[KRANJ, torek, 22. 5. 1984 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo I Seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije I Spreminjati obnašanje, ne sistem I ^dvodnevni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Složnije so obravnavali aktualne naloge pri uveljavljanju sistema Joalističnega samoupravljanja — Dvoletno delo centralnega Weja so dobro ocenili — Andrej Marine ponovno izvoljen za Wsednika centralnega komiteja, Miha Ravnik za sekretarja *«isedstva St. 38 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO MuMjaiia — S sprejetimi usmeri-F**1 centralnega komiteja Zveze "Jnistov Slovenije za uveljavlja-razvoja političnega sistema sončnega samoupravljanju in ?a povzetka najpomembnej-3nalog komunistov na tem podrot-je v petek dopoldne sklonila * dnevna seja centralnega komite-L^ze komunistov Slovenije. Na TJ so najprej obravnavali delovali Političnega sistema socialistične- * samoupravljanja i.n slabosti, ki se ^ tem pojavljajo, v petek pa so aavali poročilo o delu CK ZKS izteklih dveh letih. Ugodna ocena ■ je potrdila tudi v ponovni iz-' Andreja Marinca za predsed-alnega komiteja 'Zveze ko-Slovenije za naslednje ^ktno-mandatno obdobje. Prav ta-ponovno za enako obdobje iz-* Miho Ravnika za sekretarja istva ter osem izvršnih sekre- "ndvajset razpravljavcev je v *Mneh spregovorilo o aktualnih pašanjih nadaljnjega uveljavlja-: i" razvoja političnega sistema. Položaj delavcev, družbena lastnina proizvajalnih sredstev, federativna ureditev in samoupravljanje so tisti temelji, opredeljeni v ustavi, ki jih moramo v nadaljnjem razvoju političnega sistema še okrepiti in nenehno zagotavljati, da se bodo uveljavljali tudi v vsakdanji praksi, je bilo mnenje večine razpravljavcev. Zato sistema ne kaže spreminjati, spreminjati pa je treba obnašanje na marsikaterem področju odločanja. S petkovim sprejemom usmeritev se razprava o razvoju političnega sistema ni končala. Nadaljevala se bo vse do naslednjih kongresov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Uresničevanje sistema bodo v osnovnih organizacijah in na drugih ravneh presojali na podlagi sprejetih usmeritev. S takimi sklepi je Zveza komunistov Slovenije posegla v zmedo, ki so jo začeli razni kritiki z navidez privlačnimi predlogi o spreminjanju sistema in temeljev naše družbene ureditve. Govorniki so poudarjali, da odločen spopad s tistimi, ki ponujajo razne pluralizme, le samoupravnega ne, razne demokra- cije, le samoupravne socialistične ne, še ne pomeni, da komunisti zatiskajo oči pred slabostmi, ki se pojavljajo v praksi pri izvajanju političnega sistema. Izhodišča za spremembe so jasna. Te morajo biti izpeljane s premislekom in morajo biti takšne, da bodo prispevale k večji učinkovitosti sistema ter zagotavljale nadaljnji razvoj samoupravljanja. Uvodno razpravo pri obravnavi poročila o dveletnem delu centralnega komiteja ZKS in njegovih organov je pripravil Miha Ravnik. Predstavil je rezultate, ki jih je Zveza komunistov dosegla v pokongresnem obdobju, in naloge, katerim bo morala v naslednjih dveh letih namenjati več pozornosti. V razpravi so kritično ocenili delo komiteja in opozorili na slabosti, ki se pojavljajo v delu Zveze komunistov. V celoti so delo centralnega komiteja ocenili kot dobro. L. B. Letos 12. sejem opreme in sredstev civilne zaščite Tokrat pozornost gasilstvu Podljubelj — Motokrosisti za pokal Alpe-Adria in republiško prvenstvo — Nad pet tisoč ljubiteljev avto moto športa je v nedeljo v lepem vremenu na znani moto kros progi v Podljubclju prišlo na svoj račun. Domače Avto-moto društvo Tržič je organiziralo letošnjo tretjo mednarodno dirko za pokal Alpe-Adria za kategorijo 250 ccm. tekmovalci v kategoriji do 80 ccm pa so imeli prvo dirko za republiško prvenstvo. Organizacija je bila pod pokroviteljstvom tržiškega združenega dela in Jožeta Renduliča spet brezhibna. Na startu za pokal Alpe-Adnu se je tokrat zbralo nad štirideset tekmovalcev iz Avstrije. Italije in Jugoslavije. Na sliki s številko sedciJiintrideset vodi Italijan Robert Scala-brin pred ostalimi. Toda vodstvo je Scalabrin moral prepustiti kasnejšemu zmagovalcu rojaku Lucianu Piccu, ki je bil tudi skupni zmagovalec tretje dirke za pokal Alpe-Adria. (-dh) — Foro: F. Perdan J V SREDIŠČU POZORNOSTI **vinoreiski načrti do leta 2000 domača krma je tudi ijcenejša ^ pred desetletjem so med napredne in gospodarne šteli kmete, c" iL - ^zagotavljanju deviz za nakup nekaterih_kr^1];h sestavin in do U Ilicu ----- w » 50Pri vsakem krmnem obroku dodali domači travi, senu ali silažni Uveliko kupljenih močnih krmil. Zadnja leta, ko je prišlo do te- nekaterih krmnih sestavin in so se pogledi spremenili: na- kr-šnjih 4 lerah se je pravzaprav pokazalo, koo je pravi živinorejec, Kdo zna :'račo krmo dnevno prirediti pri vsaki kravi 15 in več litrov mle-h kar je tudi zelo pomembno: krma, ki zraste v bližini hleva in *kefca voziti z vlaki in tovornjaki, je tudi cenejša, prireja mleka in paradi tega tudi bolj gospodarna, •^domačem znanju in na doma pridelani krmi temelji tudi načrt "Afcke živinoreje do leta 1990 in vse do konca stoletja. Slovenija ;T:renJska), ki se je rada proglašala za živinorejsko deželo (pokraji-. <- '•' preteklosti preveč zanemarjala poljedelstvo in travništvo. Ži-'r-Jo je razvijala hitreje kot pridelovanje krme, i/, leta v leto večjo mesa in mleka pa je prekomerno gradila na nakupu krme v i republikah in na uvozu nekaterih krmnih sestavin. Sedanje go-t^fatke razmere zahtevajo sočasen razvoj poljedelstva, travništva .predvideva, da bi že do leta l»»0 del zatravljenih njiv vrnil bistvu in njivske površine s sedanjih Zo3 tisoč hektarov povečal fj tisoč vsako leto pa bi s preoravanjem m setvijo trav izboljšali 15 tisoč hektarov travnikov ..... V zadnjih letih so prirejo najbolj povečali prašičereja in perutnico za desetino na leto, vendar so v primerjav. /. ostalim, živino-POrabil. največ dokupljene krme. Odkup mleka se je v desetletju min je lani dosegel 319 milijonov litrov. Do leta 1990 naj bi pripeka naraščala letno po šest do sedem odstotkov (ako da b. ob stoletja namolzli že 740 milijonov litrov. V tem obdobju naj bi jo približali potrošniškim središčem, saj so danes ponekod izdat-^evoza od zbiralnice do mlekarne enaki vrednosti odkupljenega Redili naj bi predvsem krave kombiniranih lastnosti — za mle- meso, hitro Stale; na %Hkoeovf-dVda bi bilo mesa dovolj za lastne potrebe, razen tega *devet tisoč ton za izvoz. Perutninarji naj bi do konca stoletja uh doseženih v letu 1985, medlem ko prašičereja, ov-belurji in ribiči načrtujejo v tem obdobju precej- pri količin« jci. konjerejci, če porast pridelane hrane. C. Zaplolnik Kranj — Gorenjska metropola bo od 29. maja do 1. junija letos prizorišče tradicionalnega sejma opreme in sredstev za civilno zaščito, ki ga organizira poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem v sodelovanju z zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in centrom za civilno zaščito že dvanajstič zapored. Prireditev bo odprl 29. maja ob 10. uri predsednik predsedstva SR Srbije. Prek 20 tisoč kvadratnih metrov velik razstavni prostor je okrog 160 domačih razstavljalce,v že v celoti zasedlo. Predstavili bodo vrsto izdelkov, namenjenih civilni zaščiti, pa opremo in sredstva za potrebe službe opazovanja in obveščanja ter drugih oblik družbene samozaščite. Prijavili so prek 30 novih proizvodov, od katerih bodo desetim podelili medalje za kakovost. Posebnega pomena bodo razstavljeni izdelki, katerih proizvodnja je predvidena za izvoz. Zanimanje zanje je že pred sejmom pokazalo več kot 40 predstavnikov tujih držav, ki so se prijavili za poslovne pogovore s proizvajalci. Tako kot v razstavnem delu sejma bo tudi v letošnjem strokovnem -seminarju osrednja pozornost posvečena gasilstvu. Za seminar z naslovom »Organizacija in priprave protipožarne zaščite v miru in vojni v OZD, KS in DPS« se je doslej prijavilo približno 900 udeležencev, obiskalo pa ga bo verjetno prek tisoč strokovnjakov. Tako je pred kranjsko občino in gorenjskimi turističnimi kraji drugod tudi zahtevna naloga, kako primerno sprejeti in oskrbeti tolikšno število gostov. V Kranju bodo namreč v dneh sejma razna srečanja in spremljajoče dejavnosti. Po odprtju sejma bo na sporedu večja gasilska vaja, med katero bodo poklicni gasilci iz Kranja prikazali intervencijo v nevarnem okolju. Pozneje bodo sledili prikazi uporabnosti raznih razstavljenih izdelkov. Udeležbo na sejmu bodo izkoristili za skupno srečanje tudi republiški in pokrajinski sekretarji za ljudsko obrambo ter poveljniki civilne zaščite pa člani poslovne skupnosti za civilno zaščito, službo opazovanja in obveščanja Jugoslavije za sejo skupščine. S. Saje Zapisano še ni uveljavljeno Nihče 7ie želi sistema, ki bi zamenjal ali negiral samoupravljanje. Vendar je hkrati res, da je naš dobro zamišljeni politični sistem dokaj popačen. V njem vse bolj prevladujejo adrninistrativne. birokratske in etatistične sile. Postal je drag in neučinkovit. Materialna proizvodnja ne zmore več tako velike družbene režije. Nič ne pomagajo obljube in deklaracije o razbremenitvi gospodarstva, če dobiva iz leta v leto nove obveznosti. Vpliv državnih organov na vseh ravneh, tako v občini kot republiki in federaciji, je odločujoč. Predlogi strokovnih služb.samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnih svetov skoraj vedno uspejo, saj so največkrat pripravljeni tako, da delegati nimajo kaj dodajati ali pa so preslabo obveščeni, da bi predlog zavrnili. To bi bil kratek povzetek razprav na II. seji CK ZKS, na kateri so obravnavali uveljavljanje političnega sistema. Hkrati so poudarili, da ni dovolj le opozarjati na odstopanja, treba jih je odpravljati. Torej ni dovolj zgolj ugotavljati^kaj je narobe ali neskladno s sistemom, pač pa je treba pomanjkljivosti odstranjevati. V tej smeri je v ugotovitvah in usmeritvah centralnega komiteja jasno začrtana naloga: člani osnovnih organizacij in organi zveze komunistov na vseh ravneh morajo na podlagi poglobljenih idejnopolitičnih analiz odpravljati slabosti, deformacije in odstopanja v praktičnem delovanju institucij političnega sistema in zagotavljati, da bo njihovo delovanje skladno s cilji in temelji socialističnega samoupravljanja. Predvsem pa je treba prekiniti z dosedanjo prakso, ko so se skušale razmeve urejati z nenehnim spreminjanjem zakonov, predpisov in drugih nomiativnih osnov in s stalnim dopolnjevanjem organizacijske ureditve. Ob tem je manjkala politična akcija za spreminjanje odnosov in razmerij moči. Takšen pristop tudi Zvezo komunistov odmika od ljudi, ki v svojem okolju potrebujejo predvsem aktivno podporo komunistov in organizacij zveze komunistov ter drugih naprednih sil za uveljavljanje samoupravljanja. Zveza komunistov bo lahko skupaj z drugimi subjektivnimi silami zavrnila kritike in napade na sistem, če bo prispevala k njegovemu izboljšanju. Če bo s politično akcijo prispevala k temu, da bo sistem postal bolj učinkovit in racionalen in ga bodo prežemali odnosi, kot so zapisani v temeljnih opredelitvah naše družbe. L. Bogataj Jeseniška obvoznica — Delavci splošno gradbenega podjetja Gradbince z Jesenic so že lani oktobra začeli z deli pri gradnji nore jeseniške obvoznice, ki bo tako odpravila ozko prometno grlo mimo hotela Poste na Jesenicali. Obvoznico, ki jo deloma financira republiška skupnost za ceste, deloma pa jeseniške delovne organizacije, so zdaj že asfaltirali, čakajo pa jih še nekatera dokončna gradbena dela. Promet poteka po obvoznici nemoteno, uredili pa bodo še nekaj priključkov in podvoz. — Foio: F. Perdan poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj STROKOVNO SPECI4UZIR4NI Na ogled sejma in demonstracij vabimo posebej gasilska društva in gasilske službe delovnih organizacij G LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 22. MAJA 1984 Kritične besede jeseniških borcev Jesenice — Delegati Občinskega odbora ZZB NOV Jesenice so na redni letni konferenci ocenili delo v preteklem obdobju, v razpravi so se dotaknili aktualnih družbenih problemov ter svojih težav, začrtali so tudi smernice za naprej. Tako v besedah predsednika občinskega odbora Jožeta Ulčarja kot večine razpravijal-cev je bilo večkrat poudarjeno, da se bodo borci še naprej tako odočno upirali vsem negativnim pojavom, ki zavirajo razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Še bolj odločno se bodo postavili po robu vsem, ki zavirajo samoupravno odločanje, borili se bodo proti naraščanju birokratizma, neuresničevanju sprejetih sklepov ter še vedno premajhni odgovornosti na številnih področjih. Borci so jasno povedali, da v današnjih težkih gospodarskih razmerah pogrešajo pravo revolucionarno zagnanost in ostrino, ki je prevevala borce med borbo in pri graditvi porušene domovine. Borčevska organizacija v jeseniški občini šteje 1798 članov, ki so združeni v 13 krajevnih organizacijah. Od tega števila je 61 članov organizacije vojaških vojnih invalidov, ki je sedaj priključena borčevski. Veliko borcev je še vedno aktivnih v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kjer opravljajo odgovorne funkcije. Poleg tradicionalnih prireditev, proslav, pohodov ter sodelovanja z osnovnimi šolami so v preteklem obdobju borci namenjali veliko pozornost obnovi spomenikov in spominskih obeležij, postavili so tudi nekaj novih pomnikov naše revolucije. Precejšnjo pozornost so namenjali tudi socialnozdravstvenemu varstvu borcev. Problemov na tem področju je veliko, predvsem visoka starost borcev, slabše zdravstveno stanje in tudi nizke pokojnine, ki zaradi hitrega naraščanja cen ogrožajo življenjski standard, komisija za so-cialno-zdravstvena vprašanja je redno sodelovala s komisijo za zadeve borcev NOV in WI pri Skupščini občine Jesenice, ki razpolaga z namenskimi sredstvi za priznavalnine. V preteklem letu so stalne priznavalnine prejemali 103 borci. Več je bilo tudi poslanih na okrevanje in oddih, preko gorenjske zdravstvene skupnosti pa tudi na klimatsko zdravljenje v različnih zdraviliščih. V razpravi so se delegati zavzeli, naj sedanja himna ostane; s pripravo nove se neupravičeno trosijo prevelika družbena sredstva. Za novega predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Jesenice so izvolili Staneta Križnarja, za sekretarja pa Cirila Šobrla. J. Rubič r S srečanja relejnih kurirjev Gorenjske v Bašlju Kurirji — dragocen živ stik med vojsko in ljudstvom Bašelj pri Preddvoru — V idilični vasici Bašelj, ob vznožju Storžiča, je bilo v soboto, 19. maja, peto srečanje relejnih kurirjev Gorenjske, ki sta ga skupaj s krajevno skupnostjo Bela pri Preddvoru pripravila Pododbor relejnih kurirjev Gorenjske in občinska komisija kurirjev pri Občinskem odboru Zveze borcev Kranj. Vsakič se kurirji srečajo drugje, kajti njihove poti so bile razvejane, speljane križem kražem po vsej Gorenjski. Tu nad Bašljem je bila v bližini partizanske bolnišnice Kušuta tudi kurirska relejna postaja G-19, ki je vodila zvezo od Golnika čez Polano in po sredini Storžiča do Preddvora in na tržiško stran. Prišli so z vse Gorenjske, pa tudi od drugod, kjer nekdanji gorenjski kurirji danes žive. Spregovoril jim je Ivan Košir, podpredsednik Občinskega odbora zveze borcev Kranj. Poudaril je pomen kurirjev v času naše borbe, njihov pogum, vzdržljivost, iznajdljivost in požrtvovalnost. Nanje je prežalo brez števila nevarnosti. Bili so nekaj posebnega, je dejal, ne le prenašalci pošte, temveč izjemni obveščevalci in dragocen živ stik med vojsko in ljudstvom. Samo na Gorenjskem je padlo preko sto kurirjev. Danes se borimo z drugačnimi težavami. Samo z delom, boljšim kot doslej, odgovornejšim, bolje organiziranim, požrtvovalnim, z večjim izkoriščanjem znanstvenih dosežkov, predvsem pa enotnejši si bomo utrli pot v boljši jutri. Izostren posluh mo- Mladinski servis Borza dela pogreša delavce Mil Čeprav delovnih mest v združenem delu primanjkuje, ima borza dela dovolj priložnostnih del za dijake in študente — Manjka mladih, ki bi bili pripravljeni fizično delati Kranj — Če je lani glede priložnostnih del vladala kriza, tega za letos ne moremo trditi. Pri Mladinskem servisu v Kranju je na razpolago za vsaj 20 mladih ljudi dela vsak mesec, v juliju in avgustu pa jih bo združeno delo potrebovalo najmanj sto. Škofjeloški Gradiš za počitniška meseca potrebuje sto priložnostnih delavcev za dela v lesnih obratih. Za uro dela ponuja 90 in 100 dinarjev. Kranjski KOGP jih vsak mesec potrebuje 15, plača pa po 150 dinarjev uro. Tudi Oljarica, najzvestejši odjemalec mladinskega servisa v letni sezoni, je že zaprosila za mlade delavce. Pričakujejo tudi prošnje iz Save in Jelovice, veliko delavcev bodo potrebovala tudi Živila za prebiranje sadja. Veliko je drobnih opravil, zajkatera bi združeno delo potrebovalo vsak mesec po štiri, pet delavcev. Vse več jih potrebujejo za krajši čas, teden ali dva. Sodeč po obširni ponudbi bi pričakovali, da sta obe strani zadovoljni. Študentje in dijaki, ker jim združeno delo ponuja dovolj dela z ugodnim plačilom, na drugi strani pa tudi združeno delo, saj naj bi bilo v današnjih kriznih časih za taka dela dovolj prosilcev. Vendar ni tako. Pri mladinskem servisu pravijo, da dela ostajajo, da mladi ljudje zapolnijo le štiri petine potreb združenega dela. Kako to? Kaj ni več mladine, ki bi si v počitnicah rada prislužila dodatni dinar k svoji žepnini? Za delo pretežno povprašujejo 15-letniki, pravzaprav njihovi starši, ki si bržkone želijo, da bi njihovi dela nevajeni otroci spoznal! tudi fizični napor. Študentov je v vrsti na borzi dela vse manj. Pa ne zato, ker bi bili morda bolje situirani, ker bi jim že štipendije zadoščale za pokrivanje potreb. Predvsem zato, ker izbor del ni več tako širok kot nekoč, ker gredo lahko delat v proizvodnjo, pisarniških del pa ni več na voljo. Študentje težijo tudi za čim večjim zaslužkom. Sicer ne moremo reči, da so urne postavke za ta enostavna dela visoke, težko pa bi trdili tudi, da so oderuške. Ustrezajo pač zahtevnosti del, ki jih tovarne nudijo. Zadnje čase je veliko slišati o tem, da študentski servisi pravzaprav niso potrebni, zlasti sedaj ne, ko je veliko mladih ljudi brez zaposlitve. Študentski servis, ki nudi občasna dela študentom in dijakom, menda brezposelnim odžira delo in jim krati možnost zaposlitve. O tem bi kajpak kazalo povprašati mlade, ki delajo prek servisov, pa tudi združeno delo. Oboji bi bržkone odgovorili, da to ne drži. Iskalci zaposlitve so namreč pretežno šolani mladi ljudje, ki iščejo svoji izobrazbi primerno delo, ne dela v proizvodnji. Če pa bi se radi zaradi socialne varnosti zaposlili vsaj v proizvodnji, imajo še vedno dovolj možnosti. Združeno delo ima namreč teh del na pretek, kar dokazuje tudi ponudba prek kranjskega mladinskega servisa. Ker vsej ponudb, servis ne more zadostiti bi kako delovno mesto ostalo tudi za brezposelnega. I e ta se sicer ne more zaposliti prek mladinskega servisa, saj za to ni pravne osnove. Toda, če teli priložnostno dc poti.