PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 76 (13.307) Trst, petek, 31. marca 1989 Delovna obveznost za 27.000 delavcev Napeto zatišje na Kosovu Albanci objokujejo mrtve Neuradni glasovi govorijo o 140 smrtnih žrtvah - Mnogi ranjenci se zdravijo skrivaj - Težavno delo novinarjev Prva »žrtev« mafijskih izsiljevanj in groženj Sodnik Riggio ne bo član protimafijskega poola komisarja Sice MARJAN DROBEŽ PRIŠTINA — Na Kosovu je stanje še naprej zelo dramatično, kar potrjuje tudi Sekretariat za notranje zadeve Kosova. Medtem ko ugotavljajo in štejejo mrtve in ranjene v neredih, ki so bili prejšnji ponedeljek in torek, srbsko in črnogorsko prebivalstvo menita, da se na Kosovu odloča o usodi in obstoju Jugoslavije. Pripadniki albanske narodnosti pa so ogorčeni in obupani. Prepričani so namreč, da so izpostavljeni terorju samo zato, ker so dvignili glas proti politiki omejevanja avtonomije pokrajine ter zmanjševanja pravic, svobode in dostojanstva albanske narodnosti. V neredih, v katerih je sodelovalo skupaj okoli 14 tisoč pripadnikov albanske narodnosti, naj bi izgubilo življenje okoli 140 Albancev, ranjenih pa da je okoli 370 udeležencev teh de-toonstracij. Točnega števila ranjencev Pa najbrž ne bodo mogli nikoli ugotoviti, ker se ranjenci v bojazni zaradi mogočih represalij oblasti, zdravijo skrivaj doma. Morda pri tem uporab- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pripadnika milice z naperjenim orožjem in neprobojnimi jopiči stražita na prištinskih ulicah (Telefoto AP) RIM — Sodnik Gianfranco Riggio je odločil, da ne bo postal član protimafijskega poola višjega sodnika Domenica Sice. Odločitev je utemeljil z izjavo, da mu mafija streže po življenju in grozi njegovim družinskim članom, o čemer ima tudi dokaze. Riggiova odločitev je v poslanski zbornici in senatu izzvala veliko zaprepadenost in neodobravanje, čeprav so z več strani prišli tudi izrazi solidarnosti in razumevanja človeške stiske, v kateri se nahaja sodnik. Odločitev pa odpira vprašanja, kakšna jamstva lahko nudi sodnik, ki se spopada z mafijskim kriminalom in ki potem kloni pred prvimi, pa čeprav hudimi grožnjami in s tem prekliče že predhodno vzeto odločitev? Čemu takšna reklama, ki nemara celo koristi kriminalni organizaciji? Sodnik predstavlja državo in če se vda raznim pritiskom zbega ljudi, ki ne bodo več pripravljeni sodelovati s pravico. Sodelovanje državljanov pa je bistvenega pomena v boju proti mafiji. Predsednik protimafijske parlamentarne komisije komunist Gerardo Chiaro-monte razmišlja, ali je bila reklama, ki je zrasla ob Riggio vi odločitvi in jo tako spremenila v vest dneva, res potrebna. »Mislim, da še zdaleč ne pomaga reševanju problema, vzbuja pa nova zaskrbljujoča vprašanja o tem, kolikšen vpliv imajo lahko izsiljevanja mafijskega pečata,« pravi Chiaromonte. Tudi socialist Ando se strinja z ugotovitvijo, da ima mafija izredno moč, tudi ko miruje. Poslanka Fumagallijeva (KD) kot bivša sodnica ugotavlja, da sedanja Riggiova naloga ni nič manj nevarna, saj je predsednik porotnega sodišča v Agrigentu. Izredno ostra je bila reakcija republikancev, ki so prepričani, da bo Riggiova odločitev vrgla slabo luč tudi na tiste sodnike, ki neustrašno kljubujejo najrazličnejšim izsiljevanjem. »Tolikšen strah pred kriminalno represalijo se konča tako, da ustrahovanec postane njen služabnik,« menijo v PRI. Podtajnik PSI Martelli je bil veliko bolj umirjen in je dejal, da na Siciliji še ni napočil čas, ko bo lahko vsak pošten sodnik brez strahu izvajal zakone. »Riggiova odločitev samo opravičuje pesimistično vprašanje komisarja Sice in šefa policije, in sicer kdo prav za prav nadzoruje Sicilijo: vlada ali mafija?« G. R. Eksplozija zaradi plina terjala tri življenja trj Nfcinl Cunea je huda eksplozija, ki jo je povzročilo uhajanje plina, porušila del *\a,istropne družinske hiše. Pod ruševinami so umrle deklici in njuna mati, in dtein ko je oče preživel nesrečo. Izpod ruševin so ga potegnili hudo opečenega raDjenega, vendar je bil mož še priseben in je povedal, da so pod ruševinami H ®rki in žena. Čeprav so gasilci in reševalci v zelo kratkem času prišli na kraj je t,j]a vsai(a pomoč za tri člane družine zaman. Eksplozija je povzročila q tn° škodo tudi na sosednjih poslopjih, v katerih pa k sreči ni bilo žrtev. rnia slika priča o silovitosti eksplozije. (Telefoto AP) NA 12. STRANI Pri zakonski uresničitvi gospodarskega manevra Vlado skrbijo časovni zapleti RIM — Predsednik vlade De Mita se je včeraj sestal z načelniki parlamentarnih skupin strank vladne večine, da bi z njimi proučil »tehnične« težave pri zakonski izvedbi gospodarskega manevra, ki ga je vlada sklenila pred veliko nočjo, da bi' znižala državni primanjkljaj. Na srečanju so sklenili, da bo vlada zahtevala zaupnico vsakič, ko bo obstajala nevarnost, da bi se zaradi obstrukcije opozicije razprava in glasovanje zavlekla. Od ponedeljka do torka bo v poslanski zbornici razprava o davčnem odloku (odlok bis). Ob tem pa obstaja nevarnost, da bi prišlo do nesprejemljivega prepletanja med starim in novim gospodarskim manevrom. In prav na to nevarnost opozarjajo liberalci, ki tudi včeraj niso skrivali svojega nezadovoljstva nad gospodarskim menevrom. Po njihovem je zakonskih odlokov toliko, da jih bodo le s težavo izglasovali v doglednem roku. Kljub temu pa je vladna večina ohranila in v besedah celo utrdila svojo enotnost, če se ne bo De Mitova vlada v prihodnjih tednih spodtaknila na kaki oviri. Sindikalna zveza CGIL, C1SL in UIL se je do sedaj omejevala le na besedni boj in na ostre kritike, včeraj pa je sindikat predložil prvi protipredlog vladnemu manevru, in sicer za zdravstvo. V njem predvidevajo izenačenje prispevkov za zdravstvo odvisnih in samostojnih delavcev, iz farmacevtskega seznama naj bi črtali odvečna zdravila, ohranili pa bi prispevek za zdravljenje v konvencioniranih klinikah. Zveza bo v prihodnjih dneh sestavila podobne osnutke še za druge postavke vladnega gospodarskega manevra. Neformalni vrh o dvanajsterici TAORMINA Francoski predsednik Frangois Mitterrand se je včeraj mudil štiri ure v Taormini, kjer se je sestal na neformalnem vrhu z italijanskim ministrskim predsednikom De Mito. Srečanje med zastopnikoma Francije in Italije je bila priprava na skorajšnji madridski vrh držav dvanajsterice, bila pa je tudi priložnost, da sta si De Mita in Mitterrand izmenjala mnenja glede pomembnih evropskih vprašanj. Oba sta pripravljena podpreti