinskega političnega in kulturnega sveta, predstavniki zunanjega in propagandnega ministrstva, nacionalno socialistične 6tranke in nemških oboroženih sil in skupina italijanskih diplomatov Časnikar Egon Heymann jo podal dolgo in izčrpno sliko o vojaških in političnih dogodkih, ki označujejo italijansko zgodovino v zadnjjh stoletjih, poudaril je tudi stalno so-
tero je proti Italiji zavzemala Anglija takoj po ri-sorgimentu, še preden je Italija začela napovedovati svoje zahteve na Sredozemskem morju. V glavnih obrisih je podal nato neizogibnost spopada z angleškim imperijem, ki je hotei doseči, da bi Italija ostala za stalno jetnik na svojem morju. Zatrdil je, da se italijanski narod dane« bolj kot kdaj prej zaveda velike naloge, katero mu je določila usoda, in da je trdno odločen boriti se do končne zmage. Predavatelj je zaključil s tem, da je navedel zgodovinske Mussolinijeve besede: »Tisti bo zmagal, ki bo znal vzdržati četrt ure dlje kakor pa nasprotnik.« Zaključek so navzoči pozdravili z navdu-
zadržali v zaf>oru. Izjavil je, da je indijska zveza, ki šteje na tisoče članov, hudo vznemirjena zaradi ravnanja angleških oblasti, češ da se Angleži besno zaganjajo v človeka, ki ima samo to krivdo, da hoče svoji domovini izvojevati svobodo in neodvisnost.
vražno slaLiSče, zakrinkano e prijateljstvom, ka- > šenimi pozdravi na naslov Italije
Gandi v resni življenjski nevarnosti
Ogorčenje po vsej Indiji zaradi krutega ravnanja angleških oblasti
Bangkok, 20. febr. s. Z Gandijevim zdravjem je vsako uro slabše. Jetnik je skrajno oslabel ter zelo težko diha. Slabokrvnost in srčna slabost vlivata bojazen, da se mu bliža konec. Komaj še spregovori in se ne zanima več za to, kar se dogaja okoli njega. Vseh sedem zdravnikov, ki ga oskrbujejo, se strinja, da je Gandijevo življenje v zelo resni nevarnosti. Podkralj je znova zavrnil Gandijevo prošnjo, da bi smel govoriti s katerim svojih pristašev. Izgovarja se. da ne sme kršiti ■uredbe, ki določuje popolno osamitev zaprtih politikov. Ceio njegov sin Devadas doslej še ni mogel dobiti dovoljenja, da bi ga obiskal. Sir Mo-liody, član podkraljevske vlade, ter nekaj njegovih indijskih tovarišev je izstopilo iz vlade, ker ne odobravajo tako hude strogosti do Gandija. Izjavil je tudi v imenu svojih tovarišev, da ne mo ra nositi odgovornosti delhijske vlade, kj se jasno ne zaveda, kakšne posledice bi utegnila imeti Gandijeva smrt v ječi. Po vsej Indiji se Sirije ogorčene manifestacije proti angleškim oblastem.
Po vseh molilnicah se zgrinjajo velike množice, ki molijo z« Gandijevo osvoboditev. Poročajo, da je celo predsednik indijske zveze v Ameriki ostro ugovarjal proti t:mu, da bi Gandija še dlje
ni oddelki kmalu spet iztrgajo iz rok. Zadnje Štiri dni so Rusi na tem odseku izgubili 73 oklepnikov. Nasprotnik je jugovzhodno od Ladoškega jezera od 12. januarja pa do danes izgubil vsega 650 oklepnipov. _____________
Gobbelsov govor je zganil ceio Angleže
Stockhom, 20. februarja, e. Tudi angleški listi so objavili dolge izvlečJce iz Giibbelsovega govora, ki je v vsej angleški javnosti zbudil veliko pozornost. V Londonu pravijo, da je strastni klic nemškemu narodu najboljši propagandni prispevek nemškega ministra. Govor je treba ceniti kot odgovor sil Osi na trditve uradnega poročila iz Casablance, kjer sta Churchill in Koosevelt zahtevala brezpogojno vdajo Osi, da bi končala vojno.
Japonske priprave za spomladansko ofenzivo na Kitajskem
Nanking, 20. februarja, s. Neko poročilo tis-k^ne“a oc^eKa Pr* japonskem ekspedicijskem zboru na Kitajskem pravi, da so zdaj končane priprave za 6j>omladansko ofenzivo proti cunkinški vojski na področju okrog šantunga in -.angaja. Poročilo prijx>ininja, da so Jaj>onci zasedli že vse v vojaškem oziru važne točke z namenom, da obkolijo 89. čunkinško armado. Poročilo piše, da so ti nastopi zelo važni, ter na-gluša, da so od 15. febr. v teku nadaljnji vojaški napadalni nastopi v pokrajini Kiangsi, llupeh in Junan.
Novi ukrepi za ojačenje španske vojne sile in pripravljenosti
Madrid, 20. febr. s. Španski uradni list prinaša odlok, ki dovoljuje za 140 milijonov peset izrednih kreditov za potrebe španske vojske, med drugim za nakup in za izdelavo vojnih potrebščin ter za pripravo letališč. Hkrati je objavljen odlok z določili o popolni ali delni mobilizaciji industrije ter podjetij, ki delajo za vojsko in letalstvo. Mobilizacija se bo lahko izvedla tudi v mirnem času, kadar bi se to zdelo vladi potrebno zaradi državnih koristi. Z mobilizacijo pride osebje sleherne starosti in spola v takih podjetjih pod vojaško zakonodajo. Militariaacija osebja bo izvedena do kraja v vojni ter letalski industriji, debia pa v mobiliziranih civilnih industrijah.
Neomajno švicarsko stališče glede komunizma
Bern, 20. febr. AS: Kazensko sodišče v Lairean-ni je izreklo obsodbo proti podtalni zaroti na švicarskem ozemlju, ki je nasprotovala zakonu z dne 26. novembra 1940, kateri prepoveduje komunistično 6tranko v Švici. Zanimiva je motivacija obsodbe, ki zatrjuje, da je komunistična 6tranka za Švico dvojna nevarnost, bodisi v notranjem ali zunanjem pogledu, ker je stranka odvisna od Sovjetske Rusije in od komunistične internacionale, ki hoče-ja izvesti svetovno revolucijo. Komunistična stranka v Svjcj le smatrala, da je prišel ugoden trenutek za pospešitev razdiralnega dela. Utemeljitev 6e končuje takolej Naša nevtralnost nam ne dovoljuje, da bi postali žarišče revolucionarnega gibanja. Prvikrat se je zgodilo, da je bilo načelo nevtralnosti
izrecno spravljeno v zvezo z notranjo švicarsko borbo proti komunizmu. Prvikrat je tako načelo — ki naj v strogo juridičnem smislu služi zato, da obrani državo pred vojno — bilo tolmačeno ekstenzivno ne le za obrambo lastne notranje varnosti, marveč tudi tako, da odpravi morebitno nevarnost, ki zanima druge države. Dejstvo, da je švicarska zveza skozi 20 let vedno odločno odklanjala sklenitev normalnih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, je vsebovalo že znatno oddalji-lev od načela politične nevtralnosti, in notranje odredbe proti komunističnemu delovanju v Švici potrjujejo, da ni možna nikaka nevtralnost do boljševizma.
Na morju pred Alžirom so nemške in ifali* janske letateke sile pri obstreljevanju močno zavarovanega ladijskega sprevoda dosegle nadaljnje uspehe. Ena lahka križarka in trije veliki prevozni parniki so bili zadeti 3 torjiedi. Verjetno je bila se neka trgovska ladja uničena.
V poznih večernih urah včerajšnjega dneva je oddelek angleških bojnih letal napadel severozahodno Nemčijo in metal rušilne in zažigalne bombe na j>odročje mesta Wilhelmshavna. Prebivalstvo, predvsem v okoliških krajih, je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 9 napadajočih letal.
Obletnica smrti Mussolinijeve matere
I'orli, 20. febr. s. Ob obletnici smrti Roze Mal-toni Mussolini je bila na |x>kopališču San Cassiano v Pellino žalna sv maša, pri kateri so bili razen Ducejevih mušketirjev navzoči tudi podtajnik stranke Farnesi, prefekt, zvezni tajnik, drugi oblastniki in ravnatelj narodnega zavoda za podpiranje učiteljev, ki nosi ime Roze Mal toni Mussolini. Na grob so mušketirji položili venec, nato pa so bili jKiloženi venci in šopki tajnika stranke, prefekta, črnih srajc, legionarjev in krajevnega prebivalstva.
Novi milanski prefekt prevzel pokrajinsko oblast
Milan, 20. februarja, s. Novi milanski pre» fekt je komaj nastopil svoje novo službeno mc* sto, a njegova prva misel in prva skrb jc veljala žrtvam in ponesrečencem zaradi letalskega naj>ada. Včera j je prevzel pokra jinsko oblast ter se lx> v slovesnem obredu poklonil padlim in slavnemu spominu fašistične revolucije. Kraeno jx>poldne se je novi prefekt odpravil v poslopje »Popolo dTlalia«, kjer so je poklonil pred kipom Arnalda Mussolinija ter obiskal sedež lista in občudoval moderne in popolne tl6karoiške naprave.
Potopitev nemške bolniške ladje pred afriško obalo
Berlin, 20. febr s. Iz vojaškega vira poročajo, da so angleške podmornice 5. decembra lani na Sredozemskem morju potopile nemško bolniško ladjo sG raze. Ladja je 3. decembra zapustila neko italijansko pristanišče, da bi naložila v Bizerti ranjence. Ko je bilo v prvih urah 5. decembra že videti afriško obalo, in ko je bolniška ladja plula docela razsvetljena, da so znamenja rdečega križa bila dobit) vidna, so jo zadeli torpedi in se je kmalu nato potopila. Po zaslugi italijanskih ogledniških ladij so rešili 17 nemških bolničarjev ter 11 članov posadke grške narodnosti. 13 nemških bolničarjev, 1 častni ka-zd ravnika italijanske mornarice ter 39 gršikih mornarjev pa pogrešajo.