____ o, obstajajo tudi druge D. A. Zlebir ramo imeti za dobro, ločiti ustvarjalno od ponarejenega. Predvsem ne smemo dovoliti dvoma v našega človeka, je poudaril tovariš Košir. Danes bi še kako potrebovali ljudi, sposobne aktiviste, ne ponavljalce besed, ki jih je povedal ta ali oni funkcionar. Potrebujemo aktiviste, kakršne smo imeli med vojno. Ljudem niso govorili naučeno, izumetničeno, govorili so iz sebe, iz svojega prepričanja, notranjega bogastva. Takih ljudi, pravih ljudskih tribunov, nam danes manjka, njihove prepričevalne besede, ki bi ji ljudje prisluhnili, verjeli in spoznali, da je izhod tudi iz naše krize. Samostojno si krojimo svojo pot, sami se bomo morali izkopati iz težav, v katere smo zabredli. To nam bo uspelo le s skupnimi- napori, z enotno usmerjajočo voljo od vrha do baze. Predsednik Pododbora relejnih^ kurirjev Gorenjske Janez Kavčič-Orlov je zbranim predstavil knjižico Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske, ki je pred kratkim izšla, in podrobno opisuje vse gorenjske relejne kurirske postaje. Namenjena je predvsem šolski mladini, ki bo obiskovala kraje in poti, po katerih so nekoč hodili kurirji. Ob koncu so bile kurirjem podeljene zlate plakete, posebno priznanje pa je dobila uprava PTT Škoija Loka, ki je veliko pripomogla k ureditvi obeležij relejnih kurirskih postaj v škofjeloških hribih. Prijeten kulturni program so nekdanjim kurirjem pripravili otroci z osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora. D. Dolenc NAŠ SOGOVORNIK Sovodenj se hitreje razvija Franc Peternelj, predsednik sveta krajevne skupnosti Sovodenj: Šestinosemdeset ljudi živi v krajevni skupnosti Sovodenj. ki ri-zen tega kraja obsega še Javorjev dol, Laniše, Koprivnik, dei Stan? Oselice. Novo Oselico, Podjelovo brdo in Hobovše. V krajevni skupnosti sta dve tovarni: Termopol in obrat Jelovice, nekaj obrtnikov, imajo lepo obnovljeno šolo, samopostrežno trgovino in trgovino kmetijske zadruge. »Največja akcija, ki smo se je v krajevni skupnosti lotili, je izgradnja telefonskega omrežja,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Peternelj. »V načrtu imamo napeljavo telefona v vse vasi krajevne skupnosti. Telefone bo dobilo 100 naročnikov, od tega 15 iz idrijske občine, ki so bliže sovodenjski pošti kot idrijski. Letos smo položili kable na Sovodnju. Vsa dela, razen strokovnih, smo opravili sami. Že po številu ljudi, ki so se udeležili prostovoljne delovne akcije pri vkopu kablov, se vidi, da je zanimanje za telefon zelo veliko.« Marsikje se izgradnja telefonskega omrežja ustavlja prav zaradi kablov? »Tudi mi imamo veliko težav, ker kablov ni. Iščemo ga po vsej Jugoslaviji. Veliko nam pri tem pomaga direktor Termopola Lojze Bogataj, ki ni domačin, vendar se zelo prizadeva za napredek krajevne skupnosti. Z njegovo pomočjo smo dobili toliko kabla, da smo dela, ki so bila planirana za letošnjo pomlad, lahko opravili.« Kdaj bo investicija zaključena? »Računamo, da prihodnje leto, če bomo uspeli dobiti potrebni material za gradnjo.« Prispevki na naročnika so pri izgradnji telefonskega omrežja zek> visoki. Koliko mora prispevati naročnik v vaši krajevni skupnosti? »Vsak naročnik bo moral prispevati 100.000 dinarjev. Zaradi raz-stresenosti vasi in hiš ter hribovitega območja je namreč omrežje zelo veliko in drago.« Kaj pa drugi problemi? »Največ težav imamo z vzdrževanjem krajevnih cest, ki jih je v naši krajevni skupnosti 45 kilometrov. Vse so makadamske* denarja zanje pa je zelo malo. Zato veliko delamo sami. To je nujno, da se lahko vozimo na delo.« Sovodenj v zadnjem času oživlja? »Odseljevanje iz naše krajevne skupnosti je pojenjalo. Nekaj lju* se je celo vrnilo. Le 35 krajanov se še vozi na delo v Škofjo Loko in Cerkno. V Termopolu je zaposlenih 80 in v Jelovici 60 ljudi. Tudi kmetije napredujejo in se usmerjajo v sodobno kmetovanje. Osnovo 2* razcvet pa seveda dajeta Termopol in Jelovica.« L. Bogataj Rdeči križ zbira obleko in obutev V četrtek, 24. maja, od 17. do 19. ure bo znova stekla po si skih krajih akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in d blaga O zbiranju oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, tekstilnih odpadkov in šotorov — akciji, ki jo Rdeči križ Slovenije letos organizira že sedemnajstič, je pravzaprav težko povedati kaj novega. Sodi namreč med tiste vrste solidarnostnih akcij, ki so naj- Dan mladosti — pestrost mladinskih dejavnosti S 25. majem se na Gorenjskem zaključuje krog prireditev ob mesecu mladosti. S športnimi tekmovanji, kulturnimi srečanji, tekmovanji v obrambnih veščinah in podobnim so mladi dali svojemu prazniku ne le slovesno, temveč tudi delovno obeležje. Jeseniška mladina je tekmovala v košarki in nogometu, zadnji dan maja bo za vsemladince v osnovnih organizacijah ZSMS, vojski in družbenih organizacijah ter društvih priredila še orientacijsko taktično tekmovanje za memorial preminulega alpinista Marka Domevščka. V soboto, 26. maja, se bo mladina skupaj z borci in občani zbrala na tradicionalnem srečanju na Pristavi v Javorni-škem Rovtu, kamor bodo po partizanskih poteh krenile številne pohodne enote. Za ples bo igral ansambel Ozon. V Radovljici bo težišče dogajanj ob mesecu mladosti 25. in 26. maja. V petek mladina pripravlja srečanje na Linhartovem trgu, ki bi moralo bati že ob sprejemu štafete mladosti, a je odpadlo. V soboto bo v Zasipu orientacijsko tekmovanje. Radovlji-čani bodo tudi sprejem pionirjev med mladince nekoliko zabavneje obarvali. Po slovesni mladinski zaprisegi jih bodo povabili v diseo. Tržičani praznujejo stabilizacij sko. 1. junija se bo predsedstvo mla- dine zbralo na slavnostni seji, na kateri bodo podelili priznanja mladinskim aktivistom in mentorjem, izročili pa bodo tudi pokale zmagovalcem majskih športnih tekmovanj v nogometu in streljanju. V kranjski občini je dobršen del dejavnosti že mimo. Tako se je mladina že udeležila tradicionalnega festivala bratstva in enotnosti v Prištini. V četrtek, 24. maja, bodo podelili srebrne znake ZSMS, na sam praznik bo na sejmu ples za mlade, naslednje tri dni pa bo delegacija kranjske mladine skupaj z visoško gostovala pri naših zdomcih v Stutt-gartu. Tudi Škofjeločani s 25. majem zaključujejo mladinske športne igre. Množična prireditev ob dnevu mladosti bo dan pozneje, na sam praznik pa še tekmovanje v kvizu in pestra kulturna prireditev, ki jo pripravljajo mladinci — vojaki iz škofjeloške vojašnice. Ob 25. maju se bodo okrepile mladinske vrste, saj v vseh osnovnih šolah pripravljajo slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Bolj kot. formalne prireditve pa bodo verjetno prišle do izraza spontana mladinska srečanja. Najobičajnejša so tista ob kresovih, ki zagorijo na predvečer mladinskega praznika. D. Ž. O L/ A 8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič — Izdeja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januara 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od juli|a 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kianju številka 51500 603-31999 -Teletom: direktor in glavni urednik 28-46.» redakcija 21-860. odgovorni urodnik 21 835 tehnični urednik 21-835 komerciala, propagand■ računovodstvo 28-463 mali oglasi naročnina 27-!#60 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mneniu 421-1/72 — Polletna naročnina 450 - d'" bolj uspele, zato je tudi zelo O Potrebe, zaradi katerih se spio« ganizira, obstajajo še vedno, v njem času so celo večje. Kaj lahko podarimo Rdečemu žu? Vsa oblačila, ki jih ne po mo več, vendar so še vedno bra, da bi jih nosili sami, če bi nadoma znašli v stiski, po el. tarni nesreči in podobno, morajo biti čista, zašita in Že vsa leta se kažejo velike, po oblačilih za otroke od naj7 ših let tja do šestnajstega. Prav je potrebno tudi otroško pena? obutev. Obutev je treba zvezsn speti z elastiko. Morda je v omari posteljno rjuhe in prevleke ali odeje, ki j« uporabljamo več, vendar so še Pomislite na to, da bodo komu zelo prav, bodisi, ker si jih ne kupiti ali pa ob morebitni kakem izjemnem dogodku. Tud. hištvo, še posebej postelje stanovanju ob morebitni zamer pohištva ne potrebujemo več. hvaležno sprejeli pri Rdečem k Ker pa pohištvo ni zavoj obiačil ga bodo aktivisti ob akciji pred vrati, je treba za večje kMK radi prevoza poprej obvestiti sko organizacijo Rdečega križa, velja tudi za oddajo šotorov tn nih prikolic. Zavoje oblačil, obutve in dntgtffc kar pač namenjamo Rdečemu ^-'-je treba do 17. ure, v četrtek. M. «*• j a, oddati pred glavni vhod hBeOtt roma prinesti na zbirno mesto i be jevni skupnosti, ki gaje odločila krajevna organizacija RK. V lahko tudi nerabno blago, k: Rdeči križ oddal kot tekstilni dek, vendar naj bo na zavoju te sano na zavojih z uporabnim gom pa naj bo ustrezna osa gre za uporabna moška, ženska otroška oblačila. Večji del tako zbranega blaga takoj razdeljen družinam n meznikom. za katere je Rtu ugotovil, da takšno pomoč potreb: io" Največ prošenj je za otrošk« Uhi tako da pri nekaterih ob, .--organizacijah Rdečega križa že Wn1 mesecev niso mogli ustreči ni nur DtM oblačil pa bo kot vedno "ovil zalogo v skladisc.h za prime elementarnih nesreč. PEK. 22. MAJA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN Natežje je nov izdelek spraviti v proizvodnjo Zavod za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki se je pre- Enoval v Inštitut Zoran Kant in si tako nadel ime pomembne-slovenskega strokovnjaka s področja termodinamike — Po irem letu samostojnosti dobro poslujejo, prinesla je le še več-odgovornost. pravi direktor inštituta Tone Obersnu — V na-razmerah pa je zanje še vedno najtežje spraviti nov izdelek v ^Mzvodnjo i *ofja Ix>ka — Zavod za hlajenje r< -t. lj t i zaci jo v Škofji Loki so v če-P*. 17. maja preimenovali v In.šti-pžoran Ran t.. Izrabili so ime zna-slovenskega strokovnjaka s po termodinamike, ki je uvedel eksergije. Poenostavljeno bi lahko dejali uporabni del ener-(fe- tiste torej, ki jo je moč pretvori - * drugo obliko. Ime dr. Zorana P*ta. ljubljanskega univerzitetne Profesorja, ki je umrl pred pet frtimi leti, bo torej v strokovnem »fedu predstavljalo dejavnost ^;elošk'_»ga inštituta. »Dosegli •takšno razvojno in raziskovalno •^da bomo lahko dostojno pred-■ ""tjali Rantovo ime.« nam je dejal §**tor inštitutu Tone Obersnu. ^* tej priložnosti so predstavili '-.ne dosežke v preteklem letu. so bili posebej zanimivi za * vnjake. ki jih je minuli teden djani zbrala razstava Tehnika >lje. J dosežki škofjeloškega in.štitie r preteklem letu velja najprej toft toplotno črpalko na diselski ^o. prilagoditi pa jo je moč tudi -•-iski motor. Pri ogrevanju i/.ko-*k poveča na 160 odstotkov pri-energije. Črpa toploto iz oko-■tenadomesti izgube, ki sicer na •3jc pri ogrevanju, saj je na pri-'energijski izkoristek pri kurje-kurilnega olja v kotlu 70 odsto-Belovanje toplotne črpalke bodo do kraja preverili, doslej so bćno opravili meritve že na sto rn črpalkah na "manjših ob-' Zal pa je lani padla v vodo na večjem objektu, na sta-injskem bloku v Radovljici. Tam i -"reč skušali z namestitvijo to-Ptae črpalke poceniti vse dražje inje s kurilnim oljem. Rado- vljiška raziskovalna skupnost je dala pobuda, da bi razvili poskusno toplotno črpalko, ki bi bila model za stanovanjske bloke drugod po Sloveniji. Žal posluha pri drugih gorenjskih raziskovalnih skupnostih ni bilo dovolj in poskusno toplotno črpalko so kasneje namestili kar v poslopju inštituta. Še vedno pa upajo, da bo do dogovora med raziskovalnimi skupnostmi le prišlo. Na področju klimatizacije so lani beležili dosežke pri hladilnih kamionih, pri sušenju lesa, usnja, sadja. Poskusne naprave so namestili v tovarnah in dajejo dobre rezultate. S temeljnimi raziskavami so se ukvarjali predvsem na področju temparatur do minus 180 in 200 stopinj Celzija. Usposobili so se za prodajo računalniških programov na svojem področju dela. Omeniti velja nekaj novih izdelkov, ki so jih razvili v inštitutu in oddali v redno proizvodnjo tovarnam. Škofjeloška Jelovica je prevzela izdelavo sončnih kolektorjev in prvih 300 je že izdelala. Metalflekš iz Tolmina je prevzel posebne naprave za merjenje temperature in vlage. Kli-matizacijske naprave za računske centre izdeluje tovarna Boris Kidrič v Mariboru. Agregate za hladilne kamione LTH v Škofji Loki. Za prevzem izdelovanja naprav za sušenje lesa se resno pogovarjajo z Rikom iz Ribnice. »Naša najtežja naloga je spraviti nov izdelek v redno proizvodni o.« pravi Tone Obersnu, »najti tovarno, ki jo pripravljena v redno proizvodnjo prevzeti izdelek, ki smo razvili v našem inštitutu. Svoje izdelke zlahka prodajo, zato jih novosti no zanimajo. Nekonkurenčnost je pogreb za raziskovalno dejavnost, brez konku- Kmetijski nasveti %etje vimena pri kravah na Gorenj-preventivo •M jJW kot 10 let se ^ ukvarjamo s '■ia vimena pri kravah. Hkrati "**dujemo najrazličnejše vzro-^'j* Posledice vnetij. Napisanih I **#o vrs to raz p ra v in poročil, k i ..*? največkrat končana v pre-1 zadružnih organizacij ali *- Veliko je bilo konkretnih zOril in predlogov za odpravo *č. toda malo je bilo odpra-'wt in saniranih. Tako se sta-"^pake pojavljajo iz leta v leto poznavanju problemati-V^lajo veliko gospodarsko škofih 1982—1983 smo v Škofji ^sistematično zasledovali po-■ kroničnega vnetja vi-1* v hlevih, glede na način **■ Hitro smo prišli do zaključa hleve lahko razdelimo po lastnosti vnetij na: hleve za ro-^ tnolžo. hlevi s strojno molžo Mete, kjer se molze s »prevoz- r> l o Iz n i n i i s t rojč ki.« l>čna molža je po naših poda t -Najboljši način molze, zato je \ sorazmerno nizek odstotek \netja vimena. Vnetja se r rjMievih pojavljajo narodno pri W*dobrih molznicah, s katerimi *J0 lastniki težave ob odstavi ■■("■ se težko odstavijo.« IOJNA MOLŽA-dviga odsto-<24. 5) vnetij vimena, pred-I - hlevih, kjer poteka nepra-",fJ molža. Tu gre za grobe na-i zi> . tehniki molže, za napako P delovanju molznega stroja in ! ' 'zadnje tudi za prenos okuž-* krave na kravo s strojem. Te tffe h a m potrjuje dejstvo, da i Mterih hlevih s strojno molžo ik ni vnetij vimena. V teh lih1 praviloma molze redno ista ki je dobro usposobljena ,rAžo. predvsem pa vestna. PREVOZNI MOLZNI STKOJČ-predstavljajo posebno pogla->pri kroničnih vnetjih rimam Jtotfa nam prikazuje kutustro *0 Aiko vnetij — /j/>,.7 odsto-"■' vaeh pregledanih molznic in ro največkrat t)(, rfrr "sts-ra in to najv "r,r štin četrti vimena. Uma obolevajo vse najbolj ■ tZncc r hlevu. 1: prakse so Z -kušnje, da se pole, kro- ničnega vnetja večkrat pojavljajo zelo huda akutna vnetja vimena. Pri nekaterih zelo dobrih — mehkih kravah je molža s takim strojem nemogoča. Ti »molzni strojč-ki« se V hlevu priključijo na električno napeljavo, kar predstavlja §e dodatno nevarnost za živino. Do obolenj prihaja zato, ker je način molže popolnoma neustrezen — nenaraven. Ker je strojeek brez pulzatorja se izmoizuvujo vse štiri Četrti istočasno. Pretok zbirnih cevi za mleko je premajhen in prihaja do vrtinčenja mleka ter udarjanja nazaj v sesek. Cevi in posoda so iz plastike, ki se zelo težko temeljito opere in razkuži. Stroji tipa »//OV/ll,,, National, Vitre.v so večinoma iz uvoza in je zanje zelo težko dobiti rezervne dele. Z ozimni na slabe izkušnje v praksi in glede na ugotovljene napake v naši regiji že vrsto let odsvetujemo nabavo teh strojev. V večjih hlevih zahtevamo celo njihovo zamenjavo z stabilnimi stroji. V okviru službe za preprečevanje vnetja vimena, smo že večkrat uradno opozarjali trgovske in druge organizacije naj vendar že prenehajo s prodajo teh strojev. Toda vse skupaj ni rodilo večjega uspeha. Še reč. to čudo molie« ne r posmeh ha ta naša prizadevanja znova pojii-vlja na rseh sejmih, r izložbah tr gorin Astra ali kmetijskih kombinator. Da bi bila ironija popol-si ^strojček« najde mesto, kol stanu artikel r okviru "Jugoslovanskega simpozija o vnetju vimena in kvalitete mleka«. Trcrenttru vneljii vimena je ta Izole takale na vide: zelo eno-siarno in rutinsko delo vetnnur-ske službe. l\'es so metode dela in 'diagnostika že izdelane do potankosti, toda od tam se pravo delo šele začne. Najtežji del odkrivanje in odprava vzrokov vnetij se začne m konča pri ljudeh, njihovih navadah in mentaliteti. Kot vidimo predstavljajo komercialni interi'si rčasih nepremost Ijne ovire, lem kornere tal n im in terenom se na iiihist velikokrat podredijo tudi tisti, ki so :a tako stanje v naši živinori'ji najbolj odgovoru i. na ra: Delavec inštituta na strehi men karakteristike elementa energijske palete za toplotno črpalko rehce ni raziskovalnih nalog. To je bistveni problem raziskovalne dejavnosti pri nas.« Inštitut svoje raziskovalne in razvojne dosežke oddaja v redno proizvodnjo tovarnam s plačilom pologa, kakor temu rečejo. V tovarnah so tako tudi pred svojimi delavci odgovorni, da raziskovalne naloge ne odložijo v predal. Z odstotkom od izdelanega novega izdelka pa se nato pri inštitutu nabira denar za nov polog, za nov izdelek. Skratka, plačilo temelji na tem, da izdelek resnično pride v redno proizvodnjo, kar je osnovni interes škofjeloškega inštituta. »Nobenega smisla nima, da bi delali za raziskovalne predale,« pravi Tone Obersnu. Škofjeloški inštitut se je pred dobrim letom dni odločil za samostojnost, poprej je delal v okviru LTH Škofja Loka. Osnovni razlog je bil, da so le še z dobrimi desetimi odstotki delali za matično tovarno. Po letu dni samostojnosti se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati, tudi obseg dela so povečali. Predvsem pa se 50 članski delovni kolektiv, med njimi je 18 raziskovalcev, zaveda, da samostojnost pomeni tudi večjo odgovornost, kar je kot kaže spodbuda za boljše delo. M. Volčjak- notranja Visoko priznanje za Planiko Zabreznica — Vsako leto 9. maja v Beogradu podelijo prvomajsko listino osnovnim organizacijam zveze sindikatov in organizacijam zveze sindikatov v občinah. Svet zveze sindikatov Jugoslavije jih podeli za najboljše rezultate tistim osnovnim organizacijam, ki zgledno skrbe za razvoj samoupravljanja, dobijo pa jih le po tri osnovne organizacije in po ena občinska organizacija zveze sindikatov iz vsake republike' in obeh pokrajin. Med letošnjimi nagrajenci je poleg občinskega sindikalnega sveta i/. Novč Goriee. kmetijskega kombinata Ptuj — farma prašičereja. TAM a Maribor — kovačnica. tudi Planika iz Zabre/.nice. Planika v Zabre/.nici je temeljna Organizacija združenega dela krarij-, ske Planike, kot enota Planike pa je /. delom začela februarja 1965. leta v adaptiranih prostorih nekdanji' šole in tedaj zaposlila J(i delavk. Danes je v njej /uposlenih /o 234 delavcev, od tega 11 moških, ostalo pa so že 2'M delavcev, od tega ll moških, ostalo pa so ženske, povprečno mlade. Temeljna organizacija ima sedem delovnih enot V Zabre/.nici p zagotavljanju socialne varnosti delavca večkrat razpravljajo, ob tem pa pomagajo predvsem tistim /. manjšo delovno spo sobnostjo. V minulih letih so v proizvodnji zaposlili ludi učence i/, šol s prilagojenim programom, ki so se vsi uspešno vključili v kolektiv. Po leg tega skrbe /a delavce, ki jim jo priznana NI kategorija invalidno sti. s tem da jih razporejajo na dela 1 ii nalogo, ki jih je laže opravljati in niso vezana na normo. 1). Sodej Še velike neizkoriščene možnosti Malo gospodarstvo ima velike možnosti za prodajo na tuje — Gospodarska menjava mora dohiteti dobre kulturne in politične odnose med obema stranema Karavank — Odgovorne naloge za Murko in Merkurja Kranj, lf). maja — Gospodarski odnosi še ne dohajajo dobrih kulturnih in političnih stikov med obmejno Koroško in Gorenjsko. -Gorenjsko gospodarstvo, predvsem malo gospodarstvo in turizem imata pri tem velike možnosti in zato tudi odgovornosti za vzpostavitev trajnejših poslovnih vezi. koristnih za gospodarstvo obeh strani. Meja na Karavankah ne sme biti ločnica temveč povezovalka ljudi.