postopno uvajanje enotne evropske devize, zavzemata se za sestavo »enotnega družbenega prostora«, prav tako pa soglašata glede sklicanja posebnega vrha sedmih najbolj industrializiranih držav zahodnega sveta. Sedež tega vrha naj bi bil Pariz, datum pa polovica julija, to je mesec dni po madridskem sestanku. De Mita in Mitterrand sta izkoristila kratek obisk francoskega gosta v Taormini, da sta si izmenjala mnenja glede rezultatov volitev v Sovjetski zvezi. Obe politični osebnosti sta izrazili prepričanje, da so nedeljske volitve viden pokazatelj nove usmeritve sovjetske politke, vendar ju skrbi naraščanje nacionalističnih vplivov. Ministrski predsednik De Mita je ob zaključku obiska potrdil francoskemu gostu, da bo predsednik Cossiga v prihodnjih mesecih na uradnem obisku v Franciji. Minister Ruffolo predstavil Konferenco o Jadranskem morju RIM Minister za okolje Gior-gio Ruffolo je med včerajšnjo predstavitvijo Konference o Jadranskem morju, ki bo 4. aprila v Anconi, poudaril, da bo ta Konferenca »začetek procesa, ki bo omogočil koordinacijo vseh načrtovanih pobud za sanacijo Jadrana.« Ruffolo napoveduje torej ustanovitev stalnega odbora država-dežele, ki naj bi koordiniral vse bodoče pobude. V Anconi pa bi morali sprejeti tudi intervencijske programe, da bi bili kos kritičnim situacijam. Seveda bi morali določiti tudi točne roke za-adlosti in finančna sredstva, do onca leta pa bi morali sprejeti srednjeročni in dolgoročni načrt, ki naj bi uskladil vse vzporedne pobude, ki posredno vplivajo na stopnjo onesnaženosti Jadranskega morja. Kot zadnje je Ruffolo navedel, da bodo morali pred koncem leta z Jugoslavijo doseči sporazum o obojestranski soodgovornosti za sanacijo Jadrana. Pobuda je vsekakor hvalevredna, ima pa le malo napako, sklicati bi jo morali vsaj decembra, saj alg v Jadranu ne bomo odpravili z besedami in lepimi načrti, temveč s takojšnjimi ukrepi. Z Jadrana pa že prihajajo nespodbudne vesti, da so se alge začele ponovno razmnoževati. To velja tako za večcelične alge v lagunah in ob obalah kot za enocelične na odprtem morju. Lanskoletni zapleti torej niso izučili odgovornih. Vsem je jasno, da sanacija Jadrana zahteva podrobno načrtovanje in ogromne investicije, istočasno pa je lahko vsakomur jasno, da bomo ysako zavlačevanje drago plačali. Časa za prve konkretne ukrepe je bilo oa lanskega poletja čisto dovolj. Že samo dosledno spoštovanje obstoječih zakonov bi Jadranu pomagalo več kot razprava o novih zakonih. Pokrajinski svet v Gorici za rabo slovenščine in ustanovitev Slovenske konzulte NA 8. STRANI Seje se je udeležil tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc Slovenska skupščina razpravljala o stanju na Kosovu po odobritvi ustavnih sprememb LJUBLJANA — Skupno zasedanje treh zborov v slovenski skupščini je trajalo ves dan. V ospredju je bila ocena kritičnega položaja na Kosovu povezana s problemi političnega pluralizma in splošnega razvoja jugoslovanske družbe. V uvodnem poročilu je podpredsednik zveznega predsedstva Stane Dolanc ponovil znane teze o vseh teh vprašanjih, čeprav v nekoliko omiljeni obliki in brez nekaterih poudarkov. Dejal je, da je Jugoslavija v izredno resni krizi, ki je gospodarska in politična. Obsodil je mitinge, stavke in druga žarišča napetosti, saj nevarno ogrožajo odnose s tujino in pripravljenost tujcev, da bi vlagali svoja sredstva v Jugoslaviji. Posebno poglavje je Dolanc posvetil mitingom. »V nekaterih družbenopolitičnih skupnostih trdijo, da so mitingi v sedanjih razmerah edini in resnični izraz volje ljudi, toda to je povsem njihova zadeva. Nihče pa nima pravice tega vsiljevati drugim.« In zatem: »Predsedstvo SFRJ je v preteklem tednu ponovilo svoje odločno negativno stališče do poskusov organiziranja mitingov v drugih krajih brez soglasja njihovih pristojnih organov in političnih vodstev.« Naslednje poglavje se nanaša na ustanavljanje zvez, odborov in na razpravo o političnem pluralizmu. Dolanc sicer meni, da nihče nima pravice omejevati, ali celo omejiti, združevanja občanov, če je v skladu z ustavo in zakoni, obsoja pa poskuse obnavljanja strank, saj mora pluralizem izhajati iz položaja delavca in ustvarjalca v materialni in duhovni proizvodnji. Osrednji del govora je bil seveda posvečen Kosovu. Po Dolančevem mnenju je temeljno žarišče v neurejenem položaju Srbov in Črnogorcev in v albanskem iredentizmu in separatizmu. Od leta 1981 je bilo odkritih 9 večjih ilegalnih organizacij, 95 ilegalnih skupin, obsojenih 1.400 posameznikov, pri sodniku za prekrške kaznovanih 6 tisoč ljudi. Novembrski in februarski dogodki so izredno poslabšali položaj in predsedstvo mu je sledilo od ure do ure. V takšnih okoliščinah je sprejelo ukrepe zgolj s ciljem preprečiti prelivanje krvi. Dilema je bila, ali dovoliti, da se nakopičena nasprotja in antagonizmi rešujejo z mednacionalnim obračunom, ali sprejeti ukrepe, s katerimi bo mogoče reševati kosovske probleme, uvajati red in delo in zagotoviti svobodo in pravno varnost. Dolanc je opozoril, da v nastalem položaju tega ni bilo mogoče doseči s parolami in izjavami o demokraciji, ampak s konkretnim delom državnih in političnih organov. Daljše poglavje je posvetil utemeljevanju pravne zakonitosti sprejetih ukrepov, nato pa je nadaljeval: »Dogodki zadnjih dni so z vso ostrino dokazali, da tudi ti ukrepi niso dosegli svojega cilja. Ubiti so bili ljudje. Pogrebi, ki so posledica političnih sporov, vselej stopnjujejo sovraštvo in maščevalnost, prav to pa moramo preprečiti.« Obsežno uvodno poročilo je imel tudi predsednik republike Janez Stanovnik, čigar ton in tudi nekateri vsebinski poudarki so izzveneli drugače. Vzrok krize je v modelu razvoja, ne pa v zametkih pluralne družbe - je prav nasprotno, nujni sta demokratizacija in pobuda ljudi, ki iz različnih vidikov prispevajo k reševanju krize. Današnja nova gibanja in združenja niso protirevolucionarna in protisocialistična, dokler svoje aktivnosti razvijajo v skladu z ustavo. Ponovil je stališče do vključevanja v federacijo na temeljih skupnega interesa in zavrnil vse obtožbe glede odnosa Slovenije do JLA. Glede Kosova pa je Stanovnik med drugim dejal: »Političnih nesoglasij ni mogoče poravnavati prek človeških življenj, zato je treba preprečiti prelivanje krvi in zavarovati življenja. Nasilje očitno ne vodi do dolgoročne ureditve mednacionalnih odnosov na Kosovu. Širjenje kosovskega problema v jugoslovanski prostor - v obliki grožnje tistim, ki opozarjajo, da vsa resnica ni samo na eni strani - prav tako širi požar, namesto da bi ga gasilo.