Dolga seja zunanjepolitičnega odbora v madžarski zbornici
Budimpešta, 20. febr. s. Sešel se je zunanjepolitični odbor madžarske poslanske zbornice. Ob navzočnosti vseh članov vlade in predsednika zbornice je podal predsednik vlade in zunanji minister de Kallay podrobno poročilo o zunanji. politiki vlade. Seja je trajala nad tri ure. Zvečer jo predsednik vlade sodeloval na seji zunanjepolitičnega^ odbora senata, kjer je odgovarjal na razna vprašanja članov. V parlamentarnih krogih izražajo živo zadovoljstvo nad predsednikovimi izjavami. ki je potrdil smernice in načela, ki so v skladu z narodnimi cilji in so ogrodje zunanje politike vojujoče se Madžarske. Obenem poudarjajo enodušnost. čustev, s katerimi so člani 'komisije sprejeli podrobno poročilo Kallaya.
Vesti 20. februarja
Uuadni podatki smrtnih žrtev zaradi neredov v Indiji izkazujejo od 9. avgusta do 30. novembra lani 1028 mrtvih, 3215 ranjenih in 958 šibanih. je dejal v angleški spodnji zbornici Amery, minister za Indijo.
Švicarski protesti v Londonu zaradi kršitve nevtralnosti po angleških letalih se kopičijo. To je komedija, ki ni nastala po krivdi Švice, zakaj ta drži svoje obveznosti, pišo švicarski list »Corriere del Ticinoc.
Italijanska strokovna komisija je našla v Albaniji nova ležišča nafle pri Kruji. Merijo okoli 3000 kvadratnih kilometrov in so petkrat tako velika kakor ležišča pri Devoliju Italijanska vlad« je določila, da postaneta izdela-
rSJn,,pr0d?j?Jiaharina državni monopol. Za 1942-43 je določena izdelava 400 ton saharina Zaradi pomanjkanja gumija so portugalske oblasti ustavile vazno avtomobilsko progo, ki je vezala Lizbono in Iluelvas, ki leži na Špan-skl meji.	1
V Solunu jo bila odprta razstava >Sovjetski pa-
radiž«, ki prikazuje fotografije, risbe in druge slike o revščini boljševiškega režima. Pri otvoritvi so bile prisotne italijansko-nemške oblasti, grški civilisti in duhovščina
V nemški letalski industriji so zaradi dobre ©r»
ganizacije prištedili v letu 1942-43 en milijon delovnih ur.
V Angliji je zavladalo tako pomanjkanj«, gumija,
da morajo zdravniki in kirurgi delati operacije brez rokavic, piše angleška zdravniška revija.
Z občnega zbora Narodne galerije
Pomembna kulturna ustanova je po svojem delu verno ogledalo naših
kulturnih razmer
Ljubljana, 29. februarja.
V	četrtek zvečer je imela naša pomembna k ul torna ustanova Narodna galerija svoj redni letni občni zbor. Skupščino je vodil zaslužni predsednik dr. Fran VVindischer. Predsednik se je v svojem poročilu najprej zahvalil vsem ustanovam in posameznikom, ki so s podporami pripomogli, da je Narodna galerija mogla delovati in zbirati dragoceno gradivo o slovenski umetnosti. Posebno toplo se je zahvalil za podporo in naklonjenost Eksc. Visokemu komisarju E. Grazioliju in mestni občini. Skupne podpore so znašale lani 76.640 lir, drugi dohodki pa 6279 lir. Da vojna ni omrtvila kulturnega življenja pri nas, so pričale številne kulturne prireditve v na^em mestu. V Jakopičevem paviljonu so se na številnih razstavah, kaikor tudi v Obersnelovi galeriji zbirali ljubitelji naše umetnosti in dajali priznanja slovenskim umetnikom. Po6ebno živo zanimanje je bilo lani za slike in plastiko. Številna naročila portretiranja pa pričajo, da je
Ljubljanska Drama:
tudi trgovina z umetninami zbudila pri nas mnogo zanimanja za umetnost na deželi.
Skupaj je bilo prirejenih 20 umetnostnih razstav, med njimi 8 v Jakopičevem paviljonu, 12 pa v Obersnelovi galeriji. Katalog ob razstavi Matije Jame je edina publikacija Narodne'galerije. Odbor je sodeloval tudi pri izdaji najboljših del slovenskih slikarjev po izbiri dr. Fran Steleta v reprodukcijah Ljudske tiskarne.
Galerija je lani pridobila precej umetnin. Deset umetnin so kupili s sredstvi, ki jih je Duce naklonil za kulturne zavode Ljubljanske pokrajine. Muzej je vzel Narodni galeriji za svoj novi oddelek krščanske umetnosti 7 umetnin.
Narodno galerijo je’ lani obiskalo 6450 nedeljskih obiskovalcev, šolskih 1090, skupaj torej 7510. V počastitev VSvpotičevega spomina bo Narodna galerija priredila retrospektivno razstavo umetnikovih del v prostorih Jakopičevega paviljona.
Josip Ogrinec: »V Ljubljano jo dajnto«
Sleherno narodno gledališče ima med drugimi nalogami in dolžnostmi tudi to, da skrbno in dostojno obnavlja igre, ki so mogoče za sodobnost naivne in zastarefle, so pa važen v^gel-nik ali vsaj trden kamen v zgodovinski stavbi domače drame. Zato je prav, da je tudi ljubljansko Narodno gledališče sprevidelo to svojo pomembno kulturno dolžnost in uprizorilo Ogrinčevo veseloigro, o kateri slovstvene zgodovine vedo, da je bila dolgo osnovni spored slovenskega gledališča, hkrati pa tudi za Linhartom prvi korak k obogatitvi našega domačega dramskega leposlovja.
Nadarjeni, a prezgodaj umrli pisatelj Josip Ogrinec je s svojo veseloigro zajel dokaj pogost in veliko obravnavan motiv kmečkega veljaka, ki naredi vse, samo da bi se njegovi otroci bolje poženili in pomožili. Ko Srebrinova Marica le predolgo ne dobi ženina, se oče na materino prigovarjanje odloči in jo dfi v Ljubljano. kjer naj bi se izučila šivanja in kuhanja. Na tihem pa vsi trije upajo, da bo spoloma ujela dobrega ženina. Marica se v Ljubljani re« soiz-nanj z odvetnikom Mirkom Snojem, ki ji obljubi zakon. V ljubljanski čitalnici pa zdravo 'kmečko dekle ugleda tudi bogat trgovec, ki se mu prav tako zahoče žene. Toda namesto na hčer, ki ga ne mara, se obrne rajši naravnost na očeta. Kateremu zadiše šmarne petice, da je takoj pripravljen skleniti imenitno kupčijo z bo^alim ženinom. Hčerko šiloma odpelje iz Ljubljane, d« ne bi več ljubezničiln z odvetnikom, in jo prisili, da se vda v poroko z bogatim trgovcem. Na dan ženitovanjskih pisem pa se vse srečno naključi, da pride namesto bogatega trpovca delat pisma pravi Maričin fant. Vsi so prijetno presenečeni, le oče je za trenutek huao potrt in razočaran, pa se hitro znajde in zvedri. V svoji 'kmečki domišljavosti 6odi, da mora biti presneto bister, komur se je posrečilo njega napetnajetiti. Tak gotovo ne bo končal za plotom.
DAR NOB,
II mlgllor lassatlvo najboljie odvajalno sredstvo
SGARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA
Sementi dl Ortaggl, Foraggl «<% Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chledera ofterte. — Zahtevajte ponudb«.
Ogrinčeva veseloigra je naravna, čudovito preprosta in domače prikupna. Vsak trenutek ti pricvete iz njegove govorico lepa prispodoba, kakršnih najdeš 6amo še med nepokvarjenimi kmeti. Tudi motiv je še danes živ in sodoben, le da je problematika za meščansko občinstvo malce odmaknjena. Posamezne osebe «0 polne in zadostno predstavljene, da nudijo spričo svoje tipiziranosti precej opore igralcem. Posebno se je pisatelj potrudil z obema Srebrino-vima posloma. Pavletom in Nežo. škoda pa je, da je po tedanji navadi naših pisateljev premalo pazil nn realno, psihološko utemeljeno govorico svojih oseb. Tako je zagrešili hudo napako, da Je polagal nekaterim na jezik misli, besede in stavke, ki so vsekakor neprepričljivi. Posebno Neža nas nekajkrat s svojim moraliziranjem neprijetno zbode. Toda oprostite, to je današnja pamet, to so današnja ušesa, povrh pa še_meščanski duh, ki se sramuje malo po-moraUziratii Na kmetih pa še dandanes pogosto srečaš modrijana, ki verno ponavlja življenjske modrosti, ki si jih je nabral bodisi v cerkvi ali v šoli. še drugače nam bo to moraliziranje jasno in razumljivo, če se spomnimo naših tedanjih pisateljev (Jurčič, Erjavec, Mencinger in drugi, da omenjam samo največje vrhove). Kaj ne najdemo v njihovih delih na V9aki strani za današnja, realizma vajena ušesa kričečih nesoglasij in neskladnosti v psihologiji? Najšibkejša stran Ogrinfeve veseloigre je pač nje-n?	tehnika, kjer ni imel niti prave tra-
dicije, niti primernih zgledov!