« je na posvetu s predstavniki gospodarstva slovenske narodne manjšine na Koroškem, dejal predstavnik gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu Slavko Bezfiik. Nosilca tega maloobmejnega sodelovanja s strani malega gospodarstva sta leska Murka in kranjski Merkur, dočim na Koroškem to dejavnost povezuje Zveza slovenskih zadrug s sedežem V Celovcu s svojo močno razvejano dejavnostjo po vsej Koroški in ostali Avstriji. Kranjski sejem malega gospodarstva je prikazal izredno pestro dejavnost in visoko sposobnost tega dela gospodarstva, ki s svojimi izdelki vsekakor lahko najde kupce tudi na Koroškem, tudi zaradi bližine in velike možnosti predstavitve svojih proizvodov (demonstracije) kar pri interesentih samih, oziroma v poslovnih prostorih Zveze slovenskih zadrug širom na Koroški. Naši sogovorniki s Koroške so po nudili to možnost, saj sicer hi pričakovati, da bi koroški interesenti množično prihajali na Gorenjsko in sami iskali blago. Tu morata Murka inMerkur opraviti še veliko odgovornega dela! »Posli in dogovori se še prepočasi odvijajo, preveč je še kompliciranju in filozofiranja z naše strani«, je bilo slišati kritiko našega delovanja. Izvoz na Koroško pomeni enega izmed važnih načinov pridobivanja deviz (malo gospodarstvo tudi za pokrivanje svojih potreb po uvozu), a pri tem ne smemo zanemariti drugega, to je naše tukajšnje ponudbe (turističnih) storitev in izdelkov za tuje goste za devize. Korošci (pa tudi drugi), ki prihajajo k nam ali na dopust ali na izlete, ki jih prirejajo turistične agencije, pogrešajo večje nakupovalne centre (sho-ping — center), v katerih je možno (na enem mestu) kupiti vse od ši-vanke naprej, in v katerih je možno zamenjati tujo valuto. To so že zdavnaj spoznali Italijani, na tem močno delajo Madžari, naša^Murka pa s svojimi načrti kar ne more prepričati merodajnih o potrebnosti izgradnje takega centra v Lescah. Na seji je bila kritika izrečena tudi na račun tržiške Deteljice, kjer menda med drugim prodajajo le drugovrstne čevlje (ki avstrijskim kupcem ne ustrezajo) in še te le za dinarje, ki jih Avstrijci kupijo pač v Avstriji, ker je naša menjalnica v petkih j popoldan zaprta .. Medtem, ko na Koroškem lahko v katerikoli trgovini plačaš z dinarji, pri nas tega ni mogoče opraviti s šilingi .... težko razumljivo za nas in še težje za inozemca ...; tudi gostinci ne smejo jemati deviz in ne le trgovci — tako sami silimo inozemce, da se z dinarji oskrbujejo pač že na oni strani meje . . . , žal! Igor Slavec GLG in njegove težave Brez čvrstega dogovora ne gre Kranj — Ekonomska analiza, ki sojo napravili strokovnjaki mariborske visoke ekonomske komercialne šole, govori o smotrnosti in prednostih združevanja gorenjske lesne industrije (ZLIT'Tržič, LIP Bled, Alp-lesa Železniki, Jelovice Škofja Loka. Gradiš — LIO Škofja Loka), gozdarstva (Gozdnih gospodarstev Bled in Kranj) ter celulozne industrije (Ae-rotozd Tovarna celuloze in papirja Medvode) v združeno gozdno in lesno gospodarstvo (GLG) B'ed. Strokovnjakom je resda težko oporekati, vendar je devetletno delovanje pokazalo, da sozd ni zaživel, kot so ob ustanovitvi pričakovali podpisniki samoupravnega sporazuma o združitvi. Dokler so članice žele uspehe na gospodarskem področju, so v sestavljeni organizaciji lažje usklajevali interese in razreševali probleme: ko pa sta se lesarstvo in gozdarstvo pred dvema letoma znašla v krizi, ki se se nadaljuje, je pogosto prišlo tudi do nesoglasnosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Zdi se. da imajo največ pomislekov in pripomb na delo sestavljene organizacije gozdarji. Navajajo podatke gospodarjenja, iz katerih je moč razbrati, da sta se lesna in celulozna industrija razvijali hitreje kot gozdarstvo. V devetih letih, kolikor' sestavljena organizacija že obstaja, se je dohodek v lesni industriji povečal domala za-devetkrat, v celulozni industriji skoraj /a lti-krat. v gozdarstvu pa le šestkrat. Še bolj očitne so razlike pri zaposlovanju: v gozdarstvu se je v tem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za devetino. medtem ko je v celulozni industriji poraslo skoraj za polovico, v lesarstvu pa za več kot 18 odstotkov. Drugačna pota. kot so so dogovorili ob podpisu samoupravnega sporazuma, je ubirala tudi naložbena politika. Sestavljena organizacija GLG naj bi med številnimi nalogami, ki jih je • sprejela ob ustanovitvi, vzpostavila tudi enoten pristop do gorenjskega kmeta. To ji doslej še ni uspelo, saj je zaenkrat med gozdnima gospodarstvoma Kranj m Bled pri plačilu kubičnega metra lesa še vedno 1000 dinarjev razlike. Kmetje radovljiške in jeseniške občine se zato upravičeno sprašujejo: smo mar manj vredni kot gozdni posestniki iz kranjske, škofjeloške in tržaške občino, je naš les slabši ali kaj . . . Razlike se obeta jo tudi pri povračilu škode, ki jo je v gorenjskih gozdovih povzročil februarski vihar. V blejskem gozdnem gospodarstvu so se že dogovorili, da bodo kmetje zaradi večjih stroškov pri spravilu lesa prejeli poleg običajnega plačila za vsak kubični meter lesa še dodatek od 400 do 000 dinarjev: v kranjskem gozdnem gospodarstvu so o tem prav tako razmišljali, vendar še ne vedo. če bodo zbrali dovolj denarja. Kmetje ob tem spet negodujejo, češ ali res ni mogoče poenotiti ukrepov za omilitev škodo. Ali naslednji primer-: temeljne.organizacije kooperantov zahtevajo od kmetov redno sečnjo in oddajo lesa. po drugi strani pa nimajo dovolj dev iz. da bi jim omogočile nakup kmetijsko-goz-darske mehanizacije. Nasprotno pa v družbenem sektorju nimajo teh to žav. V devetih letih, kolikor že obstaja sozd. so povečali izvoz zu 2;b'-krat. od 7.9 na 20.7 milijona dolarjev, kar je vsekakor spodbuden dosežek. Članice so se v tem času dogovorile .a delitev lesa med porabnike, za vlaganja lesarjev v izgradnjo gozdnih cest ter v obnovo, varstvo in nego gozdov . za boljše izkoriščanje lesnih ostankov, za skupna vlaganja v novo proizvodne zmogljivosti in v obnovo obstoječih . . . Dogovorili' so so za izvozno spodbudo, za kateri' pa so kasneje spoznale, da niso potrebne. Kakšen bo naslednji skupni korak gorenjskih lesarjev, gozdarjev in izdelovalcev celuloze in papirja? Interna banka, o kateri med članicami ni povsem enotnega stališča, strokovna, kadrovska in organizacijska Okrepitev GLG. premostitev sedeža sozda z Bleda v Kranj . . .? Komunisti sozda GLG so na akcijski konferenci — bila je pred nedavnim v Kranju — opozorili na vrsto težav: zdi pa se. da so premalo pozornosti namenili vprašanjem: kako čimprej spravili gozdno podrtijo na žago in preprečiti še večjo škodo, kako vzpostaviti enoten pristop do gorenjskega kmeta, kako zagotoviti surovino lesarjem, kako osvežiti proizvodne programe v Jelovici in Gradiš - LIO. da bodo postali spet izvozno zanimivi, kako doseči večjo soglasnost in čv rstejši dogovor med članicami, na podlagi katerega bo mogoče dosledneje uveljaviti tudi dohodkov ne odnose... C. Za plot ni k O LAS 4. STRAN OBVESTILA, OGLASI VZGO.INOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA, Kopališka 10 Komisija za delovna razmerju ponovno objavlja prosta d«la in naloge: 1. SNAŽILKE v otroškem vrtcu v Radovljici, pričetek dela takoj POMIVALKE v otroškem vrtcu v Radovljici 2. SNAŽILKE v otroškem vrtcu na Bledu, za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, pričetek dela 1.9. 1984. 3. SNAŽILKE v otroškem vrtcu v Lescah, pričetek dela s 1. 9.1984. Pogoji: — po možnosti dokončana osnovna šola. — opravljen tečaj za snažilke oziroma opravljen tečaj iz higienskega minimuma Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE, Kranj objavlja prosta dela in naloge L KV DELAVCA - HIŠNIKA Pogoji: — ustrezna poklicna šola, poskusno delo en me-' sec Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. VEČ SNAŽILK Za delo na postaji milice Škofja Loka in oddelkih milice Žiri, Železniki, Gorenja vas in Preddvor Zaposlitev je za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih se zahteva, da izpolnjujejo še pogoje 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). Pismene vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, JLA 7. Prijavljeni boste o izbiri, obveščeni v 15 dneh po izbiri. * saua Ltraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Po sklepu delavskega sveta TOZD VZDRŽEVANJE komisija za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa, razpisuje prosto delovno nalogo VODENJE POSLOVANJA TOZD VZDRŽEVANJE za 4 leta Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 3 ali 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti, — strokovni izpit za nadzor in projektiranje, — znanje enega tujega jezika (nemški, angleški), — izpolnjevanje ostalih pogojev, ki jih določa 61. člen Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Sava Kranj, kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o., REZULTA TI J A V NEG A ANONIMNEGA NATEČAJA ZA IME NOVEGA NOVČIČNEGA TELEFONSKEGA APARATA Žirija v sestavi: Bolčina Štefan, Marc Miroslav, Maver Janez, Pavlin Jože, Stažar Andrej in Žepič Franc, je pregledala 343 predlogov, ki jih je na natečaj podalo 150 avtorjev in soglasno odločila: 1. Prvo nagrado: 5.000 din za ime JATENA, si delita avtorja pod šiframa: »Integral« in »PPC« 2. Drugo nagrado: 2.500 din za ime TELEMAT, si delijo avtorji pod šiframi: »Biiro x«; »Bombina variegata«; »149/M K« in »Robežnik Alenka« 3. Tretjo nagrado t 1.500 din za ime NETA, prejme avtor brez šifre Avtorje nagrajenih imen prosimo, da nam v dokaz avtorstva poš-liAio koDiie predlogov s točnimi naslovi na naslov: Iskra Telemati-ka, Programsko razvojna služba, Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Ostalim avtorjem se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. M MERKUR kranj MERKUR — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije razpisuje za dobo 4 let prosta dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje. — moralnopolitične vrline. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, kadrovsko socialni službi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od opravljene izbire. lip bled LIP, Lesna industrija Bled DSSS, Odbor za delovna razmerja objavlja v počitniškem domu v Seči pri Portorožu dela in naloge: 1. POMOŽNE KUHARICE 2. POMOŽNE KUHARICE II 3. SOBARICE 4. STREŽNICE - SERVIRKE (2) Pogoji za zasedbo: pod 1. — PK kuharica in 3 leta delovnih izkušenj ali K kuharica brez prakse pod 2. — učenka srednje šole za gostinstvo — kuharstvo pod 3. — PK ali NK delavka pod 4. — K natakarica Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (julij in avgust). Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema LIP Bled, DSSS, Odbor za delovna razmerja do 29. maja 1984. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA Odbor za solidarnost Na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga SSS Škofja Loka (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/84), sklepa skupščine SSS Škofja Loka z dne 16/4-1984, objavlja odbor za solidarnost RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev posojil upokojenim borcem NOV, kmetom borcem NOV, upokojencem in upokojenim invalidom za adaptacijo stanovanj in dograditev stanovanjskih hiš za leto 1984 I. NAMEN POSOJILA Posojilo po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ali revitalizacijo individualne stanovanjske hiše, za adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše II. VIŠINA RAZPISNE VSOTE POSOJIL Posojilo je razpisano iz sredstev solidarnosti stanovanjske skupnosti Škofja Loka Razpisana vrednost posojil znaša 5.000.000, — din. III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojilo po tem natečaju lahko najamejo udeleženci NOV (upokojeni) s priznano posebno dobo v dvojnem štetju, upokojeni občani ter invalidski upokojenci, ki stalno bivajo na območju občine Škofja Loka. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Prosilci iz III. tč. tega natečaja imajo pravico do najetja posojila: — za dograditev individualne hiše, če imajo hišo na podlagi gradbenega dovoljenja, zgrajeno skladno z dokumentacijo do vključno III. gradbene faze, — za obnovo individualne stanovanjske hiše, če imajo gradbeno dovoljenje oz. soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. V. POSOJILNI POGOJI Najdaljša odplačilna doba je 20 let, obrestna mera pa znaša 5 %. VI. DOKUMENTACIJA Prosilci za dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti, Spodnji trg 40, Škofja Loka (soba 5), k njej pa priložiti še: — pobilo oz. odločbo o priznani posebni dobi v dvojnem štetju v — gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski hiši, katere lastnik je prosilec, — zemljiškoknjižni izpisek, '/dan v letošnjem letu (ne starejši od 3 mesecev od dneva vložitve vloge), — potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Škofja Loka — potrdilo o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1983 — dokazilo o even. invalidnosti. — predračun del oz gradnje VII. RAZPISNI ROK Prosilci za dod|litev posojila naj vlože zahtevke v 20 dneh od objave tega razpisa pri strokovni službi SSS Pristojna komisija bo preverjala upravičenost prosilcev do stanovanjskih posojil ter o izidu razpisa obvestila vso prosilce najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi posojil. Predsednica odbora za solidarnost Silva Trpin, I r 22. MAJA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS olaričeva plastika najboljša »ki razstavi naive v Zagrebu je žirija Volaričevo plastiko mladost ocenila kot najboljšo — Ob dnevu mladosti bodo v inskih Toplicah odprli samostojno razstavo njegovih *j — Plastiko Moja mladost je rJože Volarič iz Kranja naredil i jo doslej pokazal že na nekaj vah. Nemalo je bil zato pred senečen, ko so ga po telefo-li iz Zagreba, izrazili obža-da ga na otvoritvi razstave i mu povedali, da je bila nje-stika ocenjena kot naj bolj-- hudega, da nisem bil tam, fftBetnika vendar predstavljajo 'nam je dejal Jože Volarič v po-/eda sem bil presenečen, __ivo nisem posebej izbi- abil sem eno od skulptur, ki _ v kleti, in jo poslal v Za-Pbhvalo vidim predvsem v Ida je bila nagrajena moja teh-,-ija železa. Klasična naiva '■ pozna les in že vrsto let sem se boril, da bi tudi moja tehnika dobila svoj pomen.« Žirija je na šesti majski razstavi naive v Zagrebu izbirala med 75 slikami in 26 plastikami. Med slikami je kot najboljšo ocenila delo Ivana Lackoviča Štirje letni časi v tehniki olje na steklo. Izbor plastike je trajal malce dlje, saj so bila mnenja bolj deljena, vendar je največ glasov dobila Volaričeva plastika. Jože Volarič se te dni pripravlja na samostojno razstavo, ki jo bodo-ob dnevu mladosti odprli v Krapinskih Toplicah. Lani so tam začeli s takoimenovanim »letom naive«, ki se je s preureditvijo tamkajšnjega gradu kar malce podaljšalo. Z deli slikarjev in kiparjev naivcev bodo opremili preurejene prostore in eno muzeja v Prešernovi rojstni hiši — Včeraj je minilo natančno 45 ■ \ odkar so v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi uredili spominski muzej r^eečje breme preureditve hiše v muzej je tedaj nosil pisatelj Fran K*kiki Finžgar. V knjigo obiskovalcev se je prvi vpisal tedanji rektor mjanske univerze Rado Kušej, sledijo pa podpisi: Oton Župančič, PKidrič. dr. Štele, Franc Koblar, F. Finžgar, Božidar Jakac in druge bj*dne osebnosti. Prva skupina šolarjev je prišla iz Zagorja ob Savi za. njo pa iz Poljan nad Škof jo Loko. Na sliki: dolgoletna oskrb-■* Prešernove rojstne hiše Justi Pogačnik, kije pred novim letom tookoj. s knjigo s prvimi podpisi obiskovalcev ob otvoritvi muzeja Ki939. — Jože Vidic od sob so dali na razpolago Jožetu Volariču. Njegova žena Zlata pa bo svoja slikarska dela predstavila v knjižnici. Razstavo bo odprl dr. Antun Bauer, vodja muzejskega dokumentacijskega centra v Zagrebu, kar pove, kolikšen pomen dajejo razstavi v Krapinskih Toplicah. Zlata in Jože Volarič sta že vrsto let člana društva hrvaških naivnih umetnikov v Zagrebu, ki ima člane po vsej Jugoslaviji. Sta redna udeleženca Majskega drugovanja v San-skem mostu. Od tam so Jožetu Volariču nedavno sporočili, da so našli prostor, kjer bo lahko postavil svojo plastiko. To bo torej že druga v San-skem mostu, saj v središču mesta stoji njegov »rudar«. V Kovčanici pod Grmečem pa namerava postaviti plastiko matere z otroki. »Na Hrvaškem, zadnja leta tudi v Bosni, je naivna umetnost bolj upoštevana kot v Sloveniji,« pravi Jože Volarič. »Še vedno se pozna močan vpliv Hegedušiča in njegove skupine Zemlja, Generalica, Mraza. Izraziti so znali socialne probleme, zato so blizu ljudem. Tematsko so bili zelo močni.« Jože Volarič je v zadnjem času dodelal svojo tehniko varjenja železa v reliefu. Dolgo je razmišljal, kako bi se ga lotil, saj železne reliefe običajno kujejo. Pri njem sedaj nastajajo tako, da privari vsako figuro posebej. Običajno ljudje na njegovih reliefih »odhajajo«, obrazov ne vidimo. Na razstavah po Sloveniji reliefov še ni predstavil, obšli pa so že razstave drugod po Jugoslaviji. Posebej velja omeniti njegove Liste iz zgodovine, ki so sedaj v galeriji samorast-nikov v Svetozarevu, obšli pa bodo še razstave v Kumrovcu, Vukovarju, Drvarju. Enega od reliefov je pravkar ponudil razstavi v Trebnjem, kjer bodo dela šele izbrali. Z reliefi pa se bo v Kranju predstavil ob dnevu Iskre, v Iskrinem razstavišču na Laborah. M. Volčjak KS Orehek-Drulovka — Dramska sekcija OO ZSMS prireja v četrtek, 24. maja ob 19. uri v osnovni šoli na Orehku recital Pesmi o Titu. r Razstava v dvorani Iskre na Laborah v Kranju Miniaturne risbe Petra Jovanoviča Še pred leti smo govorili samo o kiparju Petru Jovanoviču, čeprav je stopil v vrste likovnikov z risbo. Ob prvi samostojni razstavi v Škofji Loki leta 1966 je v katalogu zapisano, da je Peter Jovanovič leta 1957 poslal nekaj svojih risb v revijo Mlada pota. Objava ene izmed poslanih risb ga je opogumila »in tako se nam je rodil nov ljudski umetnik, kajti prav s tem nazivom ga lahko najbolje opredelimo. S svojim delom se Jovanovič vključuje v časovno nepretrgano ljudsko umetnostno izročilo loškega območja.« Ob ta citat iz kataloga k prvi razstavi lahko dodamo še misel dr. Mirka Juterška iz kataloga ene izmed razstav v letu 1983, ko pravi, da risbe »zavzemajo v ustvarjalnosti Petra Jovano-viča, kot je že dolgo znano, povsem samostojno mesto. Z jasno in ostro črtno risbo se Jovanovič izraža podobno jedrnato kot pri kiparstvu. Sicer pa druži njegovo risbo s kiparstvom občutje prvinske enostavnosti in neke splošne primitivnosti. Toda spremembe, ki jih z veliko silovitostjo vnaša prav v risbo, razkrivajo nadaljnje možnosti in tudi spo sobnosti umetnostnega izpovedovanja.