« Razprava je bila izredno obsežna in živahna, saj je spregovorilo kar 17 de- legatov. Vsi so bili izredno kritični, zagovarjali so politični pluralizem in predvsem nujnost političnega urejanja kosovske krize. Te misli je izredno prepričljivo in poetično izrazil delegat Tone Pavček. Resno in tehtno pa predstavnica slovenskega CK ZKS Sonja Lokar, ki je med drugim dejala, da se ne zavzema za stranke, saj sedaj v ustavi niso predvidene, da pa se o njih mora razmišljati kot o možnosti, ko se govori o novi ustavi. Odločno se je zavzela za čim širši politični pluralizem, na Kosovu pa za sožitje, ko bodo soodločali vsi prebivalci. Podobna stališča so izražali mladinci in številni delegati iz raznih večjih krajev Slovenije. Pretresljiv je bil odstop delegatke, ki je v Beogradu glasovala za izredne ukrepe, kot je sama dejala - zaradi napačne informiranosti. Ves dan je bilo v ospredju glasovanje slovenskih delegatov, čeprav ni bilo ostrejših direktnih kritik. BOGO SAMSA V italijanskih spalnih vagonih baje ne bo rjuh RIM Po aferi o zlatih rjuhah se je položaj italijanske železnice še dodatno poslabšal. Kaže namreč, da odslej za nedoločen čas v spalnih vagonih ne bo rjuh in odej, vsaj ne tistih za enkratno uporabo. Uprava železnice je takoj po aferi sklenila začasno pogodbo s podjetjem Temca iz Nurimberga, vendar je »pozabila« pripisati rok dobave in nekatere tehnične podatke. Temca se zato ni zanesla na veljavnost pogodbe, ki je po mesecu dni zapadla. Za ustrezno opremo spalnih vagonov bi italijanska železnica potrebovala 400-450 tisoč rjuh na mesec, ki so vredne približno milijardo lir. Nemške rjuhe si je torej zapravila, v Italiji pa nobena tovarna ne izdeluje takih, ki bi ustrezale predvsem zakonom o protipožarni varnosti. Rjuhe morajo namreč biti iz negorljive snovi. Uprava italijanske železnice sedaj razmišlja, da bi pregledala skladišča, v katerih je nekoč hranila volnene odeje in platnene rjuhe in jih spet dala v promet. Problem pa je ta, da jo bo razkuževanje posteljnine po vsaki uporabi stalo veliko več od zloglasnih zlatih rjuh. Poklon cesarici Žiti Habsburški V Klosterneuburgu so se zadnji Habsburško-Lothrinški cesarici Žiti poklonili številni Avstrijci, še več jih bo na Dunaju, kamor so sinoči prenesli njene posmrtne ostanke v pričakovanju pogreba 1. aprila (Telefoto AP) V Valtellini samomor De Micovega sodelavca MILAN — Na veliko noč si je vzel življenje Giuseppe Pace, ki je dvajset let sodeloval z inženirjem Brunom De Micom. Oba sta bila obtožena korupcije, ko je izbruhnila afera »zlatih zaporov«. Pace je bil obtožen tudi lažnega pričevanja, preiskovalni in sodni iter pa je močno vplival na njegovo psihološko počutje. Pred nekaj meseci je zabredel v globoko depresijo, bal se je posledic svojega dejanja, moral je celo v kliniko na zdravljenje. Kljub temu pa je vest o njegovi smrti močno pretresla prijatelje in bivše sodelavce. Giuseppe Pace se je namreč ubil s strelom pištole v sence. Bil je na počitnicah v Cosiu (Valtellini), kot gost v hiši brata Domenica. Nič ni dalo slutiti, da je bila njegova psihič- na stabilnost ponovno ogrožena. Njegov milanski odvetnik je celo izjavil, da bi lahko preiskava ne bila edini razlog za Pacejev samomor. Tudi Bruno De Mico je rekel novinarjem, da ga je smrt prijatelja in sodelavca močno pretresla, saj ni domneval, da bi bil Pace tako ranljiv. Pace je bil koordinator knjigovodsta družbe CODEMI, v afero »zlatih zaporov« pa ga je vpletla socialdemokratska občinska svetovalka Luisella Alpi, ki je sodnike obvestila, da sta Pace in De Mico večkrat zahajala v neke tajne urade, kjer naj bi hranila vse dokaze podkupovanj. Sodniki so zaslišali Pa-ceja in z njim skušali tudi razvozlati računalniške tajne in vsebino disket na katerih je De Mico beležil pretakanje denarja. Napeto zatišje na Kosovu Albanci objokujejo mrtve NADALJEVANJE S 1. STRANI ljajo zdravila in druge pripomočke, med njimi morfij, ki so v zadnjih dveh mesecih v velikih količinah izginili iz ambulant in skladišč zdravstvenih organizacij na Kosovu. Novinarji delajo v težkih razmerah. Policijski organi so izdali dovoljenja za gibanje v nočnem času, ko sicer velja policijska ura, samo domačim novinarjem iz Prištine ter tehničnim delavcem radia in televizije Priština. Noben drug jugoslovanski novinar, še manj pa seveda tuji, ni dobil prepustnice, ki bi sicer veljala samo eno noč. Včeraj so v Prizrenu ustavili skupino italijanskih časnikarjev, ki je hotela obiskati to mesto, v katerem živi velika albanska skupnost. Miličniki so jih zavrnili ter jih povabili, da se vrnejo v Prištino, kjer da naj prosijo za dovoljenje, ki bi omogočalo njihovo delo. V Prištini pa niso uspeli in tako so ostali nekako zaprti v hotelu Grand sredi mesta, kjer je sicer nastanjenih okoli 150 časnikarjev iz Jugoslavije, iz Italije ter iz drugih držav. S kolegom Marjanom Doro iz Radia Ljubljana, sva včeraj v Titovi Mitroviči videla sledove krvi in streljanja blizu avtobusne postaje, kjer se je odvijal spopad med demonstranti in pripadniki milice, prejšnji ponedeljek. Demonstranti menda niso bili oboroženi, toda med- Senator Spetič o Kosovu RIM — V zvezi z dramatičnimi dogodki na Kosovu so senator Spetič in nekateri drugi senatorji naslovili na zunanjega ministra Andreottija vprašanje, kako namerava italijanska vlada ukrepati. V interpelaciji med drugim beremo, da je treba »sosednji Jugoslaviji pomagati, da se čimprej vzpostavi demokratični mir in spoštovanje pravic vseh etničnih komponent. Njihovo suverenost in teritorialno celovitost lahko zagotovi samo demokratičen dialog, ki pa ga morajo graditi vse zainteresirane države.