Sodobna uprizoritev Ogrinčeve veseloigre na meščanskem gledališkem odru je precej tve-gajia zadevajte ni dobrih igralcev in spretnega režiserja, se ti zna iz vesoloiere poroditi pristen kič in neslanost. O tej uprizoritvi pa tmoramo zapisati prav nasprotno. Ogrinca nam je pokazala v tako prikupni in užitni podobi, kakor smo komaj pričakovali. Režiser Milan Skrbinšek je znal tako spretno razgibati sicer precej monotono in mrtvo igro, da skoraj ni bilo čutiti revščine in skoposti v dejanju. Se celo kulturno historično zanimivo besedilo o čitalnicah ni bilo za lase privlečeno. Prav tnko pa so se tudi igralci čez mero potrudili, saj so z vso ljubeznijo razčlenili dolge samogovore in dvogovore ter jih zaigrali s takim življenjem, da so nas vseskozi prijetno presenečali.
Gašperja Srebrinn, posestnika in vinskega trgovca, nam je prikazal Cesar. S to stvaritvijo je 6vojim dosedanjim uspešnim in posrečenim kmečkim veljakom pridružil novega, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Vse besedilo si je tako temeljito prisvojil, da je bila njegova igra res del njega samega, kar je nedvomno zadosten dokaz za odličnost. Njegovo ženo Rotijo je zgledno zaigral P. Juvanova. Resda je bila malo manj značilna, a to ni krivda igralke, ampak pisatelja, ki ji je odmeril bodisi preveč (prvo dejanje), bodisi ponekod presuho besedilo. Vendar pa je posebno v tretjem dejanju kljub svoii nemi igri postavila Cesariu ob stran enakovredno podobo ter tako lepo pripomogla k uravnovešenosti igre. Njuno mlajšo hčerko Marico je igrala Levarjeva, ki pa se je očividno bolj znašla v drugem in tretjem dejanju, kjer je mogla zaigrati malo bolj mestno. Posebno tretje dejanje je bilo res do kraja izdelano. Njeno starejšo sestro Ceno nam je podala Starčeva. Njeno_ besedilo pa je čudno mrtvo, tako da se tudi igralka ni mogla razživeti v njem. Tudi vloga je v igrski zgradbi tako epizodna, da bi jo kazalo črtati. Srebrinovega hlapca Pavleta je s svojstveno karikaturo, ki je ponekod prehajala v kodrovsko grotesko, prikazal Pe-
Brezplačni italijanski tečaji železničarskega Dopolavora
Tiskovni urad fašistične zve"ze objavlja:
Po navodilih, ki jih je dalo vodstvo pokrajinskega Dopolavora, je železničarski Dopola-voro uvedel brezplačne tečaje za italijanščino za svoje člane. Od desetih predvidenih delujejo redno štirje tečaji že nekaj mesecev. Ostali se bodo v kratkem začeli v raznih železniških uradih v mestu in pokrajini, da bi se mogli prav vsi slovenski železničarji seznaniti z italijanščino.
S to pobudo, ki bo izpopolnjena z ustanovitvijo knjižnice, katero bodo odprli za člane še ta mesec, bo Dopolavoro izpopolnil svoje delovanje in izvedel nalogo, katero so mu višje oblasti poverile v korist duhovnega in gmotnega podpiranja včlanjencev.
S štajerskega
„ Poroke. V Celju «0 se poročili: Rudolf Ben-koč in Justina Po/mč, Karl Knez in Ivana Kurnik, Karl Robič in Ana Jančič, Karl Pamer in Ljudmila Mirnik, vsi iz Celja. Dalje Anton Kovač iz Celja in Marija Gorišek iz Slivnice pri Celju, Alojzij Gajšek iz Zbelovske gore in Neža Javornik iz Celja.
Z Gorenjskega
Mežica spominu branilcev Stalingrada. Tudi Mežiška dolina je počastila stalingrajske branilce. Skupine političnih voditeljev iz Mežiške doline go ee zbrale v Prevaljah v Domu stranke k jutranji spominski svečanosti. Po uvodni glasbi in petju je govoril skupinski vodja Ernst Glančnik v spomin junakom in dat zagotovila, da bo Mežiška dolina izpolnila vse svoje naloge.
V	Zabniri je bilo nedavno sklicano večje zborovanje kmetov. Govorila sta okrožni kmetski vodja Eixelberger in štabni vodja Neumayer o potrebi povišanja proizvodnje in o sedanjih dolžnostih kmetov, da doprinesejo svoj delež za končno zmago.
Npdvse prijetno boste razpoloženi jutri, v nedeljo popoldne ob 5. Igralci Rokodelskega odra bodo uprizorili benečansko veseloigro »LAŽN1VKC«. Kljukec s svojim spremljevalcem Pavliho, medicinec Cvetko in Lisjak, zdravnik Mazač in trgovec Stiskač, Golobička s svojima gospodaricama Rožo in Božo, vsi bodo povedali, zakaj so v tej veseloigri, glavni vzrok je pač — ljubezen. Pridite in se boste zabavali ob zavozlani in končno razvozlani vsebini.
Izšla je zanimiva brošura
KOMUNIZEM in njegov pravi obraz
Dobite jo po knjigarnah in prodajalcih
listov. Stane le 4 lire.
Krzno, njegova moda in njega dobavitelji
Eno od mnogo potrebnih vrst blaga, ki je zdaj v vojnih časih posebno pridobilo v ceni iD. ki j.e P.rav mnogo iskano, je krzno, kožuhovina. J a je zelo dobrodošla za oblačila, bodisi da tvori sama bistveni sestavni del oblačil, bodisi kot dodatni del ali kot podlago.
Po izročilu m j z starih slik vemo, da so naši predniki zelo cenili kožuhovino, saj je bil, recimo, ovčji kožuh tipičen za našo narodno nošo in ga je med drugim v likovni umetnosti mnogo upodabljal zlasti Maksim Gaspari. Pa ni bil ovčji kožuh edini, naši predniki so se radi postavljali tudi z medvedjimi, volčjimi, lisičjimi in drugimi kožuhi.
Ženske 60 vedno rade nosile krzno, toda pri njih je vedno odločala o tem moda. Za petične ženske je bila tik pred začetkom te vojne v visoki modi na primer platinasta lisica, ki so jo vzgojili na Norveškem.
Seveda je bila izredno draga in v Ljubljani bi lahko na prste našteli tiste ženske, ki so 6i jo mogle privoščiti. Nekoliko cenejša, a še vedno draga, je bila sfebrna lisica, prav tako doma na severu.
Pred nekaj leti smo imeli v bližini Ljubljano dve ali tri farme za rejo srebrnih lisic, ki so že pričele donašati dohodke svojim gospodarjem, pozneje so bile seveda opuščene.
Sem in tja smo videli v Ljubljani tudi kak drug dragocen kožuh, recimo sobolji ali našitke iz pravega hermelina in podobno. Zdaj je najdra/je krzno na svetu pač činčila, to je kožuh nekega južnoameriškega glodalea, ki ga je težko ujeti. V Kaliforniji	so že	pričeli tega	glo-
dalca gojiti na	farmah. Celo v	Ameriki je	bilo
to krzno_ tako drago, da so si ga mogle — vsaj pred vojno — privoščiti le najbogatejše dolarske milijonarke. V Evropi najbrž še ni bilo ženske. ki_ bi imela krzno činčile.
Naše ženske se morajo seveda zadovoljiti
—	in to ze pred vojno, še bolj pa med sedanjo vojno — z mnogo cenejšimi, toda še vedno dra-
ček. Že zl^ia	ga nismo	videli	tako v pravem
elementu. Tu	in tam bi	sicer	še veljalo	kaj
ugladiti, približati sodobnemu okusu in omiliti, odmakniti od roba prepada, vendar pa je osnovna zamisel posrečena in veliko pripomore k živosti veseloigre. Pavletova soigralka, dekla Nežn, je značilna j>odoba vaške zarjavele samičke. Živo nam jo je predstavila Ra kar jeva. Gotovo je bilo njeno besedilo v vsej igri noj-tfši oreh in bi ga mogoče ponekod še kazalo nekoliko otrebiti prehudih pridigarskih vložkov, ki so bili prava preskušnja naše igralke. Priznati pa moramo, da jo je dobro prebila. Ljubljanskega odvetnika dr. Mirka Snoja je umirjeno in dobro zaigral Drenovec. Kljub pičlemu besedilu je znal s svojim nastopom postaviti na oder celega človeka. Tudi epizodne Vloge notarja (Košufo) ter obeh prič (Corinšek in Benedičič) so bile dobro naštudirane in z ljubeznijo podane.
Ob koncu moramo še enkrat poudariti silno spretnost režiserja Milana Skrbinška, ki je s tako ljubeznijo in skrbjo postavil našo, nekako klasično veseloigro na oder. Najšibkejše je bilo (seveda po Ogrinčevj krivdi) drugo dejanje, tretje pa je bilo prav dramatično razgibano in napeto. V tej podobi se more Ogrinčeva veseloigra mjrno kosati z marsikatero sodobno veseloigro in jih bo veliko preživela, saj je kljub svojim pet in sedemdesetim letom še vsa čila in živahna.
gimi krzni, če že ne z imitacijami. Pa tudi to
so drage.
Najt>olj razširjeno in tudi širokim 6lojem najbolj dostopno krzno daje domači zajec ali kunec. To krzno se uporablja na vse načine za ovratnike, za mufe, kot podlaga oblačilom in čevljem, za izdelavo copat, za klobuke, rokavice itd.
Zelo mnogo zajčje kožuhovine se uporabi tudi za imitacije drugih dražjih krzn. V zadnjih letih se je reja kuncev zelo razširila in na trg prihaja mnogo kunčjih kož, krznarji pa so pri nakupu teh kož postali že zelo izbirčni in zahtevajo res lepe velike kože. Kuncerejci zato gledajo pri izbiri pasem za rejo tudi na to, kakšno kožo bo žival dala in ne samo na količino mesa.
Druga domača žival, ki daje dosti krzna. Je ovca Predelano prihaja ovčje krzno na trg pod raznimi imeni, kakor astrahnn, perzijaner, itd. Oblačila iz ovčjih kož so bila včasih pri nas mnogo bolj razširjena, ker so po naših krajih redili mnogo več ovac.
Dobro kužuhovino daje tudi domača mačka in krznarji radi kupujejo mačje kože. Na tr£ prihaja mačje krzno pod različnimi imeni. Marsikatera mačka je morala dati življenje zaradi svoje kože. še celo kak lep pes izgine zaradi kože Pred leti smo imeli v Ljubljani slučaj, ko je bil ukraden pes dragocene pasme m je tat potem ustrojil njegovo kožo.
Lepo kožuhovino za ženske plašče daje tudi konj in taki plašči so sen marsikatere damice.
Med dragimi živalmi sta tudi kmečkemu lovcu znana in dostopna polh in krt. Naši polharji imajo s prodajo polšjih kožic prav lep dohodek v jeseni.	,
Polhovka je še vedno naše narodno pokrivalo. Tudi ženski plašč je zelo lep, soiho zanj je treba več sto kožic in je zato Šfcveda tudi primerno drag. 1	;i
Pred nekaj leti so bile zelo v modi krtovo kožiee za ženske plašče. Ti plašči so bili še dražji od polšjih in tudi zelo lepi.
lx>vei na krte so pobili pri nas na tisočo teh živalic, ki so za kmeta tako koristne.
Izmed zveri, ki nam dajejo krzno, je pač najbolj znana lisica. Lisičje krzno je zdaj prav krepko v ceni. Redkejše je krzno dihurjev, jazbecev, navadnih podlasic in kun belic. Te zveri še vedno oživljajo naše gozdove.
Včasih se je pojavila pri nas tudi velika podlasica, ki pozimi pobeli in daje dragoceno krzno hermelin, le zveri zdaj pri nas ni več. Redka je postala tudi kuna zlatica, ki je je še nekaj po notranjskih gozdovih in ki daje prav dragoceno krzno.
Specialisti za lov na kune belice in kune zlatice so bili nekoč zlasti kmetje iz notranjske vasi Dane pri Ložu. Ta lov je lepo opisal Hinko Dolenc.
Kmetje kune »krajdajoe. Izraz pride morda iz slovenskega »v kraj dati« ali pa od nemškega »Kreide«, kar kmetje živali nekako obkoljujejo v risu.
Ponos vsakega lovca pa je še vedno, ako so more postaviti z ovratnikom iz vidrine kože. Vidra je ob naših rekah in potokih postala že zelo redka zver. Prav tako je jiostalo redko krzno iz medvedove kože.
To so naša glavna domača^ krzna, jz tujino pa smo pred vojno dobavili še druga. Glavni dobativeli krzna za naše ženstvo pa je postal in bo še dolgo ostal le domači zajec.
<5=
žatnoMani NapoJleost
@=
=©
Radet si (e snel čepico, se z omahujočim korakom nekoliko pri-i pližal, potem pa z drhtečim glasom, iščoč besed,	rekel, da mu je
zaupana zelo neprijetna in zoprna naloga, toda da	jo mora spolniti,
[ ker je prisegel pokorščino.	I
»Kaj bi radi?« je vprašal papei ter vzvišeno veličastno po* gledal vanj.
j »Sveti oče,« je odgovoril Radet, »v imenu svoje vlade ves pro-Za prijetje papeža je Napoleon določil in poslal v Rim gene* sim, da se uradno odpoveste svoji svetni oblasti. Če bi se Vaša rala Radeta, kateremu pa fe namenjeno nalogo Miolli« sporočil šele Svetost upirala to storiti, imam povelje, odvesti vas h generalu 4. julija. Radetu povelje ni bilo všeč, kakor sam priznava v nekem Miolllsu.«
pismu iz leta 1814, zato se je upiral in tudi v noči prijetja znova |	Papei	ni pokazal niti najmanjšega razburjenja, ko je odgovorili
ugovarjal. Toda Miollis ga ni poslušal, zato je moral Radet oditi na »Gospod general, mislite, da morate spolniti cesarjevo povelje, ker KvirinaL	V	dvorcu ni	zadel	na odpor,	kajti papež	je kaj	takega	pre-	ste mu prisegli zvestobo in pokorščino. Pomislite	torej, koliko bolj
povedal,	»ker	je	hotel	izbrati	za	svojega	branilca	Boga	samega«,	bi morali braniti pravice Svete stolice mi, ki smo	zavezani s toliki*
Sicer pa bi bil oborožen odpor zaman, kajti Francozi so že zdavnaj mi prisegami. Naša svetna oblast je last Cerkve in mi smo samo razorožili papeške vojake, ki so kaj pomenili. Zato so napadalci po* upravniki. Cesar lahko naredi, kar hoče, toda nikoli ne bo mogel polnoma hrez potrebe vdirali vrata z meči in s puškinimi kopiti ter doseči, da	bi se odpovedali.«
razbijali stekla na oknih.	i	Radet	je bil še zmerom zmeden, ko	je dodal: »Sveti oče, vem,
Kardinal Pacca je komaj legel v posteljo za kratek počitek, ko da ie «e“f Va?‘ Sv!f,osU m«”‘kaj dolžan.« mu je že prišel njegov nečak pravit, da so Francozi že v dvorcu.' ^ >• P™*aV“	»«■	sc	vcž’	“	kar	ni“	nc	vcste>	Sicer
Ko j* kardinal stopil k oknu, se je lahko prepričal, da je novica P*’ kakšno povelje imate/«	,	,
resnična, kajti potrjeval jo je hrušč, ki so ga povzročali vojaki, ki »S*ct‘ °*e!« >e od7nil JJ8**1* >>Mo,a na,oga ie	‘°d“	ker
so vdirali vrata in okna. Kar tak je v spalni obleki hitro tekel budit ,e VaSa	tak° odločila, vam moram povedati, da imam
papeža, da bi mu sporočil, kaj se dogaja. Papež je mirno vstal, si Pove*le povesti vas s seboj.«
ogrnil bagreni plašč ter brž pohitel v sprejemnico. Bil je že tam,’	Pape?	Je vprašal, če mora iti sam.	Ko fe Radet odgovoril, da
ko je že omenjeni, zaradi tatvine odpuščeni služabnik privedel ge*	vxe,U	s,s!bo' kardLi“ala Pac?°’ |e	‘akoi “P10/1! p“Pežf’ nai
nerala Radeta.	,	bi mu skazal Čast, da bi ga smel spremljati, In papež je dovolil.
‘u ‘	'	j!	Potem	je papež prosil za dve uri odloga, da bi se pripravil, toda
Ko se je Radet znašel pred papežem, se je očitno popolnoma Radet je odgovoril, da za taka dovoljenja nima pooblastila, vendar zmedel. Sam pišei »Sveto spoštovanje me je vsega prevzelo in spilo pa je poslal nekega častnika straže glede tega po Miollisova na* vao moč mojega duha. Ko sem se na čelu oboroženega krdela znašel vodila, dobil je odgovor,. da »morata papež in kardinal Pacca takoj pred tem možem, me je nehote po vseh udih spreletel bojazljiv odpotovati«. Zato Radet' papežu ni dovolil niti časa, da bi sl vzel trepet: nisem bil pripravljen in nisem vedel, kako naj se rešim. Kaj nekaj obleke in denarja.
naj napravim? Kaj naj rečem? Kako naj začnem? V tem je bila . Medtem ko se je papež mudil v sosedni sobi, mu je v nekem težavnost mojega poslanstva.«	*	trenutku hotel Radet pomagati. »Ko je bila rok« Njegove Svetosti,«
piše general, »v moji, nisem mogel zadušiti čustva spoštovanja, ki me j'e docela prevzelo, da sem spoštljivo poljubil sveto roko in ribičev prstan.« Dobri Radet je sklenil, da se bo celo umaknil, da bi mogel papež komur koli zaupati svoja naročila, skrivnosti in vrednosti. Toda papež je odgovoril: »Če ne skrbimo za svoje žlvljenje( bomo toliko manj skrbeli za dobrine tega sveta.« — In papež je vzel s seboj samo brevir ter odšel po stopnicah svojega dvorca kot Napoleonov jetnik.
Ob 3.55 zjutraj je papež s kardinalom Pacco stopil v kočijo. Radetu, ki ga je vprašal, če mn je dobro, Je odgovoril: »Dobro. Naš Gospod je več trpel.« Medtem je straža zaklenila vsa vrata kočije in spustila zavese ter jih pritrdila z žeblji.
Tudi Piju VEL so se spolnile besede, ki jih je Jezus rekel svojemu prvemu namestniku na zemlji: »Ko se postaraš, boš raztegnil svoje roke, in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.«
Miollis pa je sporočil Napolennu, da je spolnil ukaz in prijel papeža.
Potovanje ujetega papeža.
Kakor se je Radet pokazal vljudnega in vzgojenega, toliko bolj je bilo nevredno častnika, kar je napravil Miollis, ko se je v obširnem poročilu Napoleonu o prijetju papeža zatekel k nizkotnim lažent^ ko je na primer pisal: »Papež se je upiral za nasipi... Radet je mogel priti na Kvirinai samo tako, da je vdrl vrata in zidove (I). Papež se je obdal z vsemi (I) svojimi kardinali in prelati, ki so morali potrditi njegov način upiranja.« (Poročilo z dne 6. julija.) Naslednji dan 7. julija je hotel dokazati, da je bilo prijetje papeža potrebno, ker je pred tem kazalo, da bo izbruhnil upor.
In vendar pravi kardinal Consalvi, da je bil Miollis »nesebičen, trezen, odločen, premišljen, preprost in nepodkupljivo pravičen mol«. Zato je kaj težko razumeti) kako neki je mogel kaj takega poročati, toliko bolj, ker z visokih vojaških stopenj ne poročajo svojim naj-j višjim poveljnikom tako nasprotno resničnosti, lažnivo in napačno
—	posebno ne tedaj, če je poveljnik tak, kakršen je bil Napoleon« s katerim se ni kazalo šaliti.
0
I
I
A
x
'\W\S
Ljubljana
V starih časih je na hoSkl graščini na podnožju zelenega Pohorja živel ubog pastir. Po ravnem Polju okrog lepih Hoč je pasel graščinsko živad in svoje uboštvo, ki ga je tako živo občutil, kadar koli je zagledal belo graščino nad Hočami. Prenekokrat je vzdihoval nad svojim siromaštvom ter si želel:
»O, ko bi bila ta graščina nekoč moja! Vse na svetu bi dal zanjo, samo da bi postal bogat kocki graščak, da bi takrat bil srečen!«
Nekoč, bila je že kasna večerka, pozno popoldan, ko si na močvirnatem travniku zakuri ob divje razrastlih koreninah starega drevesa. Razpihal je svoj pastirski ogenj, in ko je zagorel brez dima, je sedel ob njem in sanjal:
»Če bi bil srečen graščak, mi ne bi trebalo zarana vstajati ter goniti živad na pašo, ne kidati gnoja, niti jeziti se z zavračanjem živadi, ki sili vedno v škodo! — Če bi mi zlodej pomaga! do denarja in bogastva, bi mu po smrti pustil celo dušo!«
taleiterjeve besede Štajercem
13. t. m. zvečer je govoril štajerski gauleiter dr. Oberreither na velikem zborovanju nemške delovne fronte Štajercem. V začetku je poudaril, da je sklical zborovanje zato, ker smatra prvič za potrebno, da se vodstvo obrača na svoje pristaše zlasti tedaj, kadar so v težkih dneh posebej potrebni vodstva, drugič, da jim poroča o svojem obisku v glavnem stanu in tretjič, da razloži ukrepe, ki 6e bodo v prihodnjih tednih AiLjnesecih izvedli in o katerih ni debate, saj jih zahteva bodočnost. naroda. Opozoril je dalje, da zimska bitka, ki ni zahtevala le ljudi, ampak tudi mnogo orožja, še ni končana. Riti bo treba še posebno zmagovito bitko, za to pa bo potrebno še več vojakov, še več orožja. Prav zato so se že dobrovoljno javili delavci, da bodo ob nedeljah delali za oborožitev. Poleg tega so bili odrejeni ukrepi, ki bodo po vestnem načrtu izvedeni, tako zlasti zapiranje obratov, ki bo sicer marsikoga zadelo, ki ga pa je treba prenesti. Na ta način bodo namreč sproščene nove sile, ki bodo šle ali naravnost na fronto ali pa bodo usmerjene k izdelovanju za vojno važnih naprav. Prav tako bodo tako pridobljene delovne sile lahko nadomestile za borbo sposobne, ki so še v delavnicah. Pokazal je na pomembnost ukinitve obratov, čeprav videz tega ne kaže. Če 6e ukine obrat, v katerem sta le dve ženi in vajenka, niso sproščene sumo te tri sile, ampak je odpadlo tudi delo poštarja in vseh drugih, ki so imeli kakršne koli opravke s tem obratom; prihranjena pa je kurjava in razsvetljava. To je v posameznem primeru malenkost, v množici pa lahko pomeni cele polke. Krojaški obrati se bodo na primer združili v popravljalnice, ki so vedno bolj potrebne. Ker novih oblek ne bo zadosti dobiti, bo treba žim-več krpati. Zunanjost ljudi se bo pač nekoliko spremenila. Toda bolje je hoditi leto dni v zakrpani obleki, kakor pa žive,ti kot suženj stoletja v cunjah. Seveda je treba dobro premisliti, koliko krojaških obratov bo treba združiti v popravljalnice, da bodo res sposobne za delo.
Večina pa nima toliko oblek, da bi mogla dolgo čakati na popravila. Isto velja tudi za čevlie. Zato bodo ohranjeni v glavnem le obrati, ki so važni za obleko in prehrano. Po-
skrbljeno je tudi, da bodo povsod delovne moči pravilno uporabljene. Tudi posebne učilnice in vadnice, kjer se bodo vajenci in pomočniki navadili novega dela, se pripravljajo. Vsi ukrepi za totalno mobilizacijo v domovini in za povečanje izdelovanja orožja so utemeljeni z dejstvom, da kriči fronta po orožju in vojakih in da je od vsakega posameznika odvisno, če bo vojak, ki orožje potrebuje, to tudi dobii. V sedanjem času je namreč nemški narod šjčito-nosec Evrope. Nikogar razen Nemčije namreč ni, ki bi bil sposoben ustavljati se strahotnemu potencialu, ki 6e je nagrmadil na vzhodu. Prav na tem lahko spoznamo, kako satansko je bilo izdajstvo, ki so ga zahodne velesile zagrešile, ko so nemškemu narodu v njegovem boju proti
boljševizmu skočile v hrbet, namesto da bi storile svojo dolžnost in skupno z Nemčijo odbile Vzhod. Zato mora Nemčija izvesti totalno mobilizacijo vseh sil, ki še spijo v ljudstvu. Vsi, ki razumejo čas, gredo ponosno na delo; druge ki sami ne marajo, bomo prisilili; tisti, ki se bodo upirali, bodo kaznovani. Mi namreč nimamo pravice, da bi dopustili izbiro ljudem tukaj v domovini, ali naj slede klicu fronte ali ne. Mi jamčimo za to, imamo pooblastila in odgovornost, da se domovina vzporedi fronti in fronti to da, kar potrebuje, da bo zmaga dosežena. Ob zaključku je omenil gauleiter, da se kriza, kakor jo sedaj preživljajo, ne sme več ponoviti in da mora zato'v6akdo storiti nekaj izrednega, storiti več, kakor je v normalnih časih njegova dolžnost. Zborovanje je bilo zaključeno s petjem narodnih himen.
Mestni zelenjadarski tečaj
Lansko obdelovanje vojnih vrtov je po vsej Ljubljani pokazalo najboljšo voljo prebivalstva, da bi pridelali čimveč zelenjave in sploh vrtnin ter si z lastnimi pridelki pomagali v sedanjih razmerah Že lani se je pa tudi pokazalo, da skoraj povsod manjka za vrtnarska dela potrebne strokovne izobrazbe in izkušenj, ter zato tudi ni bilo takega uspeha in tako bogatih pridelkov, kakršne bi želeli in smeli pričakovati pri ljudeh, ki že dolgo obdelujejo vrtove.
Mestna občina je tudi letos se pomnožila razsežnost za obdelovanje manj premožnim slojem oddanih zemljišč, razen tega je pa župan, general Leon Rupnik, ukazal prireditev cele vrste predavanj, ki bodo na raznih krajih
mesta.	,	,	,
V ponedrljek, 22. t. m. bodo predavanja v Dravljah v prostorih gostilne »pri Mihcljnu« na Vodnikovi cesti št. 287.
V torek, 23. t. m. bodo predavanja v Krekovi gospodinjski šoli v šiški.
V sredo, 24. t. m. bodo predavanja v ljudski šoli na Barju.
V četrtek, 25. t. m. bodo predavanja v telovadnici ljudske šole na Viču.
V petek, 26. t. m. bodo predavanja v deškem vzgajališču Selo v Mostah.
V soboto, 27. t. m. bodo predavanja v dvorani na magistratu.
Drugi četrtek, 4. mnirea bodo pu predavanja v ljudski šoli zn Bežigradom.
Vse te dni bodo predavanja o zeflenjadarstvu trajala od 8. do tl in popoldne od 14 do 17. Predavatelji bodo obravnavli vsa vprašanja, ki so najbolj važna za uspešno pridelovanje zelenjave.
Na vseh navedenih krajih in vse dni bo od 8 do 9 predavala mestna kmetijska referentka ga. inž. Angela Mahkota o važnosti zelenjave v vojnem času, o obdelovanju zemlje in njeni pripravi za pomladno setev in saditev, o raznih načinih izboljšanja zemlje z obdelovanjem, o zalivanju in vrtnarskem orodju.
Drugo uro, torej od 9 do 10 bo povsod predavali mestni kmetijski referent inž. Josip Maček o smotrnem gnojenju s hlevskim gnojem, o pomenu komposta in o polnem gnojenju z različnimi umetnimi gnojili, nadalje pa tudi o važnosti poznavanja onih zelenjadnih vrst, ki zahtevajo posebno gnojenje.
Tretjo uro, torej od 10 do 11 bo povsod predaval mestni vrtnarski oficijal France Pirnat o setvi, saditvi, o razdelitvi gredic, okopavanju
Koledar
Sobota, 20. svečana: Sadot, škof in mučenec; Elevterij, škof in mučenec; Nil, škof in mučenec; Leon, škof.
Nedelja, 21. svečana: 1. predpostna nedelja; Irena, devica; Feliks, škof in mučenec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Blei-sveisova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Uslar, Šelenburgova ulica 7.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutra j mestni višji zdravnik dr. Cib^r Fran, Štefanova® ulica 7.
Zdravstveno predavanje. Sindikat hišno-go-spodinjskih poslov priredi jutri, v nedeljo, dno 21. februarja ob pot 5 popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze predavanje o zdravju. Predavala bo gospa dr. Žitko Jožica. Ker je predavanje zelo aktualno, vabimo vee služkinje, da se ga zanesljivo udeleže. Vstop je brezplačen. Odbor Sindikata hišno-gospodinjskih poslov,
Tudi VIII. simfonični koncert, ki bo prihodnji ponedeljek, ima na svojem sporedu skladbe, ki so se močno uveljavile na koncertnih sporedih vseh velikih simfoničnih koncertov. Zastopane so štiri literature. Vsaka s svojimi pomembnimi deli. Na sporedu imamo predigro in medigro iz operne literature, znamenit klavirski koneert s spremljevanjem orkestra (solist Bojan Adamič), prisrčno idilo iz češke literature, ljubko glasbeno sliko iz italijanske in izrazit valček slavnega ruskega komponista. Ves ta spored bo izvajal naš odlični in neutrudni simfonični orkester v impozantnem številu, skoraj do 70 godbenikov, pod vodstvom spoštovanega in velezaslužnega dirigenta Draga Maria Šijanca. Koncert bo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani.
»Pričarani ženine, burka v treh dejanjih, bo uprizorjena v nedeljo ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Domača zgodba o spletkah pri ženitvi med nevoščljivimi sosedami za bogatega ženina iz daljne Amerike vas bo držala v napetem pričakovanju od začetka do konca predstave. — Za igro je zelo veliko zanimanja. Predprodaja vstopnic v soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 8. ure dalje pri dnevni blagajni frančiškanske dvorane.
fjiuhljnnsho gledališče
Drama:
Sobota, 20. febr. ob 17.30: »Mirnndolina«. Izven.
Cene od 20 lir navzdol.
Nedelja, 21. febr. ob 14: »Deseti brate. Cene od
13 lir navzdol. — Ob <7.30: »V Ljubljano jo
dajmo!« Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Opera:
Sobota, 20. febr. ob 17: »Zemlja smehljaja«. Izv. Nedelja, 21. febr. ob 16: »Thaisc. Izveu. Ceno
od 23 lir navzdol.
Sprememba repertoarja
Zaradi nenadne obolelosti Elzo Karlovčeve, ki pojo Hrustaj-babo v Humperdinckovj operi »Janko in Metka«, je današnja premiera odpovedana.
ROKODELSKI ODER
Nedelja, 21. februarja ob 5 popoldne. Veseloigra: »LAŽNIVEC«. Opozarjamo, da si preskrbite zavodi navaja; vstojmice v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne točno od 10 dalje in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrarkova 12-1., desno.
ter o vseh delih, ki so med letom potrebna za umno zelenjadarstvo.
Popoldne od 14 do 17 bo vsakokrat predaval naš znani strokovnjak, viš. vrtnarski nadzornik Josip Strekelj, o kulturi in vrstah teir tudi o obrambi raznih kapnsnie, stročnic ter čebulnic proti škodljivcem. Poleg njega bo pa predaval o solatnicah, raznih špinačah. paradižnikih, korenju in o raznih dišavnicah, nadzornik mestnih nasadov Anton Lap.
Slehernemu je s temi predavanji dana prav lepa prilika, da se nauči najpotrebnejšega, kar mora znati in vedeti, če hoče s pridom obdelovati svoj vrtič ali vojni vrt. Tudi najbolj izkušeni vrtnar se bo pri teh predavanjih še marsikaj naučil in izpopolnil svoje dosedanje znanje' in izkušnje. Večina predavateljev je našim prijateljem vrtov že znana, saj imamo med njimi prve strokovnjake in najbolj priljubljene predavatelje v tej stroki, zato pa še posebno opozarjamo vse začetnice in začetnike, naj žrtvujejo vsaj en dan za prepotrebni pouk, da njih delo na vrtovih ne bo neplodno in jim jesen ne bo prinesla prevelikih razočaranj. Ce bodo vsaj en dan pazljivo poslušali predavanja in si beležili najvažnejša navodila, bodo imeli veliko korist in tudi veliko veselje z letino. Prepričani smo, da bodo predavanja vzgojila dolgo vrsto zelenjadarjev, ki bodo tudi še v mirnih časih z veseljem in s pridom izkoriščali pri teh predavanjih pridobljene in preizkušene nauke.
Edgar Wallacet
24
Žabar	s
»Da,c je prikimal Dik. »Toda, povejte mi, čemu se vi še toliko zani-mate*za Žabarje?«
»Da. Toda le iz čistega veselja in potrebe po pustolovščinah,« je odgovoril Broad.
»Sem bogataš in nimam nobenega opravka ter sc sila zanimam za kriminalistiko in zapletene dogodivščine. Pred leti sem prvič slišni o Žabarjih. Vzbudili so mojo fantazijo in takrat sem sklenil, da jih odkrijem.« Mirno je prenesel Dikov ostri, prebadajoči pogled.
»Rad bi vedel, na kakšen način ste obogateli,« ga je vprašal Dik. »Med svetovno vojno ste prišli v Anglijo z živinskim transportom in ste imeli nekako dvajset dolarjev v žepu. To ste sami pripovedovali Elku o svojem prihodu in trdili, da govorite resnico. Mene vi namreč prav tako zanimate, kakor zanimajo vas Žabarji. Jaz sem namreč že dobil o vas nekatere dobre podatke in informacije. Prišli ste v Anglijo leta 1917. in zapustili ladjo.
V	maju 1917 ste se pogajali za nakup stare bajte v bližini Hampshirea Tamkaj ste stanovali, potem ko ste staro bajto popravili in zakrpali, kakor sem mogel odkriti, s tistimi borinji dolarji.
ki ste jih prinesli e seboj. Nenadoma pa ste izginili ter se prikazali šele na božični večer istega leta v Parizu. Vi ste bili domnevno tisti, ki je o priliki zračpega napada rešil življenje neki družini, ki je bila zasuta v kleti. Vaše ime je bilo zabeleženo pri policiji, da bi se vam izplačala nagrada za to izredno požrtvovalnost. Policijsko poročilo francoske policije pravi dalje tildi, da ste bili precej revno oblečeni. Smatrali so, da ste amerikanski vojaški begunec. Že meseca februarja pa ste bili v Monte Carlu s polnim žepom denarja in najizbranejšo garderobo.«
Joshua Broad je ostal nepremičen med vsem tem pripovedovanjem Le v ustnih kotih neobritega obraza mu je bila vidua sled smehljaja.
»Toda, gospod kapetan, v Monte Carlu pu mora človek že imeti dovolj denarja!«
»Oni, ki ga je tjakaj dovolj prinesel,« je rekel Dik in nadaljeval: »Saj nikukor ne mislim reči, da ste si denar pridobili na nepošten način. Edino to ugotavljam, da je bil vaš nenadni skok iz uboštva v bogastvo, milo rečeno, zelo zanimiv.«
»To je tudi res,« je hitro pritrdil Amerikanec. »In po mojem mnenju je
tudi moj padec iz bogastva v uboštvo nenaden in nič manj čuden.«
Dik je pogledal umazanega Amc-rikanca, ki mu je 6edel naproti.
»Vi menite, da ste 6e mogli leta 1917. prav tako maskirati za berača, čeprav ste bili zelo bogati, kot vam je uspelo danes, ko ste dokazali, da so vam celo Žabarji nasedli ter povedli na kraj, ki so ga izbrali za svoj napad.«
»Da, tako je,< jc menil Amerikancc Broad.
»Jaz bi vsekakor želel, da bi ostali to, kar v resnici ste. Amerikancu nikakor ne morem reči, da bi ga izgnal iz dežele, ker bi to zvenelo zanj kot kazen.«
Joshua Broad je vstal »Te besede so zame dobrohoten migljaj in zelo ljubezniva grožnja. Odslej naprej bo Joshua Broad zopet častivreden član človeške družbe. Edino eno prošnjo imam do vas, gospod kapetan, in ta je, da mi ne odvzamete dovoljenja za nošenje orožja, ki mi ga je izdala policija.«
»Dovoljenje za nošenje orožja?« se je začudil Dik.
»Da. Kajti za svojo osebno varnost imam pri sebi vedno dva samokresa. Dovoljenje za nošnjo obeh pa kot rečeno tudi imam. Mislim, da bo kaj kmalu prišel čas, ko mi tudi ta dva samokresa ne bosta mogla dosti pomagati,« je pripomnil Joshua Broad.
12.
Gospod M a i t J a n d se polepša.
V	Queens Hallu je bil velik violinski koncert (Queens Ilall je ena najlepših londonskih koncertnih dvoran. Op. prev.) in dejstvo, da bo na tem koncertu nastopil največji violinist vseh časov, je v lepo dvorano kljub vročemu letnemu času privabilo rekordno Število ljubiteljev lene umetnosti. Sredi dela se je spomnil tudi kapetan Gordon, da je tudi on že zdavnaj naročil vstopnico za ta koncert. Čutil se je od dela precej utrujenega, posebno zaradi raznih dogodkov v zadnjih dneh, ki so mu bili še vsi zagonetni in nejasni. Tudi slabe volje je bil. Pismo, ki ga je danes zjutraj prejel od lorda Farnleya, zunanjega ministra, ga je pozivalo k temeljitemu delu in izražalo željo, naj bi bil kmalu ukradeni dokument — trgovska mednarodna pogodba — na kraju, odkoder je izginila. To pismo je bilo viden znak ministrove nervoze in strahu za položaj, katerega je zavzemal, že precej časa se je že namreč šušljalo, da bo moral minister podati ostavko, sicer bo ta važna listina prišla kaj kmalu spet na evoje mesto. Ton tega pisma je bil pa tak, da je Gordona tx>li zmedel, kakor da bi mu dal vzpodbude in vešelja za uspešno iskanje zločincev. Kljub vsemu temu pa se je Dik odločil, da se vsaj za nekaj ur otrese vseh 6krbi in pojde na koncert. Zaželel si je množico ljudi, sijajnega
londonskega občinstva, ki ga privabijo velike prireditve in premiere. Zaželel si je oddiha, ki ga je bil tako potreben. Vedel je, da bo koncert nanj pomirjevalno vplivaj, da se bo malo razvedril in znebil vsakdanjih skrbi, ki ga tarejo že od vsega začetka delovanja proti Žabarjem. Potklical je svojega šoferja, naj pripravi avto. Vendar se je v zadnjem trenutku premislil ter raje najel prvega ovtoizvoščke, ki ga je srečal na ulici. Čez kratek čas je že bil v koncertni dvorani. Bil je eden izmed dveh tisočev navdušenih poslušalcev, ki so občudovali velikega mojstra. V odmoru je šel v vežo koncertne dvorane. Prvi, ki ga je spoznal, je bi! policijski uradnik osrednjega policijskega urada. Drugi tajni agent je stal na stopnicah, kj so vodile v kadilnico. Iretji pa je kadil cigareto pred vežo, že je pokadil cigareto ter hotel odvreči ogorek, ko se je pred vhodom ustavila sijajna limuzina. Iz nje je najprej urno skočil šofer, krasno oblečen jakaj pa je hitel odpirat vrata razkošne limuzine. Samo en gospod je izstopil. Dik ga je takoj spoznal. Bil je Erza Maitland.
»Sveta nebesa!« je zaslišal vzdihniti nekoga za hrbtom. Ko sc je ozrl je videl Lika, ki je bil oblečen v frak ki ga je imel že desetletja. Oba sta obstala ko pribita od začudenja. Kajti ne samo to, da se ie Maitland pripeftju v takem avtomobilu, obloženem in okrašenem s srebrnimi vložki, ki bi bil , čast tudi kakšnemu knezu,.,
Počasi zdaj le že prihaja spoznanje, da
ne gre za Nemčijo ali za os, temveč za Evropo
,v Seda,nji položaj na vzhodnem bojišču — pise poročevalska družba »La Corrispondenza« “ je vzdramil tiste, ki so bili slabo razpoloženi, ali jim je bilo vsaj vseeno, kako poteku boj za bodočo usodo Evrope. Zlasti v nevtralnih državah zdaj že počasi prihajajo do spoznanja, da v boju z boljševizmom ne gre za Nemčijo ali za Os, pač pa v resnici za vso Evropo. Počasi že razumejo, da
v boijševiški Evropi ne bi bilo nevtralnih »otokov blagostanj^«
in da družabni red, ki tvori v veliki večini evropskih deželd temelj socialne zgradbe, ne bo preživel zmage boljševiške Rusije.
Proti takšni reakciji na dogodke, ki 6e odigravajo na vzhodnem bojišču, gotova propaganda, ki jo vodijo iz Londona, postavlja trditev, da Velika Britanija in Združene ameriške države ne bi nikdar dopustile popolne zmage .Sovjetske zveze. Anglosaksonske države naj bi skupno jamčile svobodo ter politično in socialno varnost evropskih narodov (razen Nemčije in Italije) pred Sovjetsko Rusijo. Ista britanska propaganda pripominja, da je vse to, kar se sedaj dogaja, britanska politika pričakovala. Narodni socializem in boljševizem da se bosta borila toliko časa. dokler nazadnje ne bosta oba »likvidirana«. Po tej vojni da niti Nemčija niti Sovjetska zveza ne bo dobila nud-vlade nad Evropo. Edini, ki bi bili zmožni urediti evropsko celino, da bosta Amerika in Britanija.
Glavo v nesek. kakor noj
V vseh časih so živeli možje — pripominja k temu »La Corrispondenza« — ki so v trenutku bližajoče se nevarnosti vtaknili glavo v pesek kakor noj. V pojasnitev, kakšni so ti prostovoljni slepci, se zdi, da je na mestu opozorilo. ki ga je izrekel mož, o čigar veljavi ni mogoče dvomiti. Lord Beaverbrook, ena najpomembnejših osebnosti v Veliki Britaniji, velik Churchillov prijatelj, mož, ki mu Churchill zaupa vse, kar se razgovarja z Rooseveltom, je govoril v zgornji zbornici o angleški politiki do Rusije in o angleških pošiljkah Rusiji, ki so po mnenju lorda Boaverbrooka še vedno nezadostne. Pozivni je lorde, naj se z vsemi silami zavzemajo za to, da bi Anglija poslala v Rusijo več, kakor pa je pošiljala doslej. V svojem odgovoru nn nekatere pripombe članov angleške zgornje zlmrnice je tord Beaverbrook dejal dobesedno: »Samo bedaki lahko mislijo, da bi bila popolna ruska zmaga lahko nevarna za britanski imperij. Vsak pameten človek v britanskem imperiju bo od veselja poskakoval,
ko bo Rusija zmagala in vzpostavila svoje gospostvo nad Evropo.«
Ta Beaverbrookova izjava pa ni osamljen primer. Ameriški list »VVashington Times« prinaša članek, ki v njem stoji zapisano dobesedno tole: »Nihče v Združenih ameriških državah se ne bo začudil, če si bo Rusija hotela priključiti dele Poljske, Besarabijo, Moldavijo, Dobrudžo Bolgarijo in Jugoslavijo in raztegniti svoj vpliv do Perzijskega zaliva.«
Nek drug ameriški časopis pa piše:
Bela hiša se je naveličala, da bi jo vsakih 20 let vlekli v evropske vrtince
in se ogreva za misel, prepustiti Sovjetski zvezi, da ona ustvari trajen red v Evropi.
Te besede brez dvoma dokazujejo, da so se Amerik« in Anglija na eni ter Sovjetska Rusija na drugi strani sporazumele glede twko imenovane »nove ureditve Evrope po vojni«.
Samo norec lahko misli, da bi v primeru ruske zmage Angleži in Amerikanci mogli prekršiti ta dogovor z Moskvo. Če Nemčija podleže v boju z boljševizmom, to se pravi, če niti najmočnejša vojska na svetu ne more prema-
rneru Amerikanci in Angleži radi storili. Odločilno bo dejstvo, da tedaj ne bodo mogli storiti prav ničesar.
Sicer pa Beaverbrookove besede kažejo, — pravi na koncu svojih izvajanj »La Corrispondenza« — da v Angliji danes prav tako, kakor vedno prej
ni nobenega čuta odgovornosti za Evropo
Od časov kraljice Viktorije se je Anglija oddaljila od Evrope in od tega časa dalje ni več evropska sila v pravem smislu besede. Vedenje
ki žive na evropski celini, Angležem ni prav nič pri srcu in isto se lahko reče za politični in socialni red. Tudi ta jim ni pri srou. Republika, monarhija, boljševizem — to je za Angleže vseeno, samo da je celina razdeljena in oslabljena. Če to stori boljševizem, toliko bol je. Tak je smisel Beaverbrookovih besed. Ob njih bi morali spregledati tudi tisti, ki si še vedno delajo utvare glede 00 men a angleško-ruskega zavezništva.
Podnebne razmere v Tuniziji
Dežela, ki dokazuje, kako je pri vojskovanju treba močno računati tudi
s podnebjem
Pri vseh vojaških nastopih, zlasti pri onih na izvenevropskih tleli, igra podnebje vedno pomembno vlogo in je včasih celo odločilne VAShosti. To so morali upbštevati na primer že Ksenofon, Hadrijan, Aleksander Veliki in Sci-pion Afriški. Tega činitolia dalje niso smeli /tfSttmairjati križarji in Napoleonove armade.
Vojne v prekomorskih deželah in daleč od evropske civilizacije so zelo težavne zlasti spričo vremenskih nevšečnosti in pomanjkanja dobrih prometnih zvez. Sodobni način vojskovanja je te težave s pomočjo tehnike res nekoliko omilil, vendar jih ni popolnoma odstranil. Zato naj ne bo odveč pregledati podnebne razmere onih pokrajin, na katere se je vojna raz-tognila.
Zadnja dežela, ki jo je zadela vojna, je Tunizija. Tunizija je ena najmanjših pokrajin na afriški celini. Meri le 125.000 štiri jaških kilometrov, kar ni niti polovica Italije. Dežela se razteza od vzhoda proti zahodu v dolžini 120 kilometrov, od najsevernejše točke Tunizije pa do najjužnejše je komaj 400 kilometrov daleč. Medtem ko so podnebne razmere na predelu Rim-Taranto skoraj povsod enake, je na 400 kilometrov širokem pasu v Tuniziji
več podnebnih pasov, ki so povsem različni. Podnebje prehaja od sredozemskega prav do puščavskega. Na tem pasu so ravnine, griči, gore, visoke planote, usadi, nižine, kotanje, stepe in puščave. Med obrežnimi gorami gorske verige Atlas, katere vrhovi nihajo med 500 in 1200 metri višine, in med morjem je ozek obmorski pas, ki se proti vzhodu razširi v rodovitno planoto ob izlivu
največje tunizijske reke Medžerde. Tu leži Tunis, ne daleč od razvalin nekdanje Kartagine. Iz doline reke Madžerde se dviga tunizijska visoka planota, ki polagoma preide v gorsko verigo saharskega Atlasa. Kakor na visoki planoti, tako tudi na gorah lahko zimsko podnebje dobi popolnoma evropski značaj, in to 9 številnimi padavinami v obliki dežja ali snega. Padavin je veliko, ponekod celo 1500 mm na leto. Zato pritekajo z gora številni potoki in hudourniki. Tunizijska visoka planota močno spominja na srednjeevropske višine, gore pa «0 pokrite z obširnimi hrastovimi gozdovi. Prometne zveze so tu povsod zelo težavne. Največ dežja pade spomladi in jeseni, medtem ko so zime in zlasti
poletja izredno suha.
Vzhodno od gorske verige 6e razprostira tako imenovani »bahel«, ozemlje, kjer ne pade na leto niti 400 mm dežja in vlada tam za-radi tega taka suša, da ne uspeva nobena vrsta žita. Razprostirajo pa se na tem predelu obširni olj-kovi gaji. Vooo, ki je nujno potrebna za ob-
delovanje polja, dobivajo iz zemlje s pomočjo vodnjakov. V bližini obale je morje razmeroma nizko in ne dosega niti deset metrov globine. Poleti se voda ogTeje do 32° C, kar povzroča močno izhlapevanje morske vode, ki se zopet vrača na zemljo v obliki padavin. Čim bolj gremo proti jugu, tem bolj izginja ta značilnost in se pojavljajo stepski, predpuščavski in puščavski predeli. Gore so gole in brez rastlinstva, dežja je vedno manj, rodovitna zemlja izginia in se spreminja v peščena in 6kalovita tla. Poleti doseže
temperatura celo 50° C.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
I
1
«4S
Ta beseda je Neronu vzbudila odrešilno misel. Dejal Je: »Da, maščevanje zahteva žrtev!«
V duhu Je že iskal žrtev, ki bi mogla pomiriti razjarjeni Rim. čez čas je vstal, naperil prst proti Tigelinu in rekel:
»Tigelin, ti sl zažgal Rim!« Vsi so onemeli, zakaj iz cesarjevega glasu so spoznali, da se Neron zdaj ne šali in da je nastopila ura strahu in groze Toda Tigelina resnica, ki mu jo je vrgel cesar v obraz, ni strla Prihulil se je kakor pes, ki hoče ugrizniti, in počasi dejal-
»Zažgal sem Rim, preja-sni a na tvojo zapoved!«
Gledala sta se kakor dva zla duhova, potem je Tigelin strupeno pristavil-
»Ljudstvo se upira, božan-slveni Mar hočeš, naj se začno puntati še pretorijanci?«
246.
Vsem navzočim Je občutek groza stisnil srce. Tigelin je bil vrhovni poveljnik pre-torijancev, cesarske telesne straže, in njegove besede so zvenele kakor grožnja. Neron je razumel in lice mu je pokrila bledica.
Tigelin se je priklonil ter odšel z mirnim, zaničljivim obrazom.
Neron se je potem obrnil k Petroniju, naj bi mu on sve; toval. Petronij je vedel, kaj bi ljudstvo potešilo naj Neron njega imenuje za prefekta pretorijancev in izroči Tigelina ljudski jezi, pa bo v enem dnevu mir. Toda kaj takega bi pomenilo delo, napore, za to pa je bil Petronij prelen. Ni se mu ljubilo in rekel je samo, naj cesar odpotuje v Grčijo ter pozabi na Rim in njegove skrbi. Nerona je ta nasvet razočaral;
Voter. je lako močan, da povzroča po cede dni trajaječe viharje. Pozimi pa pade živo 6rebro celo1 netkaj stopinj pod ničlo. Pridelek v teh krajih je malenkosten in ne zadošča potrebam prebivalstva.
EIAR - Radio Ljubljana
Soboto, 20. februarja, 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba —
1
1
.
I
15 Poročila v slovenščini 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Godalni orkester, vodi dirigent Angelo — 17.40 Operna glasba na ploščah — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Traviata. V odmorih: predavanje v slovenščini, poročila v italijanščini.
Statve-mchanične kupimo. Vse širinel Ponudbe jo poslati upravi »Slovenca« pod »Statve-1030«.
Pomaranče in suhe gobo prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveisova cesta 29.__________
1 Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, ' Ljubljana, Bleiweisova cesta 29.
■ »1 m & i
Šele zdaj 60 je Boštjan spomnil, da ga vikata. Ne, to ne gre. Kmetje se vsi tikajo, posebno starejši mlade. Taka jo navada. Kmetoma je bilo res nerodno, ker nista vedela, bi ga tikala ali ne. Iz previdnosti sta ga raje vikala.
»Pa me ni treba vikati. Mlajši sem od vas.«
Nekoliko sta se branila, pa samo navidezno.
»Ampak še ti naju.«
Segli so si v roke in kmeta sta so predstavila. Prvi je bil Šmamik s Fužin, drugi pa Gliha iz Zalare. Sedaj se ju je spomnil tudi Boštjan.
»Koliko časa sem bil v Ameriki, sprašujeta,« je potlej pričel Boštjan in se udobno razpoložil. »Tako nekaj nad tri leta. Če bi ne zvedel, da gre bratov grunt na kant, bi še ostal. A pisali so mi, zato sem zbral svoje stvari in šel. Kaj sem hotel drugega!«
»I, kajpak, kajpak,« je kimal Šmarnik.
»Najpametnejše, fant!« je pridal še Gliha in 6i naložil tobaka v usta. »Zdaj boš pa grunt kupil?«
»Mh, bom.«
»Si bil pa šparoven,« ga jo pohvalil Šmamik.
»Moral sem.«
Čez čas Je spregovoril spet Gliha:
»Ampak hudo bo. Neki Suho Krajinec, kaj jaz vem, kako se piše, hoče kupiti Jernejčev grunt za vsak denar. Bogat je ta zlodej. Pravijo, da ima v blazini toliko denarja kakor berač uši. Huda bo, ti pravim. Moral ga boš kako pretentati, če znaš.«
»Višjo ceno bom zaklical,« je povedal naravno Boštjan.
»škoda denarja, ki ga tako prav ta prav samo stran mečeš.«
»Ne, zakaj?«
»I, zakaj,« se je smejal Gliha: »Poglej, Boštjan, ti moraš brata pregovoriti, da ti da grunt, ti mu plačaš dolgove in mu izgovoriš dosmrten kot. Za na vrh inu vrzi pa še kakšno merico vina in žganja, da ne bo žejen. Samo preveč nikar, ta ga pije čez mero!«
Boštjan se je razveselil njegovega nasveta.
»0, tako pa, tako! Ta misel je vredna litra vina, če ne več. No, v trgu vas povabim. Dobro, da ste mi povedali, če ne bi me ta Krajinec lahko ugnal v kozji rog. E, pa mo ne bol Boglonaj, Gliha, liter vina dobiš.«
Gliha se je muzal.
O, jaz jih uganem, no Šmamik? Saj veš, kako je bilo s tvojo telico. Crknila bi, če bi je prej ne prodal, in ti bi bil ob denar. O, nisem neumen, ne,' kakor pravijo, da zgledam.«
»Kdo pravi, da si neumen,« se je pošalil Šmartnik. »Samo piči te včasih ali pa te drži mora.«
Gliha je smeje zamahnil z roko.
V daljavi se je prikazala na hribu lama cerkev; sprva majhna, da so jo komaj razločili, a postajala je zmerom vidnejša, večja in lepša. Počasi so že lahko razločili njena krmežljava okna v zvonikih.
»Kaj pa tehant, je še živ?« je pobaral Boštjan.
»O, šel Kaplana pa imamo samo enega. Drugi je šel študirat Pravijo, da je odprte glave in se je šel učit za dohtarja, pa ne za takega, ki ljudi zdravi. Saj no vem, kako se že temu pravi.. .,< je pojasnjeval Gliha, ki je v Zafari lahko marsikaj zvedel iz župnišča.
Trg je bil pred nosom. Sivi grad je ponosno gledal na vse strani, varoval hiše, hišice in tržne kajže. Naproti so jim prileteli otroci, kričali, se vzpenjali na stopnice, se prekucevali in padali po tleh. Kadar je prispel v trg poštni voz, je bilo otroško veselje zmeraj najlepše...
»Amerikanca sva vam pripeljala; jo zavpil Šmamik in na etežaj odprl gostilniška vrata, da sta mogla Boštjan in Gliha vstopiti.
V gostilni je bilo precej ljudi. V«i so se ozrli v prihajajoče.
»Tako, Amerikanca? Mar si ti Amerikanec, Gliha?« so se norčevali kmetje.
»0, nak, jaz že net Ampak tale je,< je pokazal na Boštjana, ki mu je bilo od sile nerodno.
»Ta?« se je nekdo začudil. »Ne poznam ga. Ta ni od nas.«
»Kaj da ni?« se je zasmejal Šmarnik. »Presneto malo poznaš ljudi, če tako govoriš. To je.. .<
Ni še mogel izgovoriti do kraja, ko se jo izza neke mize oglasil mlad možak:
»O, le ga Boštjana!«
Ko je Boštjan čul svoje ime, se je obrnil in gledal po obrazih. Nikogar ni poznal.
»No, no, Boštjan. Le natančneje poglej, pa me boš spoznal,« jo vstal možak, da bi ga mogel Boštjan bolje videti. Pogledal ga jo in oči so se mu zaiskrile. Spoznal ga Je.
»Lužar, pozdravljen!« ga je pozdravil in mu kar čez mizo segel v roko.
»Bog daj, Bog daj! Boštjan! Si le prišel? Mislili smo že, da te ne bo. Da te je Amerika pogoltnila... No, pa si le prišel. I, kajpak, dom je le dom,« je govoril in besede so mu prihajalo iz notranjosti. »Ampak, Miha, ta ga pošteno lomi. Čudno, da ga ni nikjer videti.«
Boštjan bi najraje zadnje besede preslišal. NI ga bilo sram brata, ampak hudo mu je bilo, da ga vsi ljudje poznajo kot pijanca in da ga vlačijo po zobeh. Tak človek 6i ne more nikdar več ustvariti dobrega imena, pa četudi postane živ svetnik. Slabo ime ostane, čeprav ga drgneš z zlatom. In v tem smo si vsi ljudje enaki, krivični...
Napravil je vesel obraz.
»Prišel 6em, kakor vidiš.«
»Prisedi, no!«
Kmetje so so molče odmikali, da bi mu napravili prostor.
»Ne, tu sem dva povabil. Skupaj ga moramo spiti. Potlej pa Se pridem. Saj bom hitro.«
Za Ljudska tiskarne v Ljubljani: lote Kramarič. — Izdajatelj: Ini Sodja. — Urednik: Mirke Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« Uhaja oh delavnikih ob 12. — Mesečna naročnina II Ur. ra inozemstvo 20 lir. — Uredništvo: Kopitarjeva niiea 0. DL nadstropje. — Uprava; Kopitarjeva ntiea 6. Ljubljana. Tclelon lier. 40-01 do 4003, — Todruinlcai Novo tnostos