« Prav Jovanovičevo nadaljevanje raziskovanja možnosti izražanja v risbi je izredno zanimivo. Leta 1981 je razstavil dvajset risb na temo Prešernovih Poezij. Atributi, s katerimi ponazarja pesnitve, so sicer skromni. Toda pod Jovanovičevimi prsti zaživijo svojsko ekspresivno. Prav od teh ilustracij naprej lahko zasledujemo v risbah zanimive oblike dreves, ki ponazarjajo v Poezijah še moško in žensko figuro, ki sta obdani s pajčevinami in ujeti v krče grčavosti. Ob risbah k Cankarjevim Podobah iz sanj se utrinja primerjava: splet golih dreves in grč s črninami med kaligrafsko zarisanimi črtami; ali ni t^ pogled skozi kovane okenske mreže, če seveda odmislimo narisana drevesa in se poglobimo v čisto likovno govorico oblik. Treba je seveda imeti bujno fantazijo in izostren čut za likovne prvine, ki jih sicer srečujemo, a so prekrite z vsebino. Za pričujočo razstavo pa je Jovanovič narisal sedemdeset miniaturnih risbic z upodobitvami hiš iz vasi in zaselkov izpod Blegoša in podal se je tudi na Primorsko. Trinajst upodobitev primorske hiše se zliva v celovitost s sedeminpetdesetimi risbami kmečkih stavb iz Žeti-ne in okolice. V teh risbah hiš se zliva vsa avtorjeva zavzetost za dokumentarnimi odslikavami resničnosti, ki jo Jovanovič podaja s skoraj ironično poudarjenim primitivnim načinom izvedbe. Toda prav v teh miniaturnih risbah se je odločil za upodabljanje dreves, ki nimajo ničesar več skupnega z naprimer še v Prešernovih Poezijah tako jasnim personificiranjem (moški—ženska). Gola drevesa so tokrat zgolj likovna prvina, variirana na sto in več načinov. Nikoli ne ponavalja enako drevo ob stavbi, ampak je različno oblikovano, zarisano in upodobljeno z bogato domišljijsko zakladnico vedno drugače. To pomeni, da je ob risbe stavb ali hiš tako rekoč obrobno z motivom golih dreves načel neko zanimivo likovno problematiko, ki je sicer vezana na osrednji motiv stavb, a vendar živi samostojno likovno oblikovno življenje. Andrej Pavlovec Kako nastaja grafični list Kranj — V likovni šoli in galeriji Nova v delavskem domu v Kranju bodo danes ob 19.' uri odprli razstavo »Kako nastaja grafični list«, ki jo prirejata odbor za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj in Zveza kulturnih organizacij Slo- venije. Razstava bo odprta vsak delavnik, razen ponedeljka in petka od 16. do 18. ure. Za organiziran ogled razstave se lahko dogovorite pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, Trg revolucije 3, telefon 21-135. •eden se dvigne zastor I se bo s slavnostno otvoritvijo ob 18. uri začelo v Domu Joža Ažmana v ^ki Bistrici pomladansko XXVII. srečanje gledaliških skupin Slovenije. — W ustvarialnih hotenj, preverjanje prehojenih poti in iskanje novih, da se Uživi vir slovenskega gledališkega ljubiteljstva. se bo dvignil pred igralsko skupino -----i—iz Kranja, ki ga ni ~*a gledališča iz Kranji ^Posebej predstavljati, saj so njegove • zaželene ne'le po vsej Sloveniji. Ve-"u«neniti, da je gledališče v zadnjih letih r^'ilo občinstvu vrsto še neuprizorjenih L**jših slovenskih dramatikov, in da je 8 -^70 tradicionalni gostitelj tedna slo * drame, vsakoletnega soočenja s klasi--'• novimi besedili slovenske dramatike C^nii gledališkimi upodobitvami. Tudi 'Slavka Gruma, ki jo podeljuje od leta Tzagotovo spodbuda slovenskim sodob-I^Batikom, saj prispe na natečaj vsako ^besedil. Dosedanji nagrajenci so bih ,Zajc (Vorancl979, ), Dušan Jovanovič Karamazovi, Drago Jančar (Disi- njegovi,1982j, Dominik Smole in ^ „ iz Liutomeru Oo nastopilo ; ^KBTiana:Smn predsednika /,«„,.. (Zlata čeveljčka, 1983), Tone Partljič (Moj ata, socialistični kulak, 1984)in Rudi Šeligo (Svatba. 1981, Ana, 1984). Igralci Silvo Božič, Miran Kenda, Jože Mo-horič, Tine Oman, Biba Uršič in Jože Vunšek bodo zaigrali enodejanko sodobnega srbskega pisatelja Borislava Pek i ča V RAJU NA VZHODU, ki jo je avtor podnaslovil z burko. Vendar ne gre za lahkotno igrico, saj je avtorju oznaka »burka« le prispodoba za jasno opredelitev sveta, življenja v njem in našega bivanja, ki iz trenutka v trenutek niha med žalostjo in veselostjo ter se spet vrača k žalosti. V predstavi se bomo srečali z junakoma, ki pa v resnici nista prava junaka, saj komaj životarita v bolnici za duševne bolezni. V današnjem svetu se razumen človek lahko znajde med zidovi umobolnice, norec lahko pod okriljem svobode brezskrbno manipulira z ljudmi. V raju na vzhodu je prevedel Franci Zagori-čnik, zrežiral Iztok Tory, scenografija in ko-stumografija sta delo Nika Matula in Milene Kumrove, zvočna oprema pa Oliverja Tel-bana. S srečanja NAŠA BESEDA 84 prihaja v sredo ob 13 uri PLESNO GLEDALIŠČE PIONIRSKEGA DOMA CVETKE JERINOVE IZ CEIJA. Z delom je začelo oktobra lani, ure plesne vzgoje pa obiskuje trideset učenk in učencev celjskih osnovnih šol od prvega do četrtega razreda. Učenci izhajajo iz naravnega giba in oživljajo telo kot instrument izražanja — ne le plesnega. Ples že sam po sebi meji na mnoga druga področja, v sodobni vzgoji pa mora biti še posebej vraščen v estetsko vzgojo otrok. Drzno je bilo po nekaj mesecih plesne vzgoje misliti na samostojno predstavo, pa tudi skrajno naporno. Ampak navdušenje, s katerim je bilo sprejeto štirinajst ponovitev in snemanje za TV Ljubljana, dokazujeta, da garanje ni bilo zaman, ponavljanje predstav pa je postalo vzgojno sredstvo. Disciplina nastopanja, prilagajanje skupnemu cilju, vadba koncentracije, kritično vrednotenje lastnega dela in dela drugih so le delček zaklada, ki ga pridobivajo otroci plesnega gledališča. V predstavi Ane Vovk-Pezdir KO SI SREČEN nastopajo Sergeja Aksintijevič, Nataša Arlič, Eva Bravar, Neva Ačimovič, Blagica Ivanovska, Nina Jovan, Tine Jurenec, Tina Kajtner, Helena Kastelic, Katja Krajne, Vesna Krajne, Nad ja Kuntarič, Metka Leš, Al-ma Lorger, Jure Lukaščik, Zvone Man h. Marjeta Miklavžin, Tomaž Ocvirk, Mateja Pilih, Petra Polajnar, Simona Praznik, Maja Roj-šek, Lara Sotlar, Maja Stanko, Vesna Stanko, Miran Šulinc in Vanja Žavski. Koreografija, režija, kostumi in izbor glasbe so delo mentorice Ane Vovk-Pezdir. V sredo zvečer ob 20. uri bo nastopil Amaterski oder Brežice, ki deluje v okviru DPD Svoboda bratov Milavcev, z igro Miloša Mi-kelna MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA. Brežiški amaterski oder je bil ustanovljen pred petnajstimi leti in velja za eno najbolj dejavnih gledaliških skupin v Posavju, na republiška srečanja gledaliških skupin Slovenije pa prihaja letos četrtič. Njegove najuspešnejše uprizoritve so bile Sartrova Spoštovanja vredna vlačuga, Svngov Vražji fant z zahodne strani, Štefanečeva Večna lovišča in dramatizirana Kosmačeva Balada o trobenti in oblaku, ki so jo pripravili mladi. Amaterski oder Brežice nenehno skrbi za vse vrste strokovnega usposabljanja gledališčnikov, pa naj gre za območne ali republiške seminarje. Njegov režiser in mentor je že vseh petnajst let Vlado Podgoršek. Igralci Branko Baškovič, Majda Dolenc, Marjeta Gerjevič, Tone Jesenko, Mišo Kežman, Tone Koršič, Ivan Krama-rič, Milan Ljumovič, Eva Marn, Darinka Mu-nič, Željko Nikezič, Tea Regovič, Vinko Stanič in Kari Strašek se bodo predstavili v Mi-kelnovi družbeni drami o medčloveških odnosih, vpetih v aktualne družbenopolitične pojave. Delo Mor. pol. kvalif. tov. Gubca nam odkriva boleče dileme današnjega vsakdana. Razpravljalci na partijskem sestanku temeljito analizirajo aktualne družbenopolitične razmere v naši družbi, vendar to ne izzveni ak-tualistično, marveč zavzeto. Z letošnjega srečanja slovenskih lutkarjev prihaja LUTKOVNA SKUPINA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MURSKA SOBOTA, ki bo razveselila^bohinjske »pedenj-pede« in mlajše šolarje v četrtek ob 11. uri v dvorani KUD Triglav v Srednji vasi in ob 13. uri v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski-Bistrici. Leta 1972 se je pet vzgojiteljic iz vrtca dogovorilo, da bodo ob novem letu razveselile vse predšolske otroke v mestu s preprosto lutkovno igrico Pravljica o polomljeni lutki. Mladi gledalci so pri predstavi imenitno sodelovali, tovarišice pa so se navdušile za lutkarijo. Vsako leto pripravijo eno do dve predstavi in gostujejo po okoliških krajih. Od 1973 so bile lutkarice na vseh območnih in republiških lutkovnih srečanjih. Skupina išče svojo pot in avtorski pristop do lutkovnega besedila, sama izdela lutke, sceno in priredbo besedila. Posebno uspešne so bile lutkovne gledališke priredbe otroške poezije Otona Župančiča, Frana Levstika in drugih slovenskih mladinskih pesnikov. Tudi uspehov ni malo: dve posneti predstavi na TV, tretja je v pripravi, gostovanje na Madžarskem, sodelovanje na tednu slovenske drame v Kranju, letos pa naj bi skupina odpotovala tudi na Poljsko. Lutkovno predstavo iz pesmi slovenskih mladinskih pesnikov ZAKAJ FANTKI JOČEJO so pripravile Zdenka Barber, Majda Kropeč, Dragica Zonik in Jožica Roš, ki je prispevala še režijski in scenski delež. Likovna zasnova in luč sta delo Zlatke Kološe. Na četrtkovi večerni predstavi ob 20. uri bomo spoznali gledališčnike KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, kraja, kjer ima gledališka dejavnost za seboj že več kot osemdeset častitljivih let; zato ni čudno, da so bili že dvakrat gostitelji srečanja gledaliških skupin Slovenije, igralska skupina pa se je na ta srečanja doslej tudi dvakrat uvrstila. Zelo očitna je skrb za igralski podmladek, tako da se enakovredno uvršča med starejše, prekaljene igralce. Režiser Stane Kralj je z gostoma dramaturgom Tonetom Partljičem in scenografom Bojanom Čebuljem, glasbenim sodelavcem Darkom Vizjakom, ob lektorskem vodstvu Darinke Budne, oblikoval komedijo Iva Brešana SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA, v kateri nastopajo Julka Bezjak, Srečko Centrih, Edi Dominko, Dunja Gorenc, Branko Hanžekovič, Marica Horvat, Lidija Jurak, Milan Kovačič, Jože Laba, Melita Lašič, Katja Loparnik, Zalika Novak, Biserka Škrinjar, Lojze Škrinjar, Janko Zadravec in Ivo Zni-daršič. Smrt predsednika hišnega sveta je aktualna, odzivna komedija o zgodah in nezgodah stanovalcev v večji hiši, ki se nič kaj uspešno ne spopadajo s stanovanjsko samoupravo. Brešanov humor, ki zdaj v dobrodušnih, pa spet bridkih in sarkastičnih, duhovitih tonih odmeva iz zapletov, je sproščujoč in žgečkljiv. (Igralske skupine, ki nastopajo v petek in soboto, 25. in 26. maja, bomo predstavili v naslednji številki.) G LAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 22. MAJA POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Dediščina nekdanjih lukenj v zakonu Po starem pokojninskem in invalidskem sistemu sta za kmeta veljala dva načina zavarovanja, starostno in kooperantsko — Primer Staneta Bernika kaže, kakšne posledice prinaša združitev obeh — Zakaj kmet še vedno ni enak delavcu, ko se meri minulo delo? Kako leto že velja novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro-/anju. Tudi ta kajpak ni popoln, sicer ljudje ne bi opozarjali na njegove slabosti. Marsikdo zna praznino v zakonu izrabiti v svoj prid, še več pa e takih, ki jim pomanjkljivosti delajo krivico. Kmet Stane Bernik sicer aima nič zoper novi zakon, vendar trdi, da ob njegovem oblikovanju niso mislili na vse. »Prej pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov ni bilo obvezno, -cot je postalo z novim zakonom,« pripoveduje Stane Bernik, do nedav-lega predsednik zadružnega sveta Gorenjske kmetijske zadruge. »Zadružna zveza Slovenije je pred leti ;metom kooperantom predlagla, naj se zavarujejo. Tudi sam sem se zavaroval, čeprav je bil prispevek v pokojninsko skupnost kar velik. Za starejše kmete pa je tedaj veljalo ob-•ezno starostno zavarovanje. Prispevki so bili minimalni, a tudi pokojnina skromna. Imela pa je starostna pokojnina prednost, ki jo kooperantsko zavarovanje ob vseh obetavnih pravicah ni imelo, kar je čutiti še danes. Če je bila pri hiši starostna pokojnina, sta si jo delila oba .akonca, za oba je veljala zavarovalna doba, zraven pa še za vse ostale družinske člane. Ko bi se tudi jaz tedaj starostno in ne kooperantsko zavaroval, bi imela danes oba z ženo podarjenih 12 let zavarovanja, tako pa je ona zanje opeharjena, čeprav sem v pokojninsko skupnost gotovo več prispeval kot starostni zavaro vanci. Tudi novi zakon te pomanjkljivosti ni odpravil. Tako bom moral ženinih preteklih 12 let dela na kmetiji uveljaviti tako, da jih bom dokupil. Če računam, da dokup leta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja 42.000 dinarjev, potem bi moral za minulih 12 let zbrati 51 starih milijonov.« Pri skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja takole pojasnjujejo zakonsko zmoto: »Novi zakon je odprl verigo vprašanj, med drugim tudi, kako zavarovati zakonca nekdanjega kmeta kooperanta. Po novem sicer velja obvezno zavarovanje vseh članov kmečkega gospodarstva, tako da je v pokojninsko in invalidsko zavarovanje všteta tudi kmečka žena. Toda v našem primeru gre za preteklih 12 let, ki niso priznana ženi nekdanjega kmeta kooperanta, medtem ko družinskim članom kmečkega gospodarstva, ki je imelo starostno za-vrovanje, so. Bolj kot za krivico prvim gre za preveliko zakonsko širokogrudnost drugim. Zakonov, zveznega in republiškega, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi dodatnih vprašanj ne gre spreminjati. Pač pa naj bi skupnost v okviru svojih pristojnosti našla rešitev, kako popraviti pretekle 'krivice'. Brez dokupa let zakonci nekdanjih kooperantov ne morejo uveljavljati svojih pravic. Morda se bomo pri skupnosti zedinili o kakih olajševalnih pogojih za dokup let, bodisi po polovični ali vsaj tričetrtinski ceni za leto. Toda ta olajševalna okolnost bo morala veljati le za zakonce bivših kmetov kooperantov in za nikogar drugega, sicer bi lahko določilo izdatno izrabljali tudi drugi.« Stane Bernik tudi na novi zakon gleda s kritičnimi očmi. Pravi, da bo morala kmetija poslej delati le za pokojnino. Če namreč hočeš dobiti dostojno pokojnino, moraš tudi obilno prispevati v pokojninski sklad. Sicer se mu zdi prav, da zdaj velja načelo, kdor več plača, več dobi! Sam ima priznanih 15 let pokojninsko-invalid-skega zavarovanja. Nekaj let bo še delal, nato pa bo kako leto ali dve do 20 let delovne dobe dokupil in prepustil kmetijo nasledniku. Po preprosti tržni logiki je takole preračunal: »Se mi bolj splača prispevati velikanske vsote v sklad pokojninskega zavarovanja, da bom dobival dostojno pokojnino in bom za stara leta preskrbljen, ali se mi bolj splača vložiti isto vsoto v banko, kjer se mi vsako leto oplaja z obrestmi?« Še nekaj tišči kmeta Bernika, napredno mislečega kmeta, ki se že dolga leta ukvarja z načrtnim tržnim kmetovanjem in je bil tudi med prvimi kooperanti, ki so se pred več kot desetletjem prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovali. Teži ga še vedno neenak odnos delavca in kmeta glede minulega dela, česar tudi novi zakon ni poravnal. Razstava na Sovodnju Lovstvo in krajevne dejavnosti V nedeljo dopoldne so na Sovodnju pod pokroviteljstvom tovarne ermopol, ki letos praznuje 25-letni-eO obstoja, odprli razstavo lovstva in '.- rajevnib dejavnosti. Pripravili sojo lovska in čebelarska družina, turisti- no. planinsko in gasilsko društvo, društvo upokojencev, aktiv kmečkih ena, šolska mladina, tovarni Termopol in Jelovica ter obrtniki. Največ zanimanja je bilo za lovsko razstavo, kjer so bile razen lovskih trofej razstavljene tudi strokovne publikacije in orožje, ki ga uporabljajo lovci. Po besedah Bruna Sku-mavca, predsednika lovske družine Sovodenj, njihov lovski revir zelo dobro ohranjen, čeprav so nekatere v iste divjadi že Ogrožene ali so že izginile. Tako je iz lovišča izginila kotoma, ni več jerebice, divji petelin vse bolj pored,kQ poje. Nasprotno pa so se zelo razmnožili parkljarji. Sedemintrideset lovcev sovodenjske lovske družine zato letno odstreli 60 do 70 srnjakov in srn. S tem zagotavljajo nujno potrebno selekcijo, /a katero so nekdaj skrbeli volkovi in medvedje. Streljajo predvsem slabotno in prestaro divjad. Ne manjka pa tudi trofejnih zadetkov, saj so posamezne trofeje med najlepšimi na Gorenjskem. Razen lovstva je na razstavi nedvomno vredna ogleda domača obrt in drugi izdelki, ki jih izdelujejo krajani v prostem času. To so čipke, gobelini, razni lestenci, intarzije, drobna orodja, pletilski izdelki in podobno. Turistično društvo je prikazalo nekaj krajevnih zanimivosti, gasilci so prikazali del svoje opreme in dejavnosti, planinci so predstavili dejavnost z vrsto fotografij in šolska mladina se je predstavila z likovnimi izdelki. Na razstavi se je s svojim najnovejšim proizvodnim programom predstavila tovarna Termopol. Svoje izdelke so prikazali tudi domači obrtniki. Pred otvoritvijo razstave, odprta bo do srede, je sovodenjska kulturna skupina zaplesala venček narodnih plesov. L. Bogataj »Tistemu, ki prideluje meso in mleko, se to ne šteje v pokojnino. Pri prodajalcu mleka na primer gre to kar avtomatično: od cene mleka se od računa strošek za prodajalčev osebni dohodek, za pokojnino . . . Zakaj tudi za kmeta to ne velja, saj oddaja v zadrugo po dogovorjenih cenah? Zadruga bi morala iz kmetovega odkupa avtomatično namenjati sredstva v njegov pokojninski sklad, ne pa da zdaj to poleg vseh davkov še posebej plačujemo. Res, kmetu se minulo delo še vedno drugače vrednoti kot delavcu!« tj y žlebir Osmi pohod na Poljano Kokrica — Športno društvo Kokrica, ki letos praznuje desetletnico, pripravlja prvo junijsko nedeljo (.'1. junija) tradicionalni, že osmi množični pohod na Veliko Poljano pod Storžičem. Organizirani pohod se bo začel med 6. in 10. uro. Do Trstenika je mogoč dostop s kolesi, osebnimi avtomobili in avtobusi. Odtod bodo udeleženci krenili mimo vasice Povije do senožeti, kjer bodo lahko izbirali med dvema smerema: med levo nekoliko daljšo, ter med desno Dolenčevo potjo, ki je zaradi zlož-nosti in hoje o gozdu primerna za večino pohodnikov. S Trstenika je do Velike Poljane dve uri zmerne hoje, kar nekaterim še ne bo dovolj za nedeljsko dopoldne. Ti bodo lahko nadaljevali proti Storžiču, Tolstemu vrhu, Kriški gori, k Domu pod Storžičem in drugam. Dosedanje udeležence bi spomnili, da prinesejo s sabo kartončke zaradi vpisa pohoda. Na cilju bodo vsi prejeli značko in skodelico čaja; udeleženci, ki bodo tokrat petič na pohodu, pa še posebno priznanje. (Cz) Delovni planinci Gorje — Konec aprila letos so imeli gorjanski planinci svoj 54. občni zbor. Planinsko društvo so namreč ustanovili v tem kraju, ki je izhodišče za ture na pokljuško, meža-keljsko in triglavsko območje, že 1929. leta. Trenutno je v društvu 751 članov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je med njimi vedno več mladih. Mladina se vključuje tudi v alpinistični odsek, ki ima 27 članov; od teh je 19 pripravnikov, katerih usposabljanje redno poteka na zimskih in letnih tečajih. Na čelu društva je bil doslej kar 32 let Matija Klinar, ki so ga na letošnjem zboru zaradi starosti razrešili dolžnosti in imenovali za častnega predsednika. Za novega predsednika so izvolili Lojzeta Jana. O delu PD Gorje je med drugim treba zapisati, da uspešno oskrbuje dve visokogorski postojanki tik pod vrhom Triglava, koči Planika in Do-lič. V prvi je oskrbnica že 12 sezon Francka Pretnar, ki je lani sprejela 8733 obiskovalcev; 5347 jih je v Planiki tudi prenočilo. Ivanka Jalen bo letos že petič oskrbovala Dolič, kjer je bilo lani 9328 obiskovalcev in 6001 nočitev. V obeh domovih, kjer poleti pomagajo oskrbnicama tudi študentje, so se obiski in nočitve lani močno povečale zaradi izgradnje novega doma na Kredarici in prenove starega. Prenos živil in pijač še vedno omogočata s konji nosača Alojz Lipovec in Martin Rozman, ki skrbi ta tudi za redno vračanje prazne embalaže v dolino. Udeležence zbora je pozdravil in se jim zahvalil za prizadevno delo predstavnik Planinske zveze Slovenije Anton Bučar iz Ljubljane, ki je tudi član in častni član PD Gorje. Zbora so se poleg ostalih udeležili predstavniki šestih sosednjih pla ninskih društev na Gorenjskem. Jože Ambrožič Pravnik svetuje POKOJNINA PO MOŽU A. P. iz Kranja Po možu prejemate pokojnino. Stari ste 51 let. Zanima vas, ali vam ho pokojnina po možu še pripadala, če se ponovno poročite. ODGOVOR: Pokojnina pO možu vam pripada četudi se ponovno poročile, ker ste dopolnili 45 let. HOJA PO CESTI R. B. iz Kranja Sprašujete, po kateri strani teste nuna hodili pešec, ki vodi kolo oh sebi in če je to kje zakonsko utemeljeno? ODGOVOH: Pešec, ki potiska kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo, osebe, ki se premikajo / vozičkom /a slabotne in organizirana kolona peseev, se morajo premikati ob desnem robu vozisea V smeri gibanja Pešec, ki hodi po javni cesti izven naselja, pa mora hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. NEPREMIČNINE TUJČEV C. P. iz Tržiča Želeli hi vedeti, če je lahko avstrijski drzavljcn, olrok zdomcev, lastnik posestva v Jugoslaviji ODGOVOR: Tuji državljani ne morejo biti lastniki nepremičnin — torej ne morejo kupiti posesti pri nas. Izjema velja le za tiste nepremičnine, ki jih tuji državljani dobe z dedovanjem. UVEIJAVITEV POKOJNINSKI: DOBE T. I). iz Železnikov V leti 1946—195(5 ste bili kot delavka zaposleni na kmetiji. Kmet pri katerem ste delali, za vas ni plačeval nobenih prispevkov. Zanima vas, če bi se vam lahko ta čas štel v pokojninsko dobo. Zadnjih dvajset let živite na moževi kmetiji,od tega ste štiri leta zaposleni v tovarni. ODGOVOR: Za uveljavitev pokojninske dobe za c as od leta 1946—1956 boste morali zahtevku Skupno sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred Ibžiti listinski dokaz. Za tak dokaz bo štela na primer pogodba, sklenjena med vami in vašim tedanjim do lodajalcem, ki bi vsebovala elemente delovnega raz morja. Če imate pogodbo ali pa kak drug pismeni do kument, boste / zahtevkom verjetno uspeli. Samo do kazovanjo s pričami v vašem primeru ne bo dovolj, lahko pa priče navedete poleg listinskega doka/a Iz vašega pisma ni razvidno ali ste bili na kmetiji, kjer ste,poročeni zavarovani. Če niste bili, lahko (<> dobo dokupite pod pogoji, da vam v vaši občini izdajo potr dilo. da ste kot družinski član na kmetiji Opravljal) kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. (75. zapis) V prihodnjem zapisu nameravam opisati pot v Martinj vrh. še prej pa v bližnjo Megušnico. kjer je Tuškov rod pravzaprav pognal korenine. TUŠKOV ROD Po tradiciji so prišli Tuški v Martinj vrh iz Davče, v Davčo pa s Tolminskega. Četudi pa danes na Tolminskem ime Tušek ni razširjeno. Bolj ga poznajo v Škofji Loki (sedem nosilcev tega imena), v Mariboru (devet imenjakov) in v Ljublja-.ni (pet imenjakov). Sredi 18. stoletja je slikaril po Loškem podobar Anton Tušek. Njegovo delo na področju cerkvenega slikarstva je ubrano v starejše vzore, predvsem Metzingerja. Tušek je delal tudi na Dolenjskem (na Veseli gori pri Šentrupertu), največ pa seve na Loškem. Njegovo gotovo najboljše delo so slikarije v cerkvi sv. Križa pri Srednji vasi v Poljanski dolini (nad Dobjem). Lahko rečemo, da je slikarsko delo Tuškovega čopiča izrazito domačnostno ubrano. Ni bil še umetnik, preprost podobar pa tudi ne več. Vsepovsod berem o Tuških iz Martinj vrha. Bolj natančno bi bilo reči, da so iz Prednje Smoleve, kjer kraljuje Megušarjeva domačija. To je pravi dom naših Tuškov, zdravnika Mihaela in botanika Ivana. Na domu, pri Megušarju v Megušnici, še sedaj gospodari France Tušek, pra-nečak profesorja Ivana Tuška. No, prav njemu se tudi zahvaljujem za pobudo, da kaj več povem o tako ljubem mi botaniku Tušku. Pa tudi Zmagu Bufonu, čigar članek sem zasledil v Loških razgledih (1961). Rudolf Andrejka navaja: »Iz Davče se je preselil neki Martin Tušek na Rovt pod Mladim vrhom, kjer je leta 1688 kupil posestvo Nikolaja Ča-deža. V Martinj vrhu pa je utemeljil rodovino Tuškov Tomaž, sin Jurija Tuška, zemljaka iz Rovta. Tomaž se je namreč leta 1802 poročil z Mino, hčerjo zadnjega moškega potomca Megušarjev, ki so gospodarili v Martinj vrhu od leta 1650 do leta 1802. Od teh se je še dc danes ohranilo domače hišno ime v Megušnici ali pri Megušarju.« Oče našega Ivana Tuška je bil Janez, brat Ivanov pa Gregor. Oba sta se čutila za kmeta. Očitno pa sta bila tako oče in sin zavedna narodnjaka in naprednjaka: oba sta bila že od vsega začetka člana Matice Slovenske! Prave rojstne hiše Ivana Tuška ni več, na njenem temelju so leta 1910 sezidali novo stavbo, ki stoji še danes. Staro hišo je ohranil v podobi mizar-slikar Kordež — prikazuje nam mogočno poslopje, pravcati dvorec! TUŠKOVA DRUŽINA Po telesni konstituciji, četudi kmečki otrok, Ivan Tušek ni bil krepak, prej šibek. Saj je dočakal le 42 let življenja! — Poročil seje r PISMA BRALCEV Komu je namenjen planinski dom na Kališču? \(t veter prazniku Osvobodilne fronte sra i»C * prijateljem namenila na Kal išče. Do planinskega doma Kokrškei/u odreda SVU prispela šele po:no zvečer. \seeno sra bila i:nenudcnu. da ./'' hl,° r domu temno, era tu pu zaprta. Ker so bile rse nuokniee odprte, sva slutila, da dom le m osamljen. Pričela sva najprej klicati, potem pa vpiti, ker nisva mogla verjeti, da bi bil doni :apn. Ko rse to ni me pomutiulo. nama ni preostalo drugega, kot dii si po- iščera VSaj streho nad i)lueo. \a sila sra odprla rrulu drrum icc ob gluenem poslopju in na deskah brc: opreme :a bivak prebila noe. Glavno presenečen je naju je rakulo zjutraj. Ko sra prezebla prilc.lu i. drrurnicc, sra ridelu. da so rrula r dom odprla. Oskrbnik je res :aeuden .utrjeeul. da si noe i ni nieesar slišul in da se siar f)iehudi ob najmanjšem sumu. I'n:num. da mu nisem mogel 7. februarja 1864-v Ljubljani. Po poroki sta se Tuškova preselila v Zu-greb. kjer je bil Ivan profesor aaj gimnaziji. Tamkaj so se jima rodflr trije otroci, hčerka Ljubica in banka ter sin Miško. Po podatkih, ki jih je zbra! Z. Bi fon. so mnogi Tuški zgodaj ur:: sicer za obolenjem pljuč: ista u-je doletela tudi Ivana. Spomladi je obolel za hudo pljučnico, ki jo K sicer premagal, podlegel pa je jetHu ki se mu je razvila na potilagi prej* nje bolezni. Sredi februarja 1377 • skoraj popolnoma izgubil glas. zaradi česar je moral zapustiti šolskooe-lo. Od tedaj je naglo pešal, v začette marca legel in umrl 10. marca istega leta, še preden mu je bil odobren bflr niški dopust... Pokopali so ga starem ljubljanskem pokopališču Fr sv. Krištofu. Zdaj ima nagrobni (domnevno) nekje na Navju. s z dr. Mihaelom Tuškom.« KMEČKI DVORCI Na Loškem jih stoji še cela vr sta. Ponekod s to pričo stareg* kmečkega blagostanja in coo-gočnosti še dobro gospodarijo, god pa je bolj hudo. Tako za Župa-novšče v Predmostu pri Poljanah.1* obnovljeni Šefert na Zmincu, z. novo hišo na Suhi, za Kalane Bukovici, za Pepetovo hišo v Ho* pri Škofji Loki, za Žirovčevo hišo1 Bodovljah ali za Vrbanovo hišo Brodeh ni kaj očitajočega reči -Visoko se zdi kot »loška slaba \* To sklepam po časopisni notici v Delu z dne 3. aprila t. 1.: »Nekdanji Tavčarjev dvorec na sokem v Poljanski dolini je že di kamen spotike, ker še vedno p da zaradi slabega vzdrževanja! gat krajevne skupnosti Poljane je seji občinske skupščine vprašal. & ko daleč so sedaj pri reševanju V& problema. — Kot je videti iz odgo*" ra, še vedno niso dosegli bistveni* napredka; občinska skupščina i* * pred dvema letoma sprejela odlok razglasitvi Tavčarjevega dvorca kulturni spomenik.« Skoraj nerazumljivo! Koliko težjih in bolj zapletenih gosp skih problemov so Ločani že ustrezno urediti in rešiti. Le kaže, da ni mogoče ... Kako lepo in zanosno hi se sliš**1 da je Visoko postala naša Jasna ^ ljana! Kot je bil Lev Tolstoj očak1 mačijske filozofije, je bil tudi Tavčar ves zagledan v domačo ljico. In še to: oba imata svoj grc^r svoji posesti! Le ena velika razlika je. Jasno i Ijano so negovali v stari carski ji, celo nemški okupator je ni p*£ doval pa tudi današnja sov-" oblast ceni ta kulturni spor graščino, park in grob. Kako r-;t Visokim? Mar res lebdi nad nji^" staro Polikarpovo preklel Skrajni čas je že, da zabijemo ču rep v zemljo, kot je zapisal Tavčar, poet Poljanske doline. da se bo šele potem kaj uredilo? verjeti. Ali se je res : kar bi se ne smelo? Al: oskrbni ni hotel odpreti vrat'' S prijateljem sva sicer brez posledic prebila noe zunaj. IV:.'.. si lahko postavimo vprašanji kako bi bilo, ko bi nekdo z zadnjimi močmi sredi noči prišel ifi planinskega domu na Kolišči prepričanju, da je odprt? Lahke hi se zgodilo, da bi zmrznil na pragu. Običajno je vhod v oskrbovane planinske postojanke tudi ponoči odprt, morda je to rW» pravdo. \'a Kališču je očitno dni-aače. Menim, da se mora oseba, ki oskrbuje planinski dom, zavedati svoje odgovornosti. Planinski dom mora služiti kot zat-etišee Tistemu, ki ga potrebuje. To izhaja iz planinske etike, iz noče/ planinskih društev in naše osrednje planinske organizacije. Delo oskrbnikov planinski* postojank je prav gotovo zahic-mo Vsak človek kdaj napravi ,uinak„, ,o je pač človeško. Pona-,.,,„., pa se take napake ne bi ,,ncle '/■ dobrim namenom sem 'skušal pripomoči k temu. Aiufrej Prime* poljšica l&rodntirr J JEK, 22. MAJA 1984 GRADIMO 7. STRAN GLAS Kaj je bolje, kaj ceneje? Gradnja »na čez« aH »na ključ«, kot temu bićajno pravimo, se nam največkrat izplača, ose nam zelo mudi. — Varčen in skrben vaditelj pa bo ravnal najbolje, če se bo kot an stanovanjske zadruge pravočasno skrbel s potrebnimi materiali in se še pred oncem leta dogovoril z izvajalcem za dela v 'ihodnjem letu. ar«o bf rekli, da so pravilna ob-skrbna in pravočasna ter pravilna in natančna or-z-anost trije osnovni pogoji da '"če zadnja stanovanjskega ob-i »teka tako kot si želimo Se-cealoa zamisel v praksi vel^ko-oradl najrazličnejših vzrokov - isto drugačno podobo. Ven- - '-a i/ takšnih primerih še vedno = : omenjeni trije pogoji, da bo- zgubili ćimmanj časa, imeli cim-■ "'oškov in zato tudi čimmanj živce. \ Mi naše priloge za gradite-" -iarca letos, ko smo pisali betone potrebujemo pn " smo v uredništvo dobili za-: /prašanje: »Imam celotno dotacijo za začetek gradnje. Za-~* Jče morda veste, kdo bi prevzel začetek gradnje do nc tretje faze .na počez oziro- KljUČ' . ■ Najprej smo graditelju svetovali, naj se o tem posvetuje v svoji stanovanjski zadrugi, kjer je član. Tam mu bodo nedvomno pojasnili, kako je s tako imenovano gradnjo »na počez« oziroma »na ključ«. Lahko pa se kot član stanovanjske zadruge obrne tudi na Gorenjsko obrtno zadrugo v Kranju, kjer mu bodo prav tako razložili ali pomagali. Vendar je bilo vprašanje zanimivo tudi za nas, ki skušamo v uredništvu enkrat na mesec v prilogi za graditelje odgovarjati na najrazličnejša vprašanja, pojasnjevati posamezne stvari, ki lahko koristijo pri gradnji. Vprašanje smo si zastavili: Kaj je bolje, kaj ceneje? Se do nedavnega so se graditelji — zadružniki zelo radi odločali za montažne stanovanjske hiše. Celotna predpriprava namreč pri tovrstni gradnji ni tako zahtevna in dolga, hiša pa je potem dokaj hitro gotova do prevzema na ključ. zoLacue > •Pravil n sol. o.. Novo mesto I, tovarna zdravu, n. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: _ mizarska — ključavničarska _ slikopleskarska Z vodo^nštalaters in centralno ogrevanje krovsko-kleparska _ električarska GRADITELJI: VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesar-ft SfTlko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov--izarskimi in ključavničarskimi uslugami. Namerno tudi kompletno izvedbo objekta. * se odločili za Preureditev podstrešja v bivalne prodajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! *A jO Zadnje podražitve pa so zadevo na tem področju precej postavile na glavo. Že sam start je za številne zadružnike zaradi podražitev postal skoraj nedosegljiv. Izračuni kažejo, da je graditeljevo oziroma zadružni-kovo lastno delo pri gradnji danes vredno do tretje faze do 30 ali celo 40 odstotkov stroškov oziroma nekako 400 do 600 tisoč dinarjev. Razen tega je zadružnik, član stanovanjske zadruge, pri nakupu materiala oproščen davka. Po drugi strani pa je proizvajalec montažne stanovanjske hiše vezan na stroške, kot so podražitev različnih materialov pri proizvajalcih, na razkladanje, prekladanje, skladiščenje, varovanje in na vse druge administrativne oziroma manipulativne stroške, ki nastajajo pri tem v delovni organizaciji. Ti stroški pa danes že predstavljajo 25 do 30 odstotkov, kar je skoraj enako vrednosti oproščenega davka. Zadružnik si zniža stroške, ker prevzame posle nabave, skladiščenja, varovanja, administracije in še nekaterih drugih stroškov. Dodaten prihranek je njegovo nekvalificirano delo. kot je na primer izkop, priprava opažev. prenos opeke, preskrba z materialom, skrb. da gre čimmanj materiala v nič oziroma da se material ne poškoduje Še večji pa so potem prihranki pri organizacijah, nabavi in pri pripravi obrtniških del. Nič novega ne bomo odkrili, če povemo, da delovne organizacije, registrirane za obrtna dela. v predračunu del praviloma ne prikažejo, kolikšna je v vrednosti dela cena materiala. Drugače povedano: velikokrat je v materialu skrito tudi delo, v njem so skriti manipulativni stroški. V celotnem znesku pa samo material skoraj praviloma nikdar ne presega polovice stroškov. Iz tega zornega kota gledana finančna projekcija gradnje je torej za graditelja, ki težko lovi začetek s koncem, ki torej vsak dinar skuša dvakrat obrniti, vprašljiva. Vendar zato ne moremo reči. da delo na počez nima svojih prednosti Na primeru montažne hiše smo že ugotovili, da je ob sorazmerno majhni predpripravi objekt, zgrajen na ključ, sorazmerno hitro gotov. Čas je torej poleg skrbi, kje in kako bomo dobili različen potreben material, tista velika prednost gradnje. Skratka, takšna gradnja se nam izplača v primeru, če se nam zelo mudi. Seveda potem tudi ni kaj dosti možnosti, da bi tako ali drugače kaj prihranili. Kar za precejšnjo večino torej nedvomno velja drugačen nasvet: Varčen in skben graditelj bo ravnal najbolje, če se bo kot član stanovanjske zadruge pravočasno oskrbel z različnimi materiali in se še pred koncem leta dogovoril z izvajalcem za dela v prihodnjem letu. V zadrugi graditelju oziroma zadružniku praviloma vedno tudi ocenijo predračun za posamezno storitev. Zgodi se namreč, da prihaja do prevelikih in neupravičenih odstopanj pri stroških. Tako zadruga po svoje vedno tudi zavaruje svojega člana kot plačnika in mu odsvetuje strokovno, poslovno in kakovostno vprašljive izvajalce. Pri tem velja upoštevati še neko osnovno pravilo: dobri, kakovostni in zanesljivi izvajalci različnih del in storitev so praviloma že v začetku koledarskega leta zasedeni za celo leto naprej. Dogaja se. da se kasneje pojavijo tudi obrtniki, ki so na pogled zelo konkurenčni, vendar izku-šje kažejo, da se prav pri takšnih slej ko prej kaj zaplete. Mimogrede te namreč takšen nezanesljiv obrtnik lahko pusti na cedilu, ker ga je pač nekdo preplačal. Zato nasvet: najboljša in najcenejša pot pri gradnji je pravočasno nabavljen material n. pravočasno sklenjen dogovor z izvajalcem oziroma kooperantom. A. Žalar KOGP — TOZD OBRT, Kranj, Mirka Vadnova 1 OBVESTILO GRADITELJEM: Nudimo vam sledeče usluge: — dobavo in polaganje vseh vrst tlakov, izolacijskih cementnih plavajočih estrihov — vsa tapetniška, stavbno-mizarska, pleskarska, pečarska in vsa steklarska dela. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061. Gorenjska obrtna zadruga Kranj Obrtnika iščemo pozimi V Kranju že peto leto deluje Gorenjska obrtna zadruga. Ima 355 članov — obrtnikov različnih strok oziroma dejavnosti. Kakšnih 50 jih je med njimi, ki so kvalificirani izključno za gradbeno stroko. Med njimi pa je vsaj za zdaj še sorazmerno malo zidarjev. »Pred dvema letoma se je naša zadruga registrirala tudi za opravljanje storitev za zasebne graditelje,« pravi refe- Marjan Markič m /M Rado Jelovčan rent za gradbena dela v zadrugi Rado Jelovčan. -Čeprav smo glede tega še precej mladi, že beležimo porast na tem področju. Naši člani tako opravljajo različna gradbena dela na Gorenjskem na družbenih in zasebnih objektih. Še posebno dobro sodelujemo z organizacijo BUSP Jesenice, za katero opravljamo različna krovska. kleparska in zidarska dela. Seveda pa smo zasebnim graditeljem vedno pripravljeni izdelati ponudbo oziroma predračun.« Marjan Markič, ki ima zidarstvo v Dupljah, je eden od redkih članov — zidarjev Gorenjske obrtne zadruge »Kot zadružnik veliko delam po Gorenjskem. Imam celotno opremo oziroma mehanizacijo za tovrstna dela. Zasebne stanovanjske hiše, na počez,oziroma,, na ključ'*še nisem delal. Tovrstno sklepanje pogodb in dogovarjanje je še bolj v povojih. So pa pogosti primeri, da se zasebni graditelji zanimajo za ponudbe oziroma predračune; vendar največkrat zato. da se potem lahko primerjajo. Za obrtnika pa je to največkrat le zaoravljanje časa. Sicer pa menim če je kdo član stanovanjske Zadruge in sam nabavi material, da se mu potem izplača na podlagi ustrezne ponudbe oziroma predračuna najeti tudi zasebnega Izvajalca (obrtnika): Pri tem pa takšni graditelji največkrat delajo osnovno napako. Predračune namreč za- i cnejo zbirati prepozno. Za delo se je treba z obrtnikom j dogovar;ati preo koncem leta, pozimi.« J OLA88 STRAN GRADIMO TOREK, 22. MAJA 198-1 PROGRAM PROIZVODNJE • 1984 inleš INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3 Telefon: h.c. (061) 861-411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Telex: 31262 yu inles Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št. 51310-601-13250 Kombinirana okna KOMBIVAK Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila. OKNA INOVAK z izolacijskim steklom Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklenaz izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazurno obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila. ROLETNA OMARICA z roleto PVC- roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK. OKNA JUG IN NAOKNICE Sestavljena so iz vezanega okna in naoknice s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana, nezastekljena in se odpirajo okoli vertikalne osi. Okna in vrata JUG so sestavljiva med seboj. GIBLJIVA POLKNA Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij. SOBNA VRATA So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi: — ultrales — mahagonijev furnir . — Analizirana (lakirana) Vratni podboji, univerzalni (levi-desni): — masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani — suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ?li tanganjika — slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja. VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate. Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo: • vezne letve • pokrivne letve • zadrževalnike naoknic • komplet sider za vgraditev oken in vrat PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne) 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul 34. tel (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331-155 35230 ČUPRUA, Cara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel. (051) 741-330 18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel (055; 231-026, 241-510, 241-410 55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb, tel. (055) 72-845 56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčiča 50, tel. (011) 813-217 PREDSTAVNIŠTVA: 18000 NlS, Sindeličev trg 22/7, tel (018; 42-189 Q1000 SKOPJE, tel. (091) 229-846 56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel (056) 42-624 (za Vojvodi- 79000 MOSTAR. Avenija 105, tel (088) 33-969 71000 SARAJEVO, Leninova 7b, tel (071; 30-874 ino - inovak okna z izolacijskim steklom ko ■ kombivak nestekljena okna kos NI - kombivak kombinirana okna roletna omarica z roleto mere so modularne rv8/9 rv 10/9 . rv 12/9 80/30.28 100/30/28 120/30/28 RV-14/9 140/30/28 RV 14'9 140> 30*28 3 lzz: czz] c rv 18/9 180/30.28 RV8/12 RV 10/12 RV-12/12 RV 12 '2 RV 14 12 rv '4 12 80/30/28 100'30/28 120/3078 '20 30 28 140 30.28 140 30 28 60'60 IN0 6'6 ko 6.6 80/90 INO 8/9 100/90 INO 10-9 KO 8/9 KO 10 9 120-90 INO 12/9 KO 129 140/90 INO 14.5-D rv-1&12 180/30/28 rv 8/14 80/30/28 □IZD d rv 10/14 100/30/28 rv 12/14 120/30/28 rv-12/14 120/30/28 rv 1414 140/30/28 rv 14,14 140/30/28 r v-18'14 180/30/26 RV-2M4 210/30 2H z) r: R v 10'18 100 30-28 ni rv «2 18 '20 30 28 rv8 22 80 j0 28 80/140 in08/14 k08 14 kos iii 100/140 |120'140 ino 10/14 ino 12/14 KO 10 14 ik0 12m4 kos iii ! kos iii 140/140 INO 14/14 KO 14/14 KOS iii ino 14m4d ino 18-14 kosmi INO 21 14 kos Ml i 'no 1U 18 KOS i! •20 160 £j «0.210 'NO 12 lc in082- fiksne stene □ [ □ L~ r v 14/22 rv-8722 rv-10/22 140/30/28 80/30/28 100/30/28 rv 14/22 140/30/28 rv 14/18 140/30/28 rv 10/22 100/30/28 ino - inovak okna TERMOlZOLACI JSKA /AaTEKL.' 'r •»' ko - kombivak okna nestekljena okna kosim s kombivak oknaskombiniranotrojnozas'ekl >1 rv-14/22 140/30/28 način odpiranja levo okna vrata desno 140/210 ino 14/21 d 80/220 ino 8/22 ko 8/22 kos iii 100/220 ino 10/22 kos iii 140/220 ino 14/22 0 ko 14/22 kosim 140/180 ino 14/18 f 100/220 ino 10/22 f INO 14/22 F odpiranje ,_-po horizontalni os 0 °dpiranie po vert,kalni osi gibljiva polkna okna z gibljivimi polkni = I! 60/60 g 6/6 jug 6/6 80/90 g 8/9 jug 8/9 100/90 g 10/9 120/90 g 12/9 jug 12/9 140/90 g 14/9 80/120 g8/12 jug 8/12 t—:iii 100/120 g 10/12 120/120 g 12/12 jug 12/12 140/120 g 14/12 80/140 g a/14 jug8'14 ___s^j 100/140 g 10/14 jug 12/14 i g 14/4 jug 14/14 g 18/4 80/210 g 8/21 g 8/22 jug 8/22 100/220 g 10/22 — mere so modularne jug okna z gibljivimi polkni g gibljiva polkna jug 14/22 pridrzu|«mo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionlnos! sobna vrata p 1-7 p 1-a p1 9 p 2 7 p 2-8 p 29 p 3 7 p 3-8 p3 9 I----1 J P - 3 1________i P • 2 Podboji: masivni M 107 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15« M 15-9 _ A M 229 P - 1 M 28 9 S uho montaž- s sn 12-7 h«-t sn 12« s K sn12 9 s sn I6-7 sn is« s m sn 16-9 wm* sn22 9 K*< sn2^9 s>- modularna mera proizvodna mera mizarska svetla mera 70/205 61/198.5 bm 80/205 7v198.5 9m 90/205 81/198,5 vhodna, garažna vrata in stranski elementi enokrilna vrata dim.: 107/209 6 m i s i ulji. ,M,.. OE I8MV OE12MV OE10MV veo ve 1 ve-2 ve 3 dvokrilna vrata dim.: 130/209 VE 110 garažna vrata dim.: 238/209 mere so modularne 0 0 ivs-' lvs-1/p lvs-4d.iT, dim: 40/209 " VE 23 VEG-4 3999999290^1 28 TOREK, 22. MAJA 1984 GRADIMO 9. STRAN GLAS Bitumenski trakovi sodijo med najsodobnejše hidroizolacijske materiale. Uporabljajo se v različnih sistemih hidroizolacij gradbenih objektov, cistern, cevovodov, itd. Bitumenski trakovi se med seboj razlikujejo po impregnacijskem bitumnu, nanosnem bitumnu, nosilcu oziroma armaturi in po onem materialu Izbira impregnacijskega bitumna je odvisna od vrste bitumenskega traku, nosilca in tehnologije. Nosilec mora biti z obeh strani enakomerno obložen z bi tumensko maso, za katero je uporabljen bi tumen, katerega kvaliteto določa JUS UM 3010 ali B.H. 4.050 in mineralno polnilo Na-nosnemu bitumnu se za izboljšanje temperature obstojnosti lahko dodajo sintetične mase, kot je n. pr. polipropilen ali pa se jporabijo bitumni z višjo vrednostjo zmeh-čišča, ob isti vrednosti penetracije. Jugoslovanski standardi dopuščajouporabo pla-stitikatorjev, ne določajo pa njihovo količino v bitumenski masi. Kot nosilec oziroma armatura bitumenskih trakov se največ uporabljajo nosilci anorganskega izvora, " . -. v. mm Varnostna zareza 2 lahkimi udarci zabijte sidro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja. konzole itd Privijte matico Če se pri pri-vijanju na navoju pokaže varnostna zareza, niso dosežene navedene vrednosti izvlačenja. Montažo je treba ponoviti. Metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV 64290 TRŽIČ. Cesta na Loko 2,tel.: (064) 50-040 (m) metalk« n »ol o. Ljubljana 5^ triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Trtic. Cesta na Loko 2 Jugoslavija tel (0*4 ) 50-040 . .. tal, zidov in stropov vaše hiše aV NIVLLAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost IMIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice VIADUR izravnalne mase za betonske pode VILAPLAN izravnalne mase za strop in steno VEZUR montažni hitrovezni cement BARVIT za barvanje in pleskanje notranjih zidov — sten MAXI-LAK pokriv?° Premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol za zaščito kovin in lesa. IMK/IRIllA cc O LAS 10. STRAN GRADIMO TOREK. 22. MAJA 1984 Obiskali smo Merkurje "o poslovalnico Universal Jesenice na Spodnjem plavžu Prodali bi lahko še veliko več Vaso Tepina, namestnik poslovodje: »Prizadevamo si, da kupcem čimbolj ustrežemo. Vendar imamo pogosto težave zaradi pomanjkanja različnih materialov; tudi skladiščni in poslovodni prostori so premajhni.« tU Jesenice — Universal Jesenice posluje v okviru Merkurjeve temeljne organizacije združenega dela Prodaja na drobno, odkar se je delovna organizacija s tem imenom na Jesenicah združila z delovno organizacijo Merkur Kranj. Že pred združitvijo so v Uni-versalovi trgovini na Jesenicah prodajali različen gradbeni material in kurivo. »V naši poslovalnici na Spodnjem Plavžu nas je danes dvanajst zaposlenih.« pripoveduje namestnik poslovodje Vaso Tepina. »Z različnimi vrstami premoga in drvmi oskrbujemo skoraj celotno jeseniško občino. Lani smo na primer prodali skoraj 21.000 ton različnih vrst kuriva. Število kupcev premoga n: drv v občini sicer ne narašča, pač pa količina. Pozna se, da ljudje manj ogrevajo z elektriko in več s klasičnimi gorivi« Veliko širše je območje kupcev različnih vrst gradbenega materiala, ki ga imajo v poslovalnici Universal Jesenice. »Med kupci na drobno so večinoma iz Zgornjesavske doline oziroma jeseniške občine. Vendar je naša posebnost betonsko železo. Prizadevamo si. da smo s tem materialom dokaj redno založeni. Kupci betonskega železa so v glavnem iz drugih republik. V Sloveniji smo se namreč navadili na gradnjo z betonskimi mrežami, medtem ko v drugih republikah še vedno gradijo precej z monta opeko in zato potrebujejo betonsko železo. Kar zadeva večje kupce, med katere sodijo tudi gradbene delovne organizacije, so prav tako iz vse države.« Naštejmo nekaj vrst gradbenega materiala, ki ga imajo v poslovalnici Universal Jesenice: vse vrste opeke, različni železni materiali oziroma profili, kvadratne in okrogle cevi, črne in pocinkane cevi, cementni izdelki, različni izolacijski materiali, plastični izdelki (tako imenovane vinidurst odtočne cevi), vse vrste črne. pocinkane in barvne pločevina, armaturne mreže, betonsko železo, talne in pohodne (teraco) plošče, cement, apno, cementne in salonitne kritine itd. »Lani smo imeli v naši poslovalnici povprečno 22 milijonov dinarjev prometa na mesec, letošnji plan pa je povprečno 28 milijonov dinarjev mesečno. Prodali bi lahko še veliko več; vendar imamo težave zaradi pomanj- kanja posameznih vrst gradbenih materialov. Med deficitarnimi materiali so recimo različne barvne pločevine pocinkane cevi. cement, apno. pa tudi betonsko železo. Trenutno sme še kar dobro založeni z opeko manjšega formata in s schiedel dimniki. Druga težava, s katero se srečujemo, so skladiščni in poslovni prostori. Od celotnega skladiščnega prostora je približno ena petina pokritega. Vendar imamo premalo prostora za to. da bi bili lahko še bolje založeni in da bi več prodali. Pa tudi s poslovnimi prostori smo precej na tesnem. To se še posebno pozna, kadar kupci množično prihajajo naročat premog.« Vaso Tepina se je pohvalil, da ima poslovalnica Universal Jesenice kar precej stalnih kupcev. Niso redki, ki pridejo prvič, ko začnejo z gradnjo hiše, in potem kupujejo pri njih, dokler ni stavba končana. »Trudimo se, da kupcem pravočasno priskrbimo različen^material. ki ga potrebujejo med gradnjo. Tudi na gradbišče oziroma na dom jim ga pripeljemo. Sicer pa ima naša poslovalnica v primerjavi z nekaterimi drugimi to prednost, da je dostop do skladišča z avtomobili zelo lahek. Pa še to moram povedati, da zelo dobro sodelujemo glede dobave gradbenega materiala z našim centralnim skladiščem oziroma Veleprodajo v Naklem.« Če boste torej v zadregi zaradi gradbenega materiala, obrnite se na Merkurjevo poslovalnico Universal Jesenice na SDOdnjem Plavžu. Odprta je vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure 1 mira stresno okno stavbno in pohištveno mi zarstvo. radovljid sercerje-va 22. teleton 75 036 ( 064). liro račun on SDK Radov Ilica 51540 601.12232 Strešno okno je izdelano iz lesa, in ker je les dober izolator, je izguba toplote manjša. Prednost tega okna je v načinu odpiranja (glej skico), ki omogoča enostavno čiščenje in že pri najmanjši stopnji odprtosti dobro kroženje zraka, Steklo je izolacijsko, zgornje je debelo 6 mm, spodnje pa 4 mm. Ko boste okno skupaj z obrobno pločevino montirali na streho, ste lahko popolnoma gotovi, da ne bo puščalo vode. Montažo lahko izvršite sami, saj je zelo enostavna: proizvajalec daje z oknom tudi vso potrebno pločevino Zunanje mere oken so: 75x80. 75 x 115, 75 x 140, 104x115. 104x 140 Okno je opremljeno z ža-luzijami. Proizvajalec izdeluje pločevinaste dele oken po želji: iz aluminija ali bakra. Informacije: tel. 75-036 (mizarstvo Mira Radovljica) Nakloni strehe, pri katerih lahko montiramo okno. ELITE SODOBEN DOM! ilŠČITE U IZBIRAJTE: — talne obloge, zavese modnih kakovosti in vzorcev — pohištva za vse namene V veleblagovnici GLOBUS, KOKRA KRANJ V. niODUS *JL* • *S V4 —*vj iuuu j VELEBLAGOVNICA KRANJ GRADITELJI! Ste pomislili, da boste kdaj v svoji hiši imeli tudi omaro za prekajevanje in shranjevanje mesa? Ne pozabite predvideti zanjo ustreznega prostora in odvoda dima! Tržiško podjetje kovinske opreme Tržič, Koroška 17 tel. 50-477,50-346 KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 GRADITELJEM! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — INOVAK, — parket, — cement, — hidrirano apnu, — Schiedel — VU — dimnik, — modelarno opeko, — strešno opeko, — kombi plošče, — betonske mreže in betonsko železo, — betonske mešalce 100 litrov, — ostali gradbeni material. Obvestilo graditeljem! žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja vam nudi LESNINA — KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA - PROJEKTIRA električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvanike in avtomatike za razne obdelovalne stroje. - PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric. - INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah, gal-van.kah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarni izvedbi. - PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. _ SERVISIRA' radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske-naprave, gospodinjske stroje, motorje, ™°^*^*J2^t transformatorje in opravlja storitve obratovnega vzdrževanja. Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o kvaliteti naše ponudbe. ftEK, 22. MAJA 1984 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Po poti kurirja Gašperja 11. STRAN tos mineva 40 let. odkar se je :,-vy>tOsvobodilne fronte v Kranju "*st Badulič-Ga.šper" vključil v novo brigado in postal kurir. ~&}em bo lotos imenovana kolesar 's prireditev — maraton, ki ga pri-»~--'jajo člani Kolesarskega kluba Stucin iz H rastja pri Kranju, iniest Badalič-Gašper je bil rojen 25 na Ravnici blizu Gorice. TODvi starši so bežali pred Italija-J Jugoslavijo. Stanovali so v Kra-»na Primskovem. Oče je ziduril irbei za tri otroke. Začel je gra-- dsien dom. Ernest je rasel v P*tju in z ostalimi fantini trgal v kanjonu reke Kokre. Bil je Jeren in razigran kot vsi otroci ^ Tkal je poznanstva in prija--Jfca. se igral, nadvse pa je ljubil J^rstvo. Ker je bilo kolo redkost, njem popeljal zdaj tega, zdaj ^Včasih je posedel na kolo kar r-ž.eke in jih tako zelo osrečil, ^šiaso vojna leta. Tudi za otroke * marsikaj spremenilo: niso bili ■ako prešerni, preganjal jih je >red okupatorjevim nasiljem, so selili družine z otroki, od-I zdaj tega, zdaj onega v zapor ' taborišče smrti. Okupator' je talce in nato na vidnih me-1 imena svojih žrtev, ni nič ušlo .. . je opravljal nevarno nalo-jodilne fronte, saj je med pridobival pristaše za SKOJ Pri tem mu je bilo v veliko po-i, ki ga je imel le on. V njem •ajeno pravcato skrivališče _io pošto. jaia so otroška leta, vojna vije postajala vse hujša, upor "ejši. Vstajali so neznani ju-I, Ston, Janina, Gašper, Mi-ižar . . . Okupator je kljub postajal vedno bolj zbegan an. Ilegalci so se med seboj i le po svojih ilegalnih ime-o postajali nevidni, nezna- ni za izdajalce in ovaduhe. Gašper je bil vedno nasmejan, zbijal je šale in skrival svojo aktivnost. V Kranju, kjer so se Nemci počutili najbolj varne, je pridobival mladino za boj proti okupatorju. Seznami z imeni, prepisanimi s stanovanjskih hiš, so v kolesu romali v gozd, i/, gozda pa napisani mobilizacijski pozivi za vključitev v partizanske vrsto. V gozd so po tej poti prihajali okupatorjevi časopisi, iz katerih je bilo razbrati razmere na bojiščih. Tako smo izvedeli tudi za desant na Drvar. Zadnja Gašperjeva akcija v Kranju je bila v nedeljo, 12. novembra 1944. Svoje je povedel v hosto. Da pri okupatorju in izdajalcih ne bi zbudil suma, je prek lesenega mostu pri Majdičevem mlinu ob sebi potiskal svoje priljubljeno kolo. Med*potjo proti Besnici mi je dejal: »Vojna je, veliko nas bo še pobrala.« Njegov obraz je bil resen. Po krajšem postanku na Komandi mesta Kranj sva se na Jamniku pridružila enoti Prešernove brigade, ki je imela svoj štab na Mohorju. Gašper je bil dode- )renjevaškem polju bodo zaokrožili ljišča j kosov za lažje ti imajo zemljo na Gorenjevaškem polju so dali pobudo ►žitev zemljišč — Vsi postopki so pripravljeni — Hkrati đili tudi odtočne kanale za vodo in tako tudi izboljšali zemlje — Pomoč kmetijske zemljiške skupnosti in re-[a sklada za pospeševanje kmetijstva krožitev je že dala večina lastnikov tako ne pričakujejo kakih večjih (jen Ul- bataljonu, kjer seje pridružil prenokaterim znancem i/. Kranja in okolice. Postal je kurir. V svoji malhi je prinašaf1 in odnašal pomembna sporočila za bataljon in brigadni štab. Od njegove iznajdljivosti je bila odvisna usoda številnih borcev in uspešnost partizanskih akcij. Konec decembra 1944 je prinesel v obkoljeni I. bataljon Prešernove brigade nujno sporočilo, naj se bataljon čimprej umakne čez Poljanščico v Četeno ravan. Bataljon se je" pravočasno umaknil iz še nesklenjenega sovražnega obroča, za njim so pa sveže zapadle snežinke zabrisale sleherno .sled. Veliko močnejši sovražnik je bil tudi to pot ukanjen. Nešteto takih akcij je opravil požrtvovalni kurir Ernest Badalič-Ga-šper. Usoda je hotela, da se je njegova napoved uresničila. Šest mesecev kasneje je namreč Prešernova brigada prodirala proti Gorici in vstopila vanjo. Toda Gašper in Boltežar tega pohoda nista preživela. V Trnovskem gozdu je padel Boltežar — Pavle Pance, nekaj dni pozneje pa še Ernest Badalič-Gašper. Ob štirideseti obletnici ustanovitve 9. Korpusa sta bili na Trnovem blizu Goricema spomeniku grobnice napisani tudi ti dve imeni partizanov iz Kranja. Prenekateri starši so potrti prenašaji izgubo svojih sinov. V Kranju doktorica Pancetova desetletja ni slekla črnega oblačila: razen sinov sta z Badaličevo mamo izgubili še svoje može. Pred zadružnim domom v Hrastju je postavljen spomenik in na njem je zapisano ime kurirja Ernesta Ba-daliča-Gašperja. Športna prireditev, kolesarski maraton Po poteh pomnikov, ki bo v nedeljo, 27. maja, v Hrastju, bo prirejena v njegov spo- Stane Bobek-Miha borec Prešernove brigade Svečanost na Ljubelju Ljubelj — V soboto, 26. maja, bo ob 11. uri pri karavli maršala Tita na Ljubelju spominska svečanost ob tretji obletnici poimenovanja. Kratek kulturni program bo pripravilo Ljubljansko armadno območje. S tržiške avtobusne postaje bo odpeljal avtobus na Ljubelj ob 10. uri. Kamping Šobec je že Jutra so tam Delavci še urejujejo okolico. Neurje, ki je februarja divjalo po Gorenjski, tudi Šobcu ni prizaneslo. Preko dvesto dreves jim je podrlo. V glavnem so že vse odstranili, le nekaj težkih smrek še moli v zrak korenine in ogromen kup vej, ki bodo zagorele v ogromen kres, priča o ujmi. Polne roke dela so imeli zaradi tega. Pa so jim na pomoč priskočili leski športniki in učenci sedmih in osmih razredov. Udarniško so počistili ves kamp. Sto novih dreves so posadili. Zdaj delavci zapirajo iztok iz jezera, ki so ga odprli, da so očistili jezero. Mali golf je že obnovljen, v delu je nekaj novih fontan, kjer bodo namestili dodatna pomivalna in pralna korita. Še več vodovodnih pip bodo namestili. Tudi deset električnih omaric so na novo postavili, po šestnajst priključkov ima vsaka. Šobec je praktično pripravljen na sezono. Do konca junija, ko pričakujejo prvi naval, bodo tudi fontane dokončane. Kakšnih trideset gostov je sedaj vsak dan tam. Aprila so imeli 500 nočitev. Več bi jih bilo, če bi bilo vreme lepše. Mraz in dež sta goste pregnala na obalo. Pridno pa ob koncu tedna prihajajo domači gostje, največ Ljubljančani, ki imajo postavljene svoje prikolice. Restavracija je že odprta. Murkina trgovina tudi, vendar zaenkrat le še dopoldne. Jutra so tam najlepša, pravijo. Posebno zdaj, ko še ni toliko ljudi in ni kopalcev. Ptički pojo, veverice skakljajo čez mostiček, Sava žubori spodaj v strugi, valčki na jezeru se drob- pripravljen na sezono najlepša no sukljajo. Eden od gostov se je že ulegel na sonce, drugi pa se je spravil na otroško gugulnico in nekaj be re. Pred restavracijo je že nekaj gostov, največ menda domačinov. Ker v kuhinji še ni dela, so so tudi kuharice spravile na sonce. Ena od njih pridno plete. Ko bo sezona, miru ne bo več. Toda še vedno bo Šobec. kotiček, kamor gostje radi prihajajo. Kako cenjen in obiskovan je, najbolj /.govorno pove število nočitev: lani jih je bilo 67.000. Letos računajo na 95,000; Spodbudne cene so postavilr. Po štirih dneh bivanja ima gost že precejšen popust. Nov prospekt je pripravilo Turistično društvo Lesce. Pa tudi starega so obnovili in nove razglednico sG natisnili. Motivov jim v tem piele-pem koncu Gorenjske ne manjka. Sicer pa Šobcu ni potrebna rekla-ma. Dobro blago se samo Hvuli, pra vijo. Največ ima gostov, ki se vsako leto vračajo. Delavci na Šobcu že delajo nove načrte. Prihodnje leto bodo postavili posebno hišico s sanitarijami /a invalide in posebno za otroke. Več to ple vode bodo napeljali in dodatnih dvajset tušev. »Vedno moraš misliti na izboljšave,« poudarja mlada upravnica kam-pinga Šobec Marjeta Vizovišek. »V tesnem sodelovanju z. upravnim odborom Turističnega društva l.escv. gredo dela veliko lažje od rok.« D. Dolenc Na junijski seji ob-ipščine bodo obravnavali 5be o uvedbi komasacijska na Gorenjevaškem ado za zaokrožitev zem-mli kmetje iz Gorenje vasi, travnike in njive na Gore-polju in Kmetijska, za-fja Loka. Komasacijsko sega 115 parcel s skupno ha, ki so v lasti 37 lastni-1 gospodarstvo ima povpre-parcele s povprečno velikost- im in . težav. Izvedba komasacije bo veljala nekaj več kot milijon dinarjev. 90 odstotkov denarja bo prispevala republika iz. sklada za pospeševanje kmetijstva, 10 odstotkov denarja pa bodo zagotovili lastniki zemljišč. V teh zneskih seveda niso zajeti stroški agromelioracije in gradnje novih poti. Stroške teh del pa bo v višini 70 odstotkov pokrila Kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka in 30 odstotkov lastniki zemljišč. »Sedaj imamo 10 parcel, po komasaciji pa bomo imeli 2,« pripoveduje Tomaž Inglič. kar bo olajšalo delo. Sicer pa je Gorenjeva.ško polje že sedaj izredno dobro obdelano. Povprečno redimo kmetje z desnega brega Sore 2,5 do 5 velike govedi na ha. kar pomeni, da lahko naše polje preredi 100 goved. Ker pa imamo kmetje, pet nas je, polja še drugod, rodimo med 140 do 150 glav govedi. V hlevih imamo pitance m krav.-. Odo..,, v povprečju 400 litrov mleka dnevno, kar je polovico zbranih količin goro-njevaške zbiralnice. Trije večji oddamo vsak po 30.000 litrov mleka letno. Razen toga pa so 20 do 22 ton pitancev ter še nekaj plemenske živino. Zato se nam zdi prav, da so našo pobudo za zaokrožitev zemljišča na Gorenjevaškem polju sprejeli in jo uvrstili v srednjeročni plan in da nam pomagajo pri izvedbi. Moram pa reči, da so pridelava ne bo kaj prici čl povečala, ker je polje, kot som povedal. Že sedaj zelo intenzivno nbde- Proračun za krajevne skupnosti Jesenice — Za osnovno dejavnost in delegatski sistem enajstih krajevnih skupnosti v jeseniški občini so v proračunu občine namenili za letos 7 mili j. 600 tisoč dinarjev ali za 16 odstotkov več kot lani. Denar dodeljujejo krajevnim skupnostim po posebnih kriterijih. Krajevne skupnosti so delili po velikosti, med največje sodijo krajevne skupnosti Cirila Tavčarja na Jesenicah, krajevna skupnost Sava, Javornik in Žirovnica. Največje bodo dobile iz proračuna 696 tisoč dinarjev, druge po velikosti po 573 tisoč dinarjev, medtem ko bodo najmanjše dobile po 373 tisoč dinarjev. D. S. Dan šmarnic Turistično društvo Hotavlje bo v nedeljo, 27. maja, že štirinajstič organiziralo zabavno turistično prireditev Dan šmarnic na Slajki. Prireditev se bo začela dopoldne ob 10. uri. Najprej bo kratek program, potem ho za zabavo in ples igral ansambel Zarja iz Cerknega. Obisk prireditve na Slajki nad Hotavljami v Poljanski dolini je lahko lep planinski izlet. Iz Hotavelj je po dobro vzdrževani cesti do Slajke slabo uro, malo daljši je izlet s Sovodnja, s Kladja ali Cerk-na. Na Slajki imajo tudi štampiljko loške planinske poti. Če bo s-labo vreme bo prireditev prihodnjo nedeljo ob isti uri. L. B. Razstava pionirske fotografije Konec sirarstva na bohinjskih planinah? V Bohinju je 48 planin, na 24 so nekdaj tudi sirarili. Danes to počno le še na Grintojci, Lazu in Ovčariji. Planinske sirarne je nadomestil sodoben obrat v Srednji vasi, kjer vsak dan predelajo v ementalec štiri do pet tisoč litrov mleka. Srednja vas — »Sirarstvo na bo- vas, kjer je sodobna zadružna sirar- Jnjjli --'Jo smo res dali kmetje. Šest ■'.ov ima zemljo na Gore-kem polju.- pripoveduje To-iič, Barbarič. »Za zaokrože se odločili predvsem /ara "'''■SfSi ceste, ki teče čez gornji -'-..-j, in je presekala najboljšo ■ '^ko še bolj razdrobila /eni Povedati moram, da imamo '/ najemu tudi večino njiv in kov, ki so v lasti nekmetov.« bodo izvedli združitev m /ao ,0 zemljišč, bodo na Gore •Miem polju uredili tudi agro-j'.jo in tako tudi kakovostni) zemljišče. Soglasje /a zao lano.« Sicer so kmetje na tem koncu tudi v preteklih letih Že veliko naredili /a izboljšanje zemljišč/« Poravnali so Obrunke in bregove in tako tudi večino zemljišč, ki ležijo v bregovih nad vasjo, primerno uredili za strojno obdelavo Vsi imajo tudi vse potreb ne stroje in naprave za sodobno kmetovanje. »Menim, da je trenutno za kmeta kar dobro,« pravi Toma/ Inglič. Včasih imamo problem s krmili, gnojil in semen pa je dovolj. Seveda pa je treba pridno delati, če hočeš primer no zaslužiti.« L. Bogataj Škofja Loka — V galeriji na loškem gradu bodo v sredo, 23. maja ob 18. uri odprli prvo občinsko razstavo pionirske' fotografije. Prireja jo Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, pri kateri jo fotografska dejavnost pod mentorstvom Vlastja Si-mončila dobro ra/vita. Prvič pa bodo pripravili občinsko razstavo fotografskih dosežkov mladih fotografov. V kulturnem sporedu bodo nastopili recitator Jernej Bohinc z osnovne šole v Gorenji vasi, dekliški decel osnovru* solo Peter Kavčič iz Škofja loko in baročni trio Glasbene šole iz Škofje Loke. hinjskih planinah izumira,« kar ne kam otožno priznava 67-letni Ivan Zupane iz Srednje vasi, mož, ki je sedem let siraril na Uskovnici, Konj-ščici in občasno tudi na Praprotnici, 17 let pa je s konjema in na svojih, tedaj še krepkih plečih, nosil hrano in pijačo k Sedmerim triglavskim jezerom, do Staničeve koče in na Kredarico. »Oče, ki si je več kot tri desetletja služil kruh s sirarstvom na Uskovnici, Konjščici in Praprotnici, je pogosto dejal: Ne, ne bom dovolil, da bi kdo od mojih sinov postal sirar! Pa se je krepko uštel. Ko sem bil "star štiriindvajset let, sem že maja-ril na Uskovnici; takrat sem priložnostno zahajal tudi v tamkajšnjo sirarno. Stari, izkušeni planšarji in si-rarji so me postrani gledali, če sem postopal križem rok. Tukaj primi, tole pomij, so me uvajali v delo. Po enem tednu sem že samostojno delal trapista. Kasneje sem se šel učit v dolino k Janezu Žmitku in Francu Štrosu, ki je tedaj na kranjski mlekarski šoli celo poučeval izdelovanje bohinjskega sira. Dobij, sem veselje do sirarstva in postal tako kot oče — sirar.« Bohinjski kmetje pravijo, da je Ivan izdeloval okusen, kakovosten sir. Turistom, ki so ga med lazenjem po hribih pogosto obiskali v sirarni, je bilo še najmanj jasno, kako naredi v siru luknje. Navihani in vedno za hec pripravljeni Ivan jim je takole odgovarjal: »Zaprem se v temen prostor, da me nihče ne vidi, in vrtam — eno za drugo, hlebec za hleb-' eem . . .« Nekateri so celo verjeli. Z bohinjskih planin so vozili 50 do 60 kilogramov težke hlebce v sred-njevaško skladišče, od tod pa v trgovine. V Ljubljani, kjer ima zadruga še zdaj dve prodajalni, je tamkajšnja gospoda rada posegala po bohinjskem ementalcu in trapistu. »Danes sirarijo le še na treh planinah — na Grintojci, Lazu in Ovčariji,« ugotavlja Ivan. »Ko bodo tudi tam obupali, bo konec tradicionalnega bohinjskega sirarstva. S Konjske planine, z Jelja, Goreljka in Javorni-ka vozijo mleko v dolino, v Srednjo na. V njej predelajo dnevno v emen-talca štiri do pet tisoč litrov mleka.« Ivan, če primerjate nekdanji bohinjski sir s tem, ki ga izdelajo v srednjevaški sirarni — kakšne so razlike? »Nobenega doma ni, da v novi sirarni izdelujejo kakovosten siv Slišal sem, da bi ^a lahko prodali tri krat več, kot ga naredijo i/, sedaj od kupljenih količin mleka. Pa vendarle: tudi v bohinjski dolini se že uvo ljavlja silažna koruza, ki slabo vpliva na kakovost sira, razen tega mleku odvzamejo tudi preveč tolšče. Ce si nekdaj bohinjskega omentaicu zavil v pergament, jo papir takoj postal masten. Pa poskusite zdaj: sir jo suh, v njem ni niti toliko tolšče, da bi se je pošteno napil vsaj papir.« Ko ga vprašamo, zakaj izumirata planšarstvo in sirarstvo, zakaj se zaraščajo planino, povzdigne glas. Ni mu vseeno, kaj se dogaja s planinami, kjer je nekdaj siraril. »Kdo bo danes še šol na Uskovnico in tam delal, po domače povedano, v dreku. Idealizma je konec, planšar hoče biti zavarovan, zahteva bivalne prostore, kakršne ima gospoda v dolini, in če je, denimo, še oženjen, tudi dodatek za ločeno življenje . .. Ko bo gospodarska kriza še globlja in brezposelnost večja — sem prepričan — bodo tudi mladi radi poprijeli za bolj umazana dela.« C. Zaplotnik G LAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. MAJA 19*4 Tretja dirka za pokal Alpe-Adria v moto krosu Zanimive vožnje v Podljubelju podijuhkij - Lepo pomladansko v romo. zanimive vožnje nastopajočih m nad pet tisoč zadovoljnih gledalcev, to so glavne značilnosti letošnje tretje dirke /u pokal Alpe-Adria za kategorijo do 250 ccm v motokrosu in prve vožnje za republiško prvenstvo v kategoriji do HO ccm. Organizatorji AMD Tržič so se ponovno izkazali, saj so obe dirki za pokal Alpe-Adria in republiško pr- Za pokal Alpe-Adria je na 1900 metrov dolgi progi v Podljubelju zmagal Italijan Lueiano Picco. venstvo spet organizirali tako, kot samo oni znajo. Skratka, odlično. Za prvo dirko so jo delavci AMD organizirali ob pomoči tržiškega združenega dela, za republiško prvenstvo pa je bil pokrovitelj Jože Rendulič iz Dupelj. Na tretji dirki za pokal Alpe-Adria se je v kategoriji do 250 ccm borilo kar dv ainštirideset tekmovalcev iz Avstrije. Italije in Jugoslavije. Najboljšo vož- njo so pokazali prav reprezentantje Italije, ki so dobili obe vožnji. V prvi vožnji je takoj po startu povedel Italijan Sergio Scalabrini, ki je imel enako-v redne tekmece v reprezentančnih kolegih Lucianu Piccu in Ernestu Acqua-salientu in drugimi. Od naših je bil uspešnejši Franci Predan, ki se je v devetem krogu prebil na odlično četrto mesto. Vodilni Scalabrini je moral vodilno mesto prepustiti v desetem krogu, ko ga je prehitel Picco, a vseeno je nato zasedel drugo mesto. Predan je ubranil svoje četrto mesto, čeprav je v finišu poskušal vse, da bi osvojil tretje mesto. V drugi vožnji je šlo vse po načrtu, vsaj po začetnih krogih. Povedel je Italijan Picco, ki je vodil vse do četrtega kola. Gledalce je vrglo na noge, ko ga je v četrtem krogu prehitel Jugoslovan Marjan Zdovc, ki je prevzel vodstvo in vodil nato vse do zadnjega kroga, ko sta ga prehitela Italijan in Avstrijec, a vseeno je za Zdovca tretje mesto lep mednarodni uspeh. Vrstni red za pokal Alpe-Adria — 1. Picco (Italija-puch) 40, 2. Zdovc (Jugoslavija — suzuki) 25, 3. Koller (Avstrija — suzuki) 21, 4. Micheluz (Italija — honda) 20, 8. Jelovšek (yamaha) 15, 10. Andrejak (oba Jugoslavija — suzuki) 15. ROBERT RENDULIČ V OBEH VOŽNJAH Zanimiva je bila tudi prva dirka v kategoriji do 80 ccm, ki šteje za slovenski pokal. V tej konkurenci je nastopilo dvanajst tekmovalcev iz Nove Gorice, Slovenija avta iz Ljubljane, Lenarta, Šentvida, Lukovice in Kranja. Že prva vožnja je pokazala, da sta člana AMD Kranj, sicer oba doma iz Dupelj, Robert Rendulič in Željko Čuk najbolje pripravljena za letošnje nastope. Tako kot v prvi vožnji je tudi v drugi ves čas dirke vodil Robert Rendulič in tako s tema prvima mestoma osvojil vse možne točke. Tudi vožnja za republiško prvenstvo v kategoriji do 80 ccm je bila zanimiva, čeprav Je nastopilo le dvanajst tekmovalcev. S številko dve je na drugem mestu Željko Čuk (AMD Kranj) pred Hamlerjem (številka 8) in številko deset Gonškom iz Slovenija avta. s--1- Občinske kegljaške lige Iskra-Telematika prvak v A ligi KRANJ — Končana so tekmovanja v občinskih kegljaških ligah. V treh li-t^ah se je borilo kar dvajset moštev, ki so pokazala dobro kegljaško znanje. V A ligi je naslov osvojila ekipa Iskra-Te-iematika. v B ligi prvak še ni znan, saj se bosta za prvaka in vstop v A ligo v tretjem srečanju na kegljišču Poden v Škofji Poki pomerila Rritof in Gumar, v C ligi pa so bili najboljši kegljači Adergasa. Izidi zadnjega kola v A ligi — Merkur: Simon Jenko 2324:2226, Iskra-Telematika : Borec 2734:2680, Klek-tro : Iskra Kibernetika 2400:2287. Cicibanova olimpiada Jesenice — Letos so že četrtič jeseni ški vrtci v sodelovanju s temeljno telesnokulturno skupnostjo Jesenice pripravili na Jesenicah cicibanovo olimpiado. Tudi na letošnji, ki je bila minulo soboto zaradi slabega vremena v telovad-nici osnovne šole na Jesenicah, so obi--kevalcem pokazali, kako gibčni so na raznih orodjih in pri rekreacijskih lgri-t ah in bili zasluženo deležni priznanja. Pod vodstvom vzgojiteljic so tako starše in druge prepričali, da v vrtcu in mali šoli nikakor no zanemarjajo tudi športa in zdrave rekreacije. Cicibanova olimpiada na Jesenicah je pohvale vredna prireditev, ki jo Zgledno pripravijo jeseniški vrtci ob razumevanju in pomoči telesnokulturno skupnosti Jesenice. q s Vrstni red - 1. Iskra-Telematika 20, 2. Borec 18, 3. Simon Jenko (Podreča) 16, 4. Sava 14, 5. Merkur 14, 6. Flektro 12, 7. Iskra-Kibernetika 10, 8. Podbrez- je 8. liga C — Adergas 16, 2. Trim-Zalog 14, 3. Jakob Štucin 10, 4. Živila 10, 5. Britof 10, 6. Iskra B brez točke. -d h Pionirji na delovnih akcijah Tudi letos bodo na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji sodelovali pionirji. Med 5000 brigadirji, kolikor naj bi jih letos vihtelo krampe in lopate na dvanajstih delovnih akcijah, jih bo kakih 500. Združeni bodo v devet samostojnih pionirskih delovnih brigad. 7. Gorenjske bosta avgusta odšli na akcijo dve pionirski delovni brigadi. Pionirji z. Jesenic in Radovljice, združeni v brigadi Kokr-ški odred, se bodo udeležili zvezne akcije na Kozjanskem, pionirji iz Škofje Poke, Tržiču in Kranja pa v pionirski brigadi Dr. France Prešeren republiško delovne akcije Ljutomer. Za obe brigadi so priprave v polnem teku. Maju bodo prvi informativni pogovori s pionirji in njihovimi starši ter lokalna delovna akcija. Vino Bešter Skupni vrstni red za slovenski pokal — 1. Rendulič (suzuki) 40, 2. Čuk (oba AMD Kranj - suzuki) 30, 3. Hamler (Lenart — suzuki) 28, 4. Vrtovec (Nova gorica — suzuki) 26, 5. Gošnik (Slovenija avto — suzuki) 23. D. Humer Dobro formo je z zmago pokazal v kategoriji do 80 ccm, ki velja za republiško prvenstvo, član AMD Kranj Robert Rendidič. Vse slike: Foto: F. Perdan NOGOMET Poraz nogometašev Lesc Kranj — V nadaljevanju gorenjskega nogometnega prvenstva za člane so igralci Alplesa v gosteh nepričakovano premagali vodečo ekipo Lesc, Bohinj je na domačem igrišču visoko izgubil z Alpino, v lokalnem derbiju Reteče : Kondor pa so bili uspešnejši gostje. Izidi — člani — Kondor : Bohinj 2:2, Alples : Reteče 4:1, Tržič : Bled 1:1, Al-pina : LTH 3:3, Gorenja vas : Polet 0:3, Jelovica : Lesce 1:3, Bled : Jelovica 5:1, Lesce : Alples 0:1, Reteče : Kondor 2:3, Bohinj : Alpina 2:6, LTH : Polet 3:1, Tržič : Gorenja vas 3:0 (Vrstni red: Lesce 28, Alples 23, Bled 23 itd.); pionirji — A skupina — Jesenice A: Lesce 1:12, Tržič : Bled 1:1, Jesenice B : Bohinj \V2. Lesce : Tržič 6:0, Bohinj : Jesenice A 1:12, Bled : Jesenice B 8:0, Bohinj : Bled 3:3, Jesenice B . Lesce 2:6 (Vrstni red: Lesce 23, Jesenice A 17, Bohinj 10 itd); B skupina — Polet : Kondor 4:1, LTH-A : Alpina 7:1, Reteče : LTH-A 1:2 (Vrstni red: LTH-A 13, Alpina 11, Reteče 9 itd). Drugoligaš Slovan v Kranju KRANJ — Jutri se na stadionu Stanka Mlakarja obeta zanimivo nogometno srečanje. V osmini finala področnega tekmovanja za pokal maršala Tita se bosta pomerila slovenski ligaš Triglav iz Kranja in drugoligaš Slovan iz Ljubljane. Srečanje bo jutri, v sredo, ob 17.15 na stadionu Stanka Mlakarja. Prepričani smo, da bo tekma zanimiva in da bodo domačini premagali ljubljanskega drugoligaša, ki bo to sezono zapustil to drugo nogometno ligo. -dh Triglav B premagal Savo KRANJ — V drugem kolu končnice v občinski nogometni ligi Kranj so se Naklanci s šesto zaporedno zmago povsem približali vodilni Savi, ki je na domačem igrišču izgubila s Triglavom B. Trboje in Primskovo sta remizirala, Šenčur pa je tesno premagal Kokrico. V ligi H jo Zanea vso bližje prvemu mestu, mladinci Nakla so si že dve koli pred koncem zagotovili ponoven naslov prvaka. V pionirski konkurenci bo srečanje Britof: Primskovo dulo odgovor, kdo bo prvak. Izidi — člani A liga — Sava : Triglav B 1:2, Naklo : Podbrezje 5:1, Trboje : Primskovo 2:2, Šenčur : Kokrica 4:3. Vrstni red - Sava 22, Naklo 21, 1\>H brezje 18. Triglav B 17, Šenčur 16. Primskovo 13, Kokrica 12, Trboje 9. Člani B - Britoi : Bitnje 0:0, Grinto-vec : Visoko 3:0 bb, Preddvor : Zarica 1:8. Velesovo : Hrastje 1:9. Vrstni red — Zarica 27, Britof 24, Preddvor 17 itd. iVIladinei — Naklo : Primskovo 2:2, Šenčur : Kokrica 4:3, Trboje : Preddvor 2:2. Vrstni red - Naklo 23, Kokrica 15, Primskovo 14 itd. Pionirji — Kokrica : Primskovo 0:2, Naklo : Britof 1:2, Šenčur : Suva 1:4, Za rica : Bitnje 0:3. Vrstni red — Primskovo in Britof 22, Naklo 17 itd. D. Jošt BLED — JADRALCI NA DESKI ZA POKAL KRANJA IN BLEDA - Brodarsko društvo Kranj in Bled sta bila v soboto in nedeljo že petič oziroma šestič organizatorja tradicionalne regate na jadralni deski za pokal Kranja in Bleda. Blejska regata je bila tudi prva za slovenski jadralni pokal. V soboto veter jadralcem za pokal Kranja ni bil naklonjen, vendar so spravili pod streho tekmovanje. V nedeljo se je na startu v Zaki zbralo kar devetinpetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Italije in vseh slovenskih klubov jadranja na deski. Vreme m veter sta bila ugodna, tako da so vsi pokazali, kako so pripravljeni za to vodno športno disciplino, ki bo letos prvič na sporedu tudi na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Med ženskami za pokal Bleda je zmagala članica mariborskega Sidra Juta Ošlak, pri moških je v lahki disciplini bil najboljši član ljubljanskega Vetra Dušan Kondrad, v težki pa je zmagal njegov klubski kolega Gvido Stražišar. (-dh) — Foto: F. Perdan J VATERPOLO Kranjski drugoligaš prvi brez poraza KRANJ — Letni bazen v Kranju so vse od petka do nedelje zasedli vaterpolski drugoligaši, med katerimi so bili tudi vaterpolisti Edere iz Trsta, ki so merili moči na prvem vaterpolskem turnirju za pokal Kranja. Ob odlični organizaciji vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja so nastopili drugoligaši Brodograditelj iz Betine, Opatija, Burin z Reke, gostje iz Trsta, Koper in domači Triglav. Prvo mesto je po pričakovanju osvojil domači Triglav, ki v petih srečanjih ni bil nikdar poražen. Turnir je pokazal, da so vaterpolska moštva, ki bodo svoje tekmovanje v drugi zvezni ligi začeli v sredini julija, še premalo pripravljena za letošnje tekmovanje. Lahko zapišemo, da so najboljšo pripravljenost pokazali prav zmagovalci, ki so imeli resne tekmece samo v obeh reških klubih, Burinu in Opatiji. To so tudi moštva, od katerih se nato v drugi ligi lahko pričakuje, da se bodo borili za prvo mesto, ki jim hkrati daje pravico za vstop v prvo zvezno vaterpolsko ligo. Domačini so tokrat igrali dobro, čeprav so precej pomladili svoje prvo moštvo, ki bo nasto- palo v ligi. Od starejših igralcev so ostali le brata Malavašič. Jerman ■ Kuhar, ostali pa prihajajo iz kadetski in mladinskih vrst. Nekaj jih je lami* zaigralo v prvem moštvu, kjer je Triglav izpadel iz prve zvezne lige. Do prvenstva je torej za vse še dovolj časa« upamo, da se bodo dostojno pripravi za drugoligaško tekmovanje. Izidi — I. kolo — Triglav Kopeti 19:9, Burin : Brodograditelj 169 < ja : Edera 16:9, II. kolo — Trigiav dograditelj 8:7, Edera : Burin 1 Opatija : Koper 13:9, III. kolo — Ed : Brodograditelj 12:15, Burin - k™ 13:3, Triglav : Opatija 13:10, IV. kolo Burin : Opatija 9:11, Triglav 15:2, Koper : Brodograditelj 7$ y — Edera : Koper 12:10, Opatija'- Brodograditelj 9:9, Triglav : Burin 143. Vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 1« i Opatija 7, 3. Burin (Reka) 7 4 B->J.V graditelj (Betina) 5, 4. Edera (Trs Koper 0. Vsa srečanja so dobro sod*' Stariha, Krašovec, B. Baldermam * Marinček (vsi Kranj). D. Humer Novice iz avto-moto športa J novak sesti, mij\k ar sedmi Kopti Domare avtoinoto društvo j« na znani progi v Tinjanu priredilo dirko za republiško prvenstvo v kategoriji do 250 ccm m tekmovanje v istem razredu za pokal Alpe-Adria. Na dirki za slovensko prvenstvo je zmagal Leon Avbelj i/. Lukovice, izka zali pa so se tudi tekmovalci žirovske-ga avtomoto društva (iregor Novak Je Bil sesti. Vid Mlakar sodim, Marjan Zemljarič 15. m Albin Jesenko 22. Niko Tavčarje zaradi okvare nu motorju odstopil. Na dirki /a pokal Alpe-Adria je mod tekmovalci iz Jugoslavije. Avstrije in Italije vozil tudi Marjan Mlmai (AMD Žin) m se uvrstil v »zlato sredino«. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH PINTARJA se DRŽI smola Hochenheim -- Na drugi cesmoht-trostni dirki /a evropsko P'™^?-bi!a ie v zahodnonemškem Hochenher 'nu i se Janez Pintar (AMD Kranj) m uvrstil v sklepno tekmovanje, ker mu jt. na treningu dvakrat odpovedal motor. Brez treme veliko bolje čremošnjice - Pri Čromošrmcah v Hol i krmni je bila druga dirka za cv-kul Alpe-Adna. Mlada kranjska dirka- k sta se Otresla začetne treme .v , m sta tokrat vozila mnogo bolje. ,'rna'w Ja^ie zasedel 18. mesta . Rob. Rcndul J'J, Illp,Mi,u. dT^ffiw&toO*> bil 23. • ludJ P' „»i ie bila tudi prva dirka /ur|,pu o.enisk.nn tekmovalci 12S-'m;i-1i00lj Si Roman Hril 22. MAJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA, OGLASI IN OBJAVE 13. STRAN O LAS Osnovnošolsko atletsko prvenstvo Najuspešnejši učenci Prešernove šole Kranj — \'u stadionu Stanka *akarju v Kranju je bilo letošnjo ■ovnošolsko atletsko prvenstvo ;ke občine. Med 300 učenci i/ šol so imeli največ uspeha w atleti Prešernove šole, ki so •ttgali tuko v moški kot ženski i konkurenci. jHati — učenci — 100 m rvenkovič (F. Prešeren) 12,2, 2. C^er. 12.5. 3. Orel (oba Brutstvo-**nost) 12.6; 300 m: 1. Tunič (S. *Bko)41,8, 2. Sušnik (M. Valjavec) tt. 3. Klemenčič (Bratstvo-enot-*«) 44.7: 1000 m: 1. Ožegovič (F. kšeren) 2:50.7. 2. Erdeljc (S. Jen-'*) 255.3. 3. Kolman (Bratstvo-Hnost) 3:00,3: višina. 1. Čurčič 1.2. Lasica 175,3, Bohinc (vsi F. •ušeren) 165; daljina: 1. Kranjc Bratstvo-enotnost) 529, 2. Posedi R Prešeren) 519. 3. Zorzut (Brat-svo-enotnost) 513: krogla: 1. Kri-s«c(J. S. Mlakar) 11,53, 2. Krajne F-Prešeren) 11.22. 3. Šavs (M. Va-^vec) 1121; štafeta 4 x 100 m: 1. F. '^šeren 51.7. 2.-3. Bratstvo-enot- nost in M. Valjavec 52,0: ekipno: L F. Prešeren 6487. 2. Bratstvo-enotnost 5875, 3. M. Valjavec 5244, 4. L. Seljak 4985, 5. J. S. Mlakar 4652: učenke - 100 m: 1. Kovač (J. Broz-Tito) 14,0, 2.-3. Arh (L. Seljak) in Strupi (S. Žagar) 14,1; 300 m: 1. Peternelj (J. Broz-Tito) 46,2. 2. Milenkovič (F. Prešeren) 50,0, 3. Bradač (S. Jenko) 50,1; 600 m: 1. Ažman (S. Jenko) 1.48,9, 2. Lamovec 1.56,2, 3. Jurančič (M. Valjavec) 1.58,0; višina: 1. Čeferin 145. 2. Rozman (obe F. Prešeren) 140, 3. Subic (L. Seljak) 140; daljina: 1. Umas (F. Prešeren) 460, 2. Kolman-ko (S. Žagar) 424, 3. Knavs (S. Jenko) 420; krogla: 1. Šter (S. Žagar) 9.26, 2. Sotelšek (L. Seljak) 9,16, 3. Hudorovac (Bratstvo-enotnost) 8,88; štafeta 4 x 100 m: F. Prešeren 58,0, 2. S. Žagar 58,4, 3. L. Seljak 59,3; ekipno: 1. F. Prešeren 7284, 2. L. Seljak 6390, 3. S. Jenko 6364, 4. M. Valjavec 5915, 5. Bratstvo-enotnost 5816. L. Kogovšek POROČILI STE NAM JJJ\J: KLUBSKI ODBOJKARSKI |**1R — Odbojkarski klub Triglav j* koncu uspešne sezone priredil ^na katerem so nastopile vse nji-ffcnske ekipe. Po pričakovanju so ple članice, pionirke so sicer za-Jzadnje mesto, vendar so na tek-p*Mi mladinkam vodile v vseh se-,*zuJtati — mladinke : pionirke 3:1 7-- 33. 10). članice : pionirke 3:0 f&mladinke : članice 0:3 (. 4, 2), — h P&C: STRELSKO TEKMOVANJE e ipEVU VARNOSTI - V počasti ---♦i io hilo na strelišču -a varnosti je bilo na strelišču p«ipru ekipno in posamično tek-b ■pije v streljanju s polavtomatsko [*■ Rezultati — ekipno. 1. PM Tržič l*2č. Romšak. Ban) 196 krogov. 2. *ski štab TO Tržič (Bergant, Ber-^J-Jane) 175. 3. PM Tržič II (Be-Cokan. Korba) 136: ženske. 1. Od-za notranje zadeve SO Tržič- po-go: 1. Božič (PiM Tržič) 76. 2. Ko-fHM Ljubelj) 75. 3. Karba (PM W. 4. Jane (Občinski štab TO Tr-' 5. Ban (PM Tržič) 61. - J. Ki - ^rstvo 'Aomnikih borcev blcev NOV ' — Športno društvo Ja-. ^htcin Prebačevo —Hrast je bo r^jo 27. maja organiziralo že alni kolesarski maraton Pomnikih borcev in talcev Start bo v nedeljo ob 8,30 fasiJnim domom v Prebače-5*0 kilometrska proga bo po-nato do Čire. Skoije Loke, Smlednika. Vodic, Most, Cerkelj. Šenčurja in na -,ačevo. C>-r> koles. \ajhtireje si oh Lolo v Kranju, fitti J'' V prvih" mesecih letos prija vilo tatvino :e '■>'■> lastnikov, kur /r polovico vsi h tu t vin koles nu območju / V/ Krunj. Ko/r.s« so očitno postala še bolj iskana kol smuči m ta ne glede na letni cas. le so menjavala lastnike :e v ■unskih mesecih, ko jih je na cestah mulo. kaj lahko potem pnea-kujemo šele V toj>h'jsih d m h. Domala :a vse prijave jr .na-čilno. da lastnik, ne ve niti tovarniške številke kolesu uiti znalnke al, a\ru(fih :nu,>,.'. i ......1.................." TkT^ff^TVfe TEKST: J KACIN H%H Ifl&fi B%JB RISBA: J. TROBEC A^B ■1^1 A^H HE RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA »N KEMIČNA ZAŠČITA -—- 19 i 17. Med najbolj nevarne sodijo ŽIVČNI BOJNI STRUPI, ki zelo hitro in tudi v zelo majhnih količinah za vrejo delovanje centralnega živčnega sistema, ki tirav nava delovanje človeškega' organ iz - nia. Ker prodrejo v organizem tudi skozi kožo W potrebno TAKOJ UPORABITI ZAŠČITNO MASKO IN ZAPUSTITI ZASTRUPLJENO OBMOČJE. Po ugotovitvi da gre za uporabo /.ivinih bojnih strupov PONESREČENCEM TAKOJ VBRIZGAMO PROTISTKUP. da preprečimo popolno zastrupitev. 1K. Če bi napadalec uporabil M lili U RJ FACE, hi se zavarovali /. zaščitno masko, rokavicami in ogrinjalom. Kapljice strupa je potrebno iz kože takoj popivnati,da preprečimo nastanek gnoj-niti mehurjev, ki se odpirajo v globoke rane. Z blago ra/stopino sode hikarhonc bi nevtralizirali strupe v očeh, ustni in nosni votlini ter prebavilih. 19. UPORAB^ KRVNIM BOJNIH STRUPOV in DllSl JIVCEV je manj verjetna na odprtem prostoru, čeprav so Jih uspešno uporabljali v 1. svetovni vojni. Zaradi hudih motenj dihanja in paralize Živčnega sistema je NUJNA TAKOJŠNJA UPORABA ZAŠČITNE MASKE in umik i/, zastrupljenega območja. 20 Manj nevarni so STKl }>i N MOGOCANJK. Njihov« delovan kratkotrajrui i" Praviloma ,,,()iKu sledil. DRAŽLJIVC1 nas s.|IJO h k|£ nju, kašljanju. ^Jmf^ M>,/*'»H'. IN! HOKEMIČN1 sntUPI pa p«* 'smiino nestabilnost, k, s, p, , Enikih različno izraza. p^' porabljam« « .az«an,an,, t 22. MAJA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE |«4L/ OGLASI KUPIM H: 27-960 PRODAM rtodam 10 dni stare BIKCE simen Franc Urbane, Gorice 24 5571 *AKO kamp PRIKOLICO, pro-Telefon 25-977 zvečer 5597 KRAVI, ki bosta v kratkem tebulj, Adergas 27, Cerklje 5507 ttade PAPIGE - skopčevke, pro-Kožuh, Zminec 61, Škofja Loka 5794 "Ddam mlade PUJSKE in plemen SVINJO. Franc Rozman, Križnar-2. Stražišče 5799 Vodarn SENO »rotno^. Mevkuš 5, Gorje 5819 podani od 20 do 120 kg težke PRA-ižna dostava na dom. Stano-, Škofja Loka 5832 _ VVALKMAN stereo, japon-nov za 6.500 din. Pave, tel. 26-803 5846 ■TOdam SURF — veplas — levant. -60-139 dopoldan 5847 prodam dva meseca stare grahaste UNČKE, cena 200 din. Stanonik, Fja Loka 5848 - dva BIKCA, stara en teden •gttednov. Sv. Tomaž 1, Selca 5849 20ćua dobro ohranjen električni ILNIK gorenje. Hočevar, tel. — int 25-18 dopoldan 5850 ._ prodam italijanski kombini-0TROŠKI VOZIČEK. Naslov v oddelku 5851 »dam 120-litrski HLADILNIK. Trajčev, Ul. L avgusta 1, Kranj 5852 l*dno prodam KOMPRESOR, re-_ 110 1, polni 7 atmosfer; in ZLA-* zobe. Telefon 28-809 5853 m dvoja komplet KOLESA za Tenetiše 2 5854 wn dobro ohranjeno KOSILNI-BCS. Jakob Mihelič, Moše 2, Brez- 5855 lam ' PUNTE, DRVA in lipove £. Velesovska c. 29, Šenčur 5856 Jam 500 kg jedilnega KROMPIR-Snitar Ojstri vrh 7, Železniki 5857 Sdam 'toplovodni KOTEL KTK, 35 Telefon 28-636 5858 lam PEČ za centralno kurjavo, kcal, za vzidavo, malo rabljeno ntaža Mengeš«. Jelar, Smled Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rabljeno rdečo STREŠNO OPEKO. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Ali Topanica. Sr. Hitnje 5, 04209 Žabnica 587» Kupim SPIROVCE, 11 m dolge. Pre-doslje 21, Kranj 5t)()8 VOZILA 'godno 5859 I KOMBI PLOSC 3 cm, merkur pletivo. Zu-5860 PLOŠČ vijake, mje 24 50eu i dobro ohranjem ŠIVALNI maja, v omarici, cena moški balonski m bogat din in nov št 54, cena 4.000 din. Kličite po tel. 50-150 — int. 293 5861 novo rotacijsko KOS1LNI-in 3-tonsko, enoosno PRI-traktor. Naslov v oglas-i„7*iku 5862 B*** n©v PLETILNI STROJ sin £**o — matic, z vsemi priključki *«za krojenje, memo — za izde-js&rcev in orodje). Informacije po iJtel-565 5863 Kron KAVČ. OMARO in HLA ^plL Informacije po tel. 77-482 od £2D. ure 5864 2*am 1500 kg SENA in fantovsko Podbrezje 78, 5865 Prodam VVARTBURG. letnik 1972. Mijo Jozič, Frankovo naselje 173, Škofja I.oka 5645 Prodam VW 1300 - HROŠČ. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 5669 ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodaqp. Milan Jakič, Tončka Dežmana 4, Planina — Kranj 5688 Prodam R-8 S, letnik 1970, športno urejen, s precej rezervnimi deli, registriran do marca 1985. Telefon 064/61-756 popoldan 5880 Prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1978, za 12 SM. Stara Loka 28, Škofja Loka 5881 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 16. 6. 1985. Borkovič, Mlekarska 14, Kranj — Čirče 5882 R-4, poceni prodam za 30.000 din. Pančur, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 5883 Prodam avto SIMCA LS horizont, letnik 1979. Milan Kocjan, Zg. Jezersko 106/B 5884 KADETT 1200 SR coupe, letnik 1973, ugodno prodam. Zdenko Perko, Koroška 2, Lesce 5885 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, poceni prodam, motor in amortizerji so" novi. Telefon 28-427 5886 Prodam MINI 1000, letnik 1972. Frančeškin, Planina 8, tel. 28-918 5887 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1977, registrirano do marca 1985. Malči Kuhar, Šolska 4/A, Kranj — Stražišče 5888 Prodam dobro ohranjen KASON za tovornjak TAM tip 4500, ter ograjo in ogrodje za cerado. Klicati od 20. do 21. ure. Tel. 57-199 5769 Ugodno prodam JAWO 350 ccm, letnik 1982. Ogled zvečer, Gorice 8, Golnik 5889 Ugodno prodam VISO super E, letnik 1981, prevoženih 27.000 km. Lenart Jemc, C. svobode 31, Bled, tel. . 77-222 od 14. ure dalje 5890 Prodam R-4, letnik 1977. Tel. 28-376 5758 • prodam motor MZ 250, letnik 1977 in rezervne dele za FIAT 124. Marjan Kr-žišnik Šutna 3, Žabnica 5756 Prodam dno karoserije za FIAT 850. Demšar, Zg. Bitnje 132, Železniki 5891 Prodam 4 BLATNIKE in PRAGA za citroen GS 1,3. Telefon 83-861 5892 Ugodno prodam FIAT 850, vozen, neregistriran. Ogled vsak dan popoldne. Melinc, Gorenjesavska 54, Kranj 5893 Prodam dobro ohranjen 126 P letnik 1977 prevoženih 56.000 km. Jelar Andrej Zg. Duplje 32 5894 Prodam sprednjo masko, štarter, hladilnik, motor ter menjalnik za ZASTAVO 101. Breg ob Savi 96, Mavčiče 5895 Prodam ŠKODO Š-100, letnik 1974. 75.000 km, tel. 22-062 15. STRAN G L* j k 7 Ob četrtkih in petkih vas vabi mo tudi na ŠKOLJKE. Restavracija »SEJEM« Savski log, Kranj. Telefon: 21-890. Mlad par išče STANOVANJE v Skorji Loki, za dobo do dveh let. Ana Ko- n£^£;ebija 29- Gorenja vas tel 064/69-461 - int. 210 dopoldan 5897 POSESTI LOKAL ZA DELAVNICO, išče obrtnik, za mirno obrt, v velikosti okoli 50 kv. m Najraje v centru Kranja. Telefon 28-427 ves dan 5352 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 5750 V redno delovno razmerje sprejmem KV KROJAČA ali ŠIVILJO z nekaj leti prakse. Informacije: Tone Bevk, C. talcev 1, Škofja Loka, tel. 61-203 5785 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo PEKLAL Puštal 46/A, Škofja Loka, tel. 62-052 5785 Nudimo delo na domu, zasebniku na dvoigelnem šivalnem stroju, razmak igel 14 mm. Informacije po tel. 69-012 — Termopol Sovodenj 5754 Sprejmem FRIZERKO. Šifra: Av- gust KOLO partizan. SO fOR za 4 osebe (spaJni-ain, dodatna oprema), cena . Telefon 064/28-200 5866 }R s tremi spalnicami, prodam, cije zvečer po tel. 26-857 5867 m SEUŽBEN KOVČEK, di-7*35x47 x 12 cm, za 1 SM. Boga-'tfjavčeva 4, Kranj — po 14. uri 5868 »m TELETA za rejo, starega 2 Meglic, Lom 21, Tržič 5869 V^am globok OTROŠKI VOZIČEK '—*% Ročevnica 21, Tržič 5870 uokvirjene GOBELI- Zupan **ni nrodam uokvirjene uv»d^i I 'Zilrola zobe. Telefon 22-991 5871 ^njam nov ležeč 8C-litrski BOJ-* garanciji tiki GVL 4 — 80 za ' ia GV 4 — 80 PL. hribar. Vid-12/A, Kranj 5872 *<**n KRAVO in hrastove PLO-_J*nez Jakopič, Lipce 52, Blejska PNi 5873 F*bm težko KRAVO, tik pred telit-anec, Rečiška 37, Bled 5874 .KABEL. 3 x 2,5, prodam. Tele->221 — int. 23-85 zjutraj 5875 l&tam 200 m pocinkane MREŽE i za fasado. Hrastje 46, Kranj 5876 n obnovljen PRALNI STROJ in MOŠKO KOLO. Telefon 5877 prodam PLINSKI ŠTEDI L-msko PEČ, kuhinjsko MIZO in Informacije v torek in sredo od .jire po tel. 25-906 5878 PRALNI STROJ gorenje .24-937 — Kranj 5910 _di selitve poceni prodam kuhinj-80JLER tiki, ŠTEDILNIK sloboda *»,2 elektrika) ŠTEDILNIK na t--ifttiva (kot nov). *skovo — Kranj bhajilno OBLEKO /, -t. 128 (moder suknjič, sive hlače). Bobek. Bled, Prešernova 9 5907 TO GUME /.a škodo m vprežne Telefon 27-575 5949 •^dam nov zložljiv OTROŠKI Vi) - dežnik. Tel.: 21 -439. D. R,v. STANOVANJA Mamica s šoloobveznim otrokom, išče STANOVANJE ali GARSONJERO. Ostalo po dogovoru. Šifra: Dobro plačam — mamica 5737 Menjam družbeno GARSONJERO na Planini, za enosobno s kabinetom ali dvosobno STANOVANJE, lahko brez centralnega ogrevanja. Plačam celoletno najemnino. Telefon 22-647 5893 Kupim dvo ali trisobno STANOVANJE v Škofji Loki. Naslov v oglasnem' oddelku 5894 Na STANOVANJE vzamem upokojenko, kot družinskega člana, v gospodinjstvu. Več po dogovoru. Jože in Mici Jesenko, Črnivec 22, Brezje 5895 Prodam enosobno STANOVANJE, približno 35 kv. m ter vrt in drvarnico. C. 1. maja 129, Jesenice, tel. 068/40-294 od 7. do 9. ure ali od 20. do 21. ure 5896 DB98 Mlad moški želi sprejeti kakršnokoli DELO na dom ali pri obrtniku. Naslov v oglasnem oddelku 5899 OBVESTILA_ ČISTIM tla, oblazinjeno pohištvo itd . . . Gogala, tel. 21-238 4682 PRILOŽNOST! Izvršujem vse fotografske storitve v enem dnevu — črno-bele in color — poroke, rojstva, pogrebi 50"/« ceneje. FOTO »ŽIVULOVIČ«, • Veljka Vlahoviča 7, Kranj — Planina II., tel. 27-658 5369 ZIDARSKA OPRAVIIA, kvalitetno, poceni in takoj. Telefon 42-285 od 8. do 17. ure, soboto do 12. ure 5762 Ekipa sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in po starih cenah. Šifra: Hitro 5763 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma, itisona. Čistim družbeni in zasebni sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 5900 Opravljamo vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA DELA. Reševa 13, Kranj 5901 GRADITELJI HIŠ! Po lanskih cenah vam obrtnik izdela vodovodno instalacijo. Telefon 28-427 5902 PRIREDITVE_ PLESNI KLUB organizira PLESNE TEČAJE s pričetkom: NADALJEVALNI torek, 22. 5., ob 20. uri, dvakrat tedensko; IZPOPOLNJEVALNI ponedeljek, 21. 5., ob 20. uri, dvakrat tedensko v DELAVSKEM DOMU Kranj — vhod VI. Inforamcije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure 5766 POZNANSTVA Ločen, n*e po svoji krivdi, želim spoznati resno žensko, staro do 60 let. ki bi mi bila dobra žena in gospodinja. Šifra: Pomlad 5903 OSTALO Iščem ekipo za obdelavo lesa. Lokar Rupa 11, tel. 21-071 5994 V Radovljici iščem VARSTVO za 8-mesečnega otroka, z avgustom. Romana Berce, Gorenjska c. 33, Radovlji-ca 5905 Ručigajeva 10, 5906 E8 de dež Kranj Osnovna šola PETER KAVČIČ Škofja Loka Razpisna komisija za razpis delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA ZA TEHNIČNA OPRAVILA Kandidat za pomočnika ravnatelja mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, —- tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — da ima opravljen strokovni izpit, — da z delom in aktivnostjo izpričuje svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem, ustvarjalno razvija samoupravne družbeno-ekonomske odnose, — da uveljavlja pridobitve NOB in socialistične revolucije, koncept SLO in DS, krepi enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, — da ima organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Nastop dela 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič, Škofja Loka, Šolska ulica 1, Škofja Loka, (za razpisno komisijo). Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očetu, starega očeta, brata in strica PAVLA JENKA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Sava — VLP, Društvu upokojencev. Gasilskemu društvu in ZB Žabnica za podarjene vence in cvetje, izražena sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred, pevcem i/. Sv. Duha za ganljive žalostinke ter tov. Lužanu za govor ob odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šutna, 16. maja 1984 ZAHVA1A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, prade-da, brata, tasta, svaka in strica STANISLAVA ŠMIDA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala pevcem za občuteno zapete pesmi za slovo in župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga cenili in spoštovali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 14. maja 1984 L ZAHVALA Na praznik, 1. maja smo položili k večnemu počitku našo drago sestro, teto in svakinjo CVETO RESMAN Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za spremstvo na zadnji poti, za darovano cvetje, oziroma za darove v njen spomin ter za vsa izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Ravniharjevi, medicinski sestri Duši in vsemu osebju Onkološkega inštituta, gospe Petrič za nego na domu: g. župnikoma za pogrebni obred ter pevcem iz Naklega. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki se spominjate naše drage mame HELENE RESMAN, umrle pred letom dni. VSI NJENI Begunje, 1. maja 1984 ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata FRANCA REPETA iskrena hvala sosedom, vsem sorodnikom, DO in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku in pevcem. ŽALUJOČI: otroci Ivanka, Marjanca, Poloca, Pavla, Jožica, Franci in Bogdan z družinami in drugi sorodniki Gorje, Bled, Heiden, Jesenice ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ANDREJA ŠMIDA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalja in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Habjanu, dr. Rešku, dr. Možga-nu, vsem sestram ZD Železniki, posebno sestri Mariji za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala GD Zali lo^. Zali log. OOS Kroj Škofja Loka, GG Kranj za podarjene vence Hvala C D za spremstvo na zadnji poti in tov Milanu za govor ob odprtem go>bu. pevcem in g. kaplanu za lepo opravljenvpogrebni obred. • VSEM Š» J ISKRENA HVAIA.' VS| NJEGOVI ililog Četrti kolesarski sejem in drugi Glasov trim Bencina ni, kolo postaja »gospod« GLASOVA ANKETA Kokrica — V času energetske krize in draginje, ki ji plače več ne sledijo, smo tudi pri nas avtomobile bolj ali tnanj postavili v garaže in s podstrešij, i/, kleti in drvarnic ponovno privlekli na dan nekdaj zelo cenjena kolesa. Ljubljanski Kog, naš največji proizvajalec koles, zaradi velikih izvoznih obveznosti ni uspel nasititi koles lačnega tržišča. V takšnih razmerah se je tudi porodila zamisel o sejmu rabljenih (in novih) koles ter kolesarske opreme. V nedeljo je bil na Kokrici že četrti sejem. Prireditelji, člani kolesarske sekciji1 domačega športnega društva, so se tudi tokrat potrudili, kaj več pa v sedanjih razmerah niso mogli ponuditi obiskovalcem. Čeprav jim je Rog obljubil celotno »kolekcijo« koles, od navadnih do zahtevnih dirkalnikov, jim je v zadnjem trenutku uspel zagotoviti 250 koles, med katerimi pa so ljubitelji kolesarstva pogrešali predvsem večje (maxi) ponije ter dirkalna kolesa maraton. Dovolj je bilo raznovrstne kolesar- Marija Sekne, 80-letnica iz Kranja je bila najstarejša med 150 udeleženci Glasoi ega trima. Proga od Ko-krice do Bele m nazaj je ni kdovekaj utrudila, na cilju je zgovorna pripovedovala: »Sin Ivo, ki zelo rad kolesari iti je tudi član kolesarske sekcije, me je ie dlje časa nagovarjal, da .'t<(< J mdo priborili otrošk.: Kntnja ter Čriček : Zgornje Bele. ki sos - „recej gledalcev. fSj -kolesa. Zanimiva prireditev je privabila tudi P Foto: F, Perdan