« tem ko so jih miličniki poskušali raz-pršiti.in pregnati, so nanje iz posameznih hiš začeli streljati. V medsebojnem obračunavanju je bilo enajst oseb ubitih, med njimi pa so tudi otroci, ženske in starejši ljudje. Krste s trupli so odpeljali na obdukcijo v Prištino, v Ulici Dare Žarkovič v Titovi Mitroviči pa so še zmeraj vidni sledovi prelite krvi. Včeraj so v Titovi Mitroviči na neki njivi našli še eno žrtev. Šlo naj bi za 13-letnega mladeniča, ki je izgubil življenje v nejasnih okoliščinah. Že zdaj je gotovo, da bo na Kosovu, če bo prevladala tako imenovana normalizacija razmer, dejansko vladala represija. Kjer ne uspejo politični aktivisti, ki ljudem dokazujejo in jih prepričujejo o tem, da je v teku protirevolucija, že četrta v povojnem času, začno soditi in izrekati kazni. V Uro-ševcu, kjer poleg Prištine živi največ Albancev, so na zaporne kazni obsodili demonstrante, ki da so povzročili ali vodili nerede. Pri tem pa so sodniki strogo obravnavali tudi mladoletnike. Rudarje in druge delavce, ki ne sprejemajo pozivov, da začno delati, obsojajo po hitrem postopku na kazni, ki gredo do 60 dni zapora. Na Kosovu je pod režimom delovne obveznosti 27 tisoč delavcev, ki so zaposleni v najvažnejših podjetjih, organizacijah in tehnoloških sistemih, ki so življenjskega pomena za pokrajino, in nekateri, na primer elektrogospodarstvo, tudi za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Mnogi se še naprej upirajo delovnim obveznostim in zato proti njim izrekajo sankcije in kazni, ki jih določa jugoslovanski zakon o splošni ljudski obrambi. Nadaljujejo se tudi različne oblike pasivnega odpora, oziroma celo sabotaž albanske narodnosti. V termo- elektrarni Kosovo B je skupina delavcev albanske narodnosti poskušala zasesti in prevzeti komandni center te termoelektrarne, vendar so ji to s hitro intervencijo preprečili. Na Kosovu s strahom pričakujejo kaj se utegne zgoditi v času od 1. do 4. aprila, ko bo obletnica krvavih dogodkov iz obdobja tako imenovane protirevolucije v letu 1981. Vendar je treba že zdaj poudariti, da je med tedanjimi dogodki bilo le 9 mrtvih, to pa je -mnogo manj kot med sedanjimi dramatičnimi dogodki na Kosovu. Rezultati bilance 1988 Casse di Risparmio di Trieste Skupna upravljana sredstva 4.528 milijard Upravljana sredstva 2.360 milijard Vloge privatnih klientov 1.695 milijard Upravljanje vrednotnic klientov 1.847 milijard Ekonomske naložbe 900 milijard Finančne naložbe 911 milijard Lastna sredstva 196 milijard Čisti dobiček * 11#216 milijonov * Po izvedenih amortizacijah in dodelitvah skladom za več kot 40 milijard nit CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Bilanco Casse di Risparmio di Trieste je pregledala ARTHUR VOUNG & Company V Gradcu bodo letos priredili petnajst specializiranih sejmov Začudenje zaradi uradne odsotnosti Dežele F-JK TRST — Bogato paleto letošnjih sejemskih prire-hitev v Gradcu so zastopniki tamkajšnje sejemske Ustanove predstavili včeraj na Trgovinski zbornici v Nstu (podobna predstavitev bo danes v Vidmu). Govorili so predsednik graškega sejma ing. dr. Aleksander Gotz, odgovorni za stike z javnimi občili ing. Karl Robausch in zastopnica za italijansko tržišče In-grid Pichler Marsoner. Tukajšnjim novinarjem so po-Vedali, da bodo tudi letos na tem sejmu razstavljale! 12 naše dežele, še zlasti iz videmske pokrajine, ne bo Pa prvič uradno zastopane deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. O tem je govoril predstavnik Tržaš-Ke trgovinske zbornice Fabio Žiberna. Graški zastop-uiki so zaradi tega zelo začudeni, saj je že več let Veljalo pravilo, da je Italijo na spomladanskem sejmu Nastopala naša Dežela, na jesenskem pa Dežela Vene-to- Medtem je Dežela Veneto tudi letos zastopana -Za to so dobili zagotovilo dan prej v Benetkah - pa iz naše dežele ni nobenega glasu. Ni jim uspelo priti v st.ik s pristojnimi na Deželni upravi v Trstu. Začudenj so nad takim molkom. Sicer pa smo po drugi strani izvedeli, da Furlanija-Julijska krajina letos ni bila Ul najbrž ne bo zastopana na nekaterih sejmih v tujini- Doslej so namreč za uradno prisotnost FJK na tujih sejmih skrbele izmenično po medsebojnem dogovoru, štiri trgovinske zbornice naše dežele. Kaj je tel odstotnosti botrovalo ne vemo. Novinarji smo bili s tem prvič seznanjeni včeraj. Tudi v Gradcu so se odločili, da na sejemskem Prostoru priredijo več specializiranih sejmov. Teh Unajo v glavnem mestu Štajerske precej. Kar petnajst Sejrnov priredijo letos, tem je treba dodati še pet Sejmov za ljubitelje živali. Najbolj pomembna sta spomladanski in jesen-snski sejem. Prvi bo od 29. aprila do 7. maja, drugi pa °d 30. septembra do 8. oktobra. Spomladanski sejem bo tudi letos najbolj veren Prikaz avstrijskega gospodarstva. Razstavljalo pa bo tudi letos veliko tujih podjetnikov. Graški sejem ni zanimiv le za Avstrijce. Pomemben je tudi za sosedne države, še zlasti za Jugoslavijo in Madžarsko. Še zlasti Madžarska vzbuja veliko zanimanja. Državna meja je v neposredni bližini Gradca, danes veliko bolj odprta kot kdajkoli prej. Madžari dandanes trumoma prihajajo v Avstrijo ter kupujejo novo tehnologije, rabljene avtomobile, boljša oblačila. Madžari razpolagajo z veliko denarja. Na sejem prihajajo tako podjetniki kot veliko število obiskovalcev. Na sejmu Madžari prodajajo svoje blago, istočasno pa veliko kupujejo. Na graškem sejmu so vedno prisotni tudi Jugoslovani, tako med razstavljale! kot med obiskovalci. Tudi italijanski poslovni ljudje posvečajo veliko paž-nje graškemu sejmu, saj potom njega prodrejo tudi na avstrijsko in madžarsko tržišče. Na letošnjem spomladanskem sejmu bodo številni strokovni posveti, nekateri dnevi bodo posebej posvečeni Zvezni republiki Nemčiji, Jugoslaviji, Italiji in Madžarski. Lani je bilo graško sejmišče zasedeno 202 dni, na vseh sejmih so imeli 5.000 razstavljalcev, obiskovalcev je bilo 1.200.000. Računajo, da so na sejmu sklenili trgovskih pogodb v skupni vrednosti 107 milijonov šilingov (11 milijard lir). V primerjavi z letom 1983 so v pičlih petih letih povečali promet za 55 odstotkov. Drugi pomembni sejem bo od 7. do 9. junija. To bo specializirani sejem Technova international, na katerem bodo prikazovali naj novejšo visoko tehnologijo. Ob tej priložnosti bo v Gradcu tudi mednarodni kongres strokovnjakov. Poleg omenjenih bodo v glavnem mestu Štajerske imeli še več drugih sejmov. V drugi polovici septembra bo modni sejem, v oktobru sejem zimskih športov, v novembru sejem glasbenih predmetov, v decembru pa obrtni sejem. MARKO VVALTRITSCH V Trstu in okolici, Gorici in Špetru Lutkar Cveto Sever v teh dneh pri nas TRST — Od torka, 4. aprila, do sobote, 9. aprila, bo v Trstu in okolici, Gorici in Špetru gostoval lutkar Cveto Sever iz Kranja. Lutkar se bo predstavil slovenskim otrokom od 4. do 12. leta starosti s predstavo Vrtiljak, ki je pravzaprav lepljenka slovenske otroške poezije, vsebuje pa različne lutkovne sisteme. Režiser in avtor predstave je Marjan Belina, glasbo je napisal Janez Bitenc, osnutke je zasnovala Jelka Go-dec-Tomšič, lutke in sceno pa sta Karavanški predor: Avstrijci dosegli mejo Premoženjsko-pravni nered Ve. e vi *1 1 «V O • V V 1 »1 počitniških his na Sviscakih ILIRSKA BISTRICA — Ilirsko-bistriški izvršni svet je nedavno sklenil, da je treba čimprej urediti premoženjsko-pravne odnose z lastniki počitniških hiš na Sviščakih. Teh je v tem turistično-rekrea-cijskem središču zdaj uporabnih že 75, 15 jih še gradijo, dodeljenih pa je bilo še nadaljnjih 18 lokacij. Precej zmede in težav pri urejanju komunalne in drugih skupnih zadev ter pri določanju odškodnine za uporabo zemljišča povzroča dejstvo, da so bile parcele v daljšem časovnem obdobju oddane pod zelo različnimi pogoji. Četudi so poskušali te razlike lani vsaj delno zmanjšati z dolo- čitvijo enotnih najemnin za del uporabnikov zemljišč, s tem ukrepom niso bistveno izboljšali razmer in omogočili učinkovitejšega gospodarjenja s tem občutljivim prostorom. Zato naj bi bil po mnenju izvršnega sveta naslednji korak parcelacija zemljišč, ki bi služila kot izhodišče za dodelitev pravice uporabe in s tem določitev usklajene odškodnine, ki bi jo morali plačati vsi lastniki hiš. O tem kako bodo to zahtevo uresničili, se bodo predstavniki pristojnih služb in organov kmalu pogovorili s prizadetimi lastniki vikendov. JANEZ ODAR Manziolijeva hiša v Piranu center za restavracijo beneške kulture IZOLA Bo Manziolijeva hiša na izolskem trgu 22. julij postala najsodobnejši mednarodni center za restavracijo beneške kulturno-umetniške dediščine? Vse kaže, da resnica ni dosti daleč, kajti s takim programom so prenovo več kot 500 let stare izolske palače uvrstili na listo C pogodbe Mikulič-Goria o finančni pomoči Italije Jugoslaviji. Uvrstitev na listo C pomeni, da je italijanska stran za ustanovitev omenjenega centra pripravljena vložiti za prenovo objekta vsa potrebna nevračljiva sredstva. S tem bi se v bistvu uresničila dolgoletna želja Izolanov, predvsem pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, da bi pred nadaljnim razpadanjem ohranili ta kulturno-zgodovinski spomenik v izolskem mestnem jedru. Že pred približno petimi leti je skupnost Italijanov iz izolske občine začela razmišljati, da bi v Manziolijevo hišo preselili sedež skupnosti. Že tedaj je italijanska stran pokazala precej zanimanja, da bi z denarjem podprla zahtevno prenovo, vendar zaradi formalnih pa tudi objektivnih omejitev (predvsem naša stran ni zmogla zagotoviti potrebnega deleža) ni prišlo do uresničitve zamisli. Kot je povedal Gianfranco Silian zamisel o ustanovitvi mednarodnega centra - sodeloval naj bi z našimi in italijanskimi univerzami - v Manziolijevi palači pomeni, da bo skupnost Italijanov iz Izole ohranila svoj sedež v Bessenghijevi palači, za delovanje centra in skupnosti pa bodo skušali urediti tudi prostore, kjer je imel Edit svoje dopisništvo. IZTOK UMER izdelala Mitja Ritmanič in Cveto Sever, ki tudi sam nastopa v predstavi. Predstava bo uprizorjena v jutranjih urah po sledečem razporedu: — v torek, 4. aprila, na osnovni šoli v Nabrežini in na osnovni šoli v Zgoniku; v sredo, 5. aprila, bosta dve uprizoritvi v Dijaškem domu v Trstu za mestne osnovne šole in vrtce,- — v četrtek, 6. aprila, bo lutkar gost osnovnih šol dolinskega ravnateljstva; v petek, 7. aprila, ob 15.00 si bodo predstavo Vrtiljak ogledali otroci, ki obiskujejo Dvojezični šolski center v Špetru; v soboto, 8. aprila, pa bodo na vrsti otroci z Goriškega, ki si bodo ogledali predstavo v Kulturnem domu v Gorici, uro kasneje pa v Sovodnjah. Naj omenimo, da je Cveto Sever lani ob priložnosti 18. srečanja slovenskih lutkarjev v Kopru že gostoval na povabilo ZSKD pri nas, in sicer v Dijaškem domu v Trstu, kjer je takrat žel med mestnimi otroki iz vrtcev in osnovnih šol izreden uspeh. Tudi zaradi tega je bila želja prirediteljev razširiti pobudo in nuditi možnost ogleda nove predstave širšemu krogu otrok. Ker bo Cveto Sever nastopal za otroke v jutranjih urah, bo v popoldanskih urah na razpolago odraslim. V torek, sredo in četrtek, 4. 5. in 6. aprila, bo namreč v Dijaškem domu v Trstu od 11. ure dalje praktični prikaz o različnih lutkovnih tehnikah. Srečanje je zamišljeno kot neformalna oblika pogovora o ustrezni uporabi raznih lutkovnih tehnik. Srečanje je namenjeno vzgojiteljem, kulturnim delavcem, mentorjem in lutkovnim ljubiteljem. Za prijave lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel. 767303) ob uradnih urah. Lutkovno »turnejo« Cveta Severja in seminar o lutkovnih tehnikah prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev - Trst, Gorica, Čedad - v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu, pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ. NIVES KOŠUTA Sj CELOVEC — Kratko, enourno v avje na avstrijski strani kara-jj n.skega tunela: v sredo so mi-rQ rlj dosegli 4.414. meter predo- lg V* s tem dosegli mejo z Jugos-z jugoslovanske strani do Kot so sporočili, potrebuje 1 jugoslovanske strani do Pteri še metrov, kar bodo etlvidoma dosegli konec maja \v začetku junija. °t je znano, je zamuda nasta-gj 2aradi nedavnega hudega sjj. ra kamenja in vode. Avstrij-lj strokovnjaki tudi za preosta-st el izkopa na jugoslovanski ve napovedujejo velike teža-Pričo sestave tal. doSp^el1 Qa avstrijski strani je W 9l0 120 delavcev, ki so ma-nve leti - od 1. aprila 1987 - delali v izmenah po 12 ur in dosegli mejo 22 dni pred rokom. Pokroviteljica sredinega slavja je bila žena prejšnjega koroškega deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, Trauld. Kot se je izrazil reporter celovškega radia, so delavci dobili pivo, dvorni svetniki pa šampanjec, pri čemer prvi niso bili posebno Židane volje: ko bo zadnje delo v tem karavanškem tunelu končano, bodo imeli pičle možnosti dobiti novo zaposlitev. Daleč naokoli v Avstriji namreč do nadaljnjega ni predvidena nobena gradnja podobnega predora kot je karavanški. JOŽE ŠIRCELJ Prefekt Larosa odhaja v pokoj VIDEM — Videmski prefekt dr. Francesco Larosa bo s 1. majem odšel v pokoj. Vest je sam sporočil na srečanju z gospodarskimi delavci s Trbiškega. V prihodnjih dneh se bo prefekt Larosa srečal s politično-upravnimi osebnostmi iz Furlanije-Julijske krajine. Konec aprila pa se bo udeležil srečanja z vsemi župani iz videmske pokrajine. Francesco Larosa, ki se je rodil pred 65 leti v Locriju, je bil tudi namestnik vladnega komisarja v Trstu, v Videm pa je prišel leta 1983. ALPE ADRIA VZHOD E NT E FIERA UDINE ESPOSIZIONI 1.19. APRILA 1989 SEJMIŠČE CORMOR HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS sni Urnik ob delavnikih od 16. do 22. Urnik sobota/nedelja od 10. do 23. V kratkem bo tržaška družba naročila še štiri podobne ladje za prevoz kontejnerjev Splavitev največje ladje Tržaškega Iioyda Izredno veliko število gostov je bilo včeraj dopoldne na pomolu Tržaške postaje, kjer so "splavili" največjo ladjo družbe Lloyd Triestino, ki ima naziv "Nuova Lloydiana". Še več ljudi je bilo na obali, da je lahko videlo nevsakdanjo svečanost in veliko ladjo tržaške družbe, ki pa bo plula po drugih morjih. Gre za veliko ladjo, ki so jo zgradili v ladjedelnici v Tržiču. Proti vsakemu običaju slavnost splavitve ni bila v ladjedelnici, marveč v tržaškem pristanišču. To hoče biti dokaz spoštovanja do Trsta, je dejal poverjeni upravitelj Fincantie-rija Corrado Antonini, ki je tudi poudaril, da bo nova ladja največja v floti pomorske družbe, ki ima svoje več kot stoletne korenine v tem mestu. Na slavnosti sta govorila še predsednik Lloyda Vittorio Fanfani in tržaški župan Franco Richetti. Ladjo je blagoslovil tržaški škof Lorenzo Bel-lomi. Ravnatelj tržiške ladjedelnice Giacinto Testa je zatem dal nalog Rositi Caputo, naj mlajši uslužbenki Lloyda, da prereže vrvico, s katero je bila zvezana steklenica šampanjca. Caputova je na tak način krstila novo ladjo-velikanko. Takrat so zatulile sirene, v zrak so spustili nekaj tisoč rumenih in plavih balončkov, ki sta barvi Tržaškega Lloyda. Ladja bo ob Pomorski postaji zasidrana do nedelje. Možno si jo je ogledati. Potem bo odplula v Genovo, kjer bodo nanjo natovorili prve kontejnerje. Ladja bo zatem plula na progi Genova—Avstralija—Nova Zelandija. Med gosti so bili tudi predsednik deželne vlade Biasutti, predsednik Tržaške pokrajine Crozzoli, župan iz Tržiča Demarchi. Prisotnih je bilo tudi veliko delavcev tržiške ladjedelnice in drugih tržiških osebnosti. Na slavnost pa ni prišel noben minister. Z novo pridobitvijo je novinarje seznanil poverjeni upravitelj Lloyda Tommaso Ricci. Nova ladja je dolga 231,64 metra. Na njej bo zaposlenih le 18 mornarjev. Prevažala bo lahko 2.513 kontejnerjev. Nova ladja je znak pomladitve Tržaškega Lloyda, je dejal Tommaso Ricci. Pomorska družba, ki je še do nedavnega bila v hudih težavah, si je sedaj opomogla. Načrtujejo bodoči razvoj tudi s tem, da bodo že v teku letošnjega leta podpisali pogodbe za gradnjo drugih štirih ladij za prevoz kontejnerjev. Ni še znano, kje jih bodo zgradili. Vsekakor jih bodo gradili v ladjedelnicah družbe Fincanti-eri. To seveda daje upati, da bodo kako ladjo gradili tudi v Tržiču, tako da bo zagotovljena zaposlitev tamkajšnjim delavcem. V drugi polovici prejšnjega leta, je še povedal Ricci, so povečali njihovo poslovanje tako, da so imeli kar dvakrat višji odstotek novega dela kot druge družbe. "Nuova Lloydiana" je največja ladja njihove flote. Tržaški Lloyd sedaj razpolaga s petimi lastnimi ladjami, poleg tega pa ima v najemu še drugih 31 ladij. Vse te ladje v glavnem plujejo na progah iz Italije v Indijski in Tihi ocean. V glavnem se poslužujejo pristanišča v Genovi, nekatere ladje pa pristajajo tudi v Benetkah in v Trstu. Seveda je treba najprej ustreči klientom, je dejal zastopnik družbe. Povedal je tudi, da so v zadnjem času povečali neposredno sodelovanje s Kitajsko, vtem ko so se prej posluževali vmesnega pristanišča v Hongkongu. Veliko stikov pa imajo in še bodo imeli z Avstralijo in Novo Zelandijo. Obstajajo tudi številne možnosti, da se ponovno vzpostavijo stiki s pristanišči zahodne obale dežel na jugu Afrike. (mw) Na sliki (foto Magajna) krov nove Lloydove velikanke. Na pobudo občin Dolina, Sežana in Koper Jutri in v nedeljo odprta meja v Dolini Glinščice Občine Dolina, Sežana in Koper sporočajo, da bo jutri, 1., in v nedeljo, 2. aprila 1989, odprta meja v Dolini Glinščice od 9. do 18. ure. Obiskovalci se bodo lahko prosto sprehodili po krožni poti odprte meje Boljunec - Beka - Socerb -Prebeneg - Boljunec. S priložnostno nalepko markirana steza (na sliki) poteka skoraj v celoti po gozdovih. Delovale bodo tudi okrepčevalnice. Kot običajno prireditelji odprte meje priporočajo obiskovalcem, naj imajo pri sebi osebni dokument in samo nujno potrebno opremo. Spored prireditev predvideva za jutri udeležbo predstavnikov oblasti in nastop šolske mladine na tradicionalni zdravici k mirnemu sožitju, za nedeljo, 2. aprila, pa ob 15. uri v Botaču promenadni koncert godbe na pihala iz Ric-manj pod vodstvom dirigenta En-nija Krizanovskega. Ob tej priložnosti se bosta jutri srečala tržaški škof Lorenzo Bello-mi in koprski škof Metod Pirih, ki se bosta po maši v cerkvici na Pečah pridružila v Botaču ostalim udeležencem odprte meje. Prirejajo ga KZVK, KZ in SKGZ Danes v Bazovici protestno zborovanje proti sinhrotronu Koordinacijsko združenje vz-hodnokraških vasi. Kmečka zveza in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza pozivajo predstavnike vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij, izvoljene predstavnike, vaščane in lastnike prizadetih zemljišč ter vse tiste, ki jim je pri srcu problematika, naj se udeležijo javnega protestnega zborovanja proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, ki bo danes ob 20. uri v kinodvorani v Bazovici. Na zborovanju bodo predstavniki prirediteljev obnovili zadnje dogodke v zvezi s postopkom za gradnjo svetlobnega generatorja in orisali trenutno stanje (o tem vprašanju se mora izreči namreč še deželni svet). Zborovanje pa je hkrati priložnost za odprto razpravo o tem, kaj je še mogoče storiti, da bi preprečili gradnjo sinhrotrona pri Bazovici tudi glede na to, da so nekatere poti še vedno odprte. Čeprav so tržaški upravni krogi in nekateri znanstveniki trdno odločeni zagovarjati "bazovsko rešitev", ima slovenska narodnostna skupnost še nekaj možnosti, da prepriča javnost o tem, da je izbira območja T8 za izgradnjo sinhrotrona napačna ne samo zaradi posledic, ki bi jih imela za naravno okolje, temveč tudi zato, ker bi predstavljala ogromno škodo z narodnostnega, kulturnega in gospodarskega vidika. Sicer pa je tudi nedavna avdicija pristojne deželne komisije pokazala, da so izbiri lokacije botrovali razlogi, ki so vse prej kot znanstvene na- rave, prav tako pa je potrdila, da bi zgraditev svetlobnega generatorja na območju ARI, se pravi v neposredni bližini padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, terjala sicer malenkost večje stroške zaradi izkopavanj, vendar bi bila možna in iz mnogih vidikov tudi bolj ustrezna od tako imenovane "bazovske rešitve". Vprašanje je torej še vedno odprto, prav zato pa je pomembno, da se današnjega zborovanja udeleži čim večje število ljudi. Tudi tržaške naravovarstvene organizacije, kot smo že napovedali, bodo danes potrdile zahtevo, naj se sinhrotron zgradi na območju Centra za znanstvene raziskave pri Padričah. Na območju T8 pri Bazovici bo namreč danes ob 17.30 krajša manifestacija, s katero bodo posvetili drevesa tega dela bazovske gmajne brazilskemu naravovarstveniku Chi-cu Mendesu, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi amazonski pragozd rešil pred špekulacijami mednarodnih finančnih družb. Udeleženci manifestacije se bodo zbrali ob 17.30 pred poveljstvom gozdnih čuvajev. K pobudi so doslej pristopili Kmečka zveza, Srednjeevropska omika, Tržaška skupina za zaščito narave, Zeleni z marjetico, Italia nostra. Zveza za okolje, Revolucionarna komunistična zveza, Gibanje za Trst, Radio Opčine, Slovenska skupnost, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in Svetovni sklad za naravo - WWF. Uvedli naj bi ga že s prihodnjim šolskim letom Zavod IRRSAE izrazil ugodno mnenje 1 • A • e V* i i e • v V o eksperimentiranju na učiteljišču Na učiteljišču in vzgojiteljski šoli Anton Martin Slomšek bodo s prihodnjim šolskim letom po vsej verjetnosti uvedli eksperimentiranje. Deželni zavod za raziskave o vzgoji, eksperimentiranje in izpopolnjevanje IRRSAE je namreč zelo ugodno ocenil predlog zavednega sveta in profesorskega zbora učiteljišča, da bi s prihodnjim šolskim letom uvedli petletno umetniš-ko-pedagoško izobraževanje. To sicer še ne pomeni, da se je postopek za uvedbo eksperimentiranja zaključil. Učiteljišče mora namreč prejeti še odgovor ministrstva za šolstvo, ki bi lahko bil tudi odklonilen, vendar dosedanja praksa je pokazala, da ministrstvo skoraj v vseh primerih osvoji mnenje krajevnih inštitucij (v tem primeru zavoda IRRSAE, v drugih pa šolskega skrbništva). Na učiteljišču so torej pre- cej optimisti, da jim bo uspelo uvesti eksperimentalni načrt in se že pripravljajo na prihodnje šolsko leto. Predsednik zavoda IRRSAE Buratto je pismeno izrazil zelo laskavo mnenje, zlasti glede na to, da ima eksperimentalni načrt namen obnoviti in ovrednotiti učiteljišče ter vzgojiteljsko šolo. Buratto namreč ugotavlja, da bo eksperimentiranje z večjim številom predmetov in raznolikimi metodološkimi oprijemi po eni strani pripomoglo k boljši pripravi bodočih učiteljev, po drugi strani pa bo nudilo možnost spoznati in preučiti številne raznolike možnosti umetniškega in likovnega komuniciranja. »Pomembne pa se mi zdijo tudi družbene in kulturne motivacije, ki jih navaja ravnateljica,« piše Buratto. »Slovenska narodnostna skupnost namreč nima nobene višje šole z umetniško smerjo. Zaradi tega in zaradi jasnosti ter izčrpnosti celotnega načrta izražamo torej ugodno mnenje.« To bo gotovo razveselilo vse tiste dijake tretjih razredov nižjih šol, ki so se že s predvpisom odločili za novo šolsko usmeritev. Na učiteljišču je bilo letos namreč znatno več predvpi' sov kot prejšnja leta, pa čeprav sploh ni bilo gotovo, da bo ministrstvo odobrilo eksperimentalni načrt. Čeprav smo o novih tečajih že izčrpno pisali' ni napačno, če obnovimo vsaj glavne značilnosti nove vzgojne usmeritve. Šola bo postala petletna, imela pa bo dve smeri: pedagoško (z d vem® podsmerema — za osnovnošolske učitelje in vzgojitelje otroških vrtcev) ih umetniško smer. Veliko več poudarka bo na poučevanju tujega jezika, ki 9® na vzgojiteljski šoli ni (po novem 9® bodo dijaki imeli vsa tri leta), na učiteljišču pa samo dve (tujega jezika se bodo odslej učili vseh pet let). Že p° bieniju bodo dijaki dobili diplom0' poleg tega pa se bodo vzgojiteljice p° treh letih lahko vpisale v četrti razred brez prestopnih izpitov. Med bienijeh1 se bodo dijaki učili splošnejših predmetov, ki bodo veljali za vse smeri, ter dodatnih predmetov, ki si jih bodo dijaki lahko izbrali glede na svoja zanimanja in nagnjenja. Od tretjega d° petega razreda se bodo dijaki čedalj6 bolj intenzivno spoprijemali z izbranimi predmeti (pedagogija in psiholog1-ja ali umetnost in komunikacijske tehnike ali higiena in gospodinjstvo, o°-visno pač od smeri). Dijaki pa bodo P° prvih dveh letih imeli možnost, d prestopijo iz ene smeri v drugo. Na Pokrajini srečanje o težavah prizadetih oseb Predstavniki Enotnega pokrajinskega odbora handikapiranih, ki združuje več sorodnih združenj, so se včeraj na Pokrajini sestali s prvo stalno svetovalsko komisijo, kateri so orisali vrsto predlogov za izboljšanje življenjskih razmer prizadetih oseb. Med te sodi predvsem predlog, da bi v čim večji meri odpravili arhitekturne pregrade, ki večkrat onemogočajo prizadetim, da bi živeli in delali kot vsi ostali ljudje. Te pregrade so namreč prav povsod, na cestah, v šolah, na delovnih mestih, v javnih uradih. Po drugi strani, so dejali predstavniki prizadetih, pa bi bilo dovolj, da bi pripravili nove rezervirane parkirne prostore, spremenili vhode na avtobuse in vlake, namestili zvočne signale na semaforje, ustanovili poseben telefon za prvo pomoč, in bi že olajšali življenje tistim, ki niso popolnoma zdravi. Pokrajinski upravitelji — sestanka se je udeležil tudi predsednik Crozzoli — so zagotovili, da bodo skušali zadostiti zahtevam in potrebam prizadetih, njihove predstavnike pa so povabili, naj tudi v bodočnosti predstavijo svoje zahteve. usnje in krzna za vaše žepe Ul. S. Caterina 8, Trst - Tel. 631470 Najlepše usnjene modne novosti 1989 končno!! Cž'i /Hoda OBLAČILA - CASUAL - PLETENINE Prva trgovina STOCH-HOUSE v Trstu Nekaj primerov pletenine 6.900 lir ženski kompleti po 19.900 lir moške hlače 19.000 lir jLa ^elle Usnjena oblačila visoke mode Trg Scorcola 3, Trst - Tel. 363316 Moške in ženske usnjene jope, ženski usnjeni kompleti, krila najboljše kakovosti po najugodnejših cenah. Ob ostrem političnem nasprotovanju opozicije V Nabrežini odobrili proračun s prevlado enega samega glasu V Galeriji TK odprli razstavo Bojana Gorenca Slike kot razmišljanje o vlogi likovne umetnosti Devinsko-nabrežinski občinski svet ie v sredo ponoči po dolgi razpravi z enajstimi glasovi od dvajsetih odobril letošnji proračun in programsko poročilo za obdobje 1989-91. Finančni dokumenti so bili odobreni s pičlo večino enega samega glasu, ki ga je v unenu upravne stabilnosti in torej up-ravljivosti občine oddal edini zastopnik Liste za Trst Baici. Proti se je izreklo ostalih devet svetovalcev opozicije, ki jo tvori pet komunistov, neod-visni Vocci (izvoljen na listi KPI), dva svetovalca PSI in edini zastopnik MSI. Brezigarjeva uprava je tako stopila v zadnjo fazo svojega mandata pred njegovim naravnim iztekom čez dobro leto, v kateri si bo prizadevala za razširitev svoje koalicije, ki je za uprav-ipvost občine neobhodnega pomena. V tako krhkem razmerju sil je bilo Povsem naravno, da je proračunska razprava poleg tehničnih vsebovala tudi izrazito politične vidike, ki so pri-f1 še posebno ostro na dan v zaključni laz' glasovalnih izjav. Pa pojdimo po yrsti. Opisno poročilo o proračunu za letošnje leto (ki je bil med drugim ^Prejet po komaj petih mesecih od lanskega) je podal odbornik za proračun Gobbo (KD), ki je poudaril, da gre ?.a Prvi proračun po več letih, sestav-,l®n v razmeroma kratkem roku. Izha-!?L i® iz negativne ugotovitve, da je urzava znižala svoj redni prispevek za u,52 odstotka (za skoraj 200 milijonov Ur), vendar bodo upravitelji krili primanjkljaj (približno 55 milijonov lir) s Povišanim (za .2,3 odst.) vladnim prispevkom za izenačenje, ki znaša nekaj rez 136,6 milijona lir in z zvišanjem ednih dohodkov na račun novega ob-cmsklega davka TASCAP. Tekoče iz-atke — ki so se z ozirom na lansko Poslovno leto zvišali za 1,2 milijarde r in dosegajo skupno vsoto 9 milijard 55,6 milijona lir — bo Občina krila z °hodki od davkov in od soudeležbe Pr* državnih in deželnih prisoditvah. ri tem jo še posebej bremenijo pove- čani stroški za osebje in upravna primanjkljaja iz 1986. in 1987. leta, ki znašata 155 milijonov lir. Triletni razvojni program Občine Devin-Nabrežina predvideva, da bo uprava do konca leta 1991 porabila skupno 16,66 milijarde lir, od česar naj bi npr. za urbanizacijska dela šlo v treh letih skupno 6,5 milijarde lir, za varstvo okolja in kulturne dediščine 2,3 milijarde, za kulturo, šolstvo, šport in prosti čas pa skoraj štiri milijarde lir. V programskem dokumentu so navedeni tudi finančni viri za posamezne postavke, župan Brezigar pa je ob tem poudaril, da bo uprava v tem zadnjem delu mandata dala prednost dokončanju tistega, kar je bilo zasnovano in začeto v zadnjih štirih letih. Če na strnjeno preletimo dolgo razpravo, ki je sledila poročiloma odbornika Gobba, potem moramo kot glavni očitek opozicije Brezigarjevi upravi navesti težnjo po uravnovešanju bilance, ki se potem izrazi v naraščanju primanjkljaja naslednjih poslovnih let. Načelnik komunistične svetovalske skupine prof. Depangher je finančne dokumente komentiral z »...po meni lahko pride potop« in dejal, da uprava lahkomiselno vodi Občino v bankrot, kar da je izraz »...volilne logike iztekajočega se mandata, da bi volilcem predali — kaj? Pepel? Dela, ki jih Občina ne uspeva izvajati in ki jih je v resnici prisiljena privatizirati?« Svoj ostro kritični poseg je Depangher zaključil z napovedjo, da bodo komunisti poostrili svojo opozicijo »proti upravi SSk-KD, ki skuša razveljaviti vse, kar je bilo storjeno v prejšnjih mandatih«. Ta težnja je po njegovih besedah tudi v osnovi skupnega stališča, ki so ga zavzeli s socialisti. Tudi načelnik socialistične skupine Burger je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi bilančnega primanjkljaja (preveč "lahkomiselni" izdatki) in očital odboru, da ni znal izkoristiti prilož- nosti za nove dohodke in da dopušča preozek krog davkoplačevalcev. Opozoril je na nujnost nadaljevanja začetih javnih del, da ne bi izgubili priložnosti, ki jih utegne ponuditi nov finančni zakon, in izrazil nezadovoljstvo, ker uprava po njegovem mnenju zanemarja drobne krajevne zadeva na račun velikih del (npr. Sesljanskega zaliva). Neodvisni Vocci je sicer priznal, da je uprava delala, vendar zanj ni delala dobro, saj se je »omejila predvsem na delitev oblasti, ne da bi skrbela za družbeno in kulturno prenovo«. Načelnica svetovalcev KD Greblova je podala nasplošno pozitivno oceno dela občinskega odbora, glede zavzetja skupnega stališča med KPI in PSI pa je dejala, da je uperjeno zgolj v destabilizacijo uprave in da je »skupna hiša« (med strankama), ki ji ni videti uresničitve na deželni, državni in mednarodni ravni, kot kaže že zgrajena v devinsko-nabrežinski občini. Načenik skupine SSk Martin Brecelj je svoj poseg usmeril v potrebo po oblikovanju širše upravne večine, h kateri je v imenu svoje stranke pozval vse politične sile, ki so pripravljene sprejeti program z začetka mandatne dobe. Obžaloval je razdrtje sodelovanja s PSI in pri tem priznal, da obstaja problem štafete, ki pa da ga gre uokviriti v širši kontekst izključitve SSk iz tržaških krajevnih uprav. Brezigar je v svoji repliki ocenil sodbo opozicije o njegovi upravi kot zgrešeno in nepravično, čeprav ni zanikal nekaterih napak, za skupno stališče KPI in PSI pa je dejal, da izraža očitno voljo po čim večjem oviranju uprave v zadnji fazi njenega mandata. Odgovoril je nato na vsa vprašanja, ki jih je sprožila razprava in se na koncu ustavil pri kulturi sožitja, ki jo ogroža negotovost in napetost, katere vzrok je huda zamuda države pri sprejemanju zaščitnega zakona za manjšino. V. B. Od sinoči so v Galeriji Tržaške knjigarne na ogled slike enega od najperspektivnejših slovenskih slikarjev, ki gotovo spada v tisto skupino mlajših slikarjev, s katerimi je zajamčena kontinuiteta slovenske umetnosti. Bojan Gorenec, letnik 1957, je z nekega vidika res samohodec na obzorju slovenskega slikarstva, saj ga je težko uokviriti v kako gibanje ali skupino. Njegovo delo, kot je na otvoritvi dejal direktor Moderne galerije v Ljubljani Jure Mikuž, se povsem samostojno in avtentično uokvirja v sodobno razmišljanje o vlogi likovne umetnosti. Gorenec, ki v Galeriji Tržaške knjigarne razstavlja petnajst slik različnih velikosti, nikoli ne podleže okusu ali modi, pač pa stalno razvija svoje skrajno natančno razmišljanje o vlogi sodobne umetnosti. »Mnogi modernistični slikarji so iskali nekaj novega,« je dejal Mikuž, »ko pa so našli tudi minimalen nov ključ za svojo ustvarjalnost, so že mislili, da so dosegli resnico v umetnosti. Gorenca pa resnica v slikarstvu ne zanima, ker le, če ne iščeš resnice za vsako ceno, si res svoboden slikar.« Gorenec ustvarja tako slike, ki niso zanimive zaradi tistega, kar je na njih naslikano, pač pa zaradi svoje celotne pojavnosti in telesnosti. Slike postanejo samostojni objekti v okolju. Niti okvirji jih ne ločujejo od okolja, saj je okvir prav tako del slike. Zato je tudi opis odveč, ker si je slike treba pravzaprav ogledati. Na sinočnji otvoritvi je bilo občinstvo res nekoliko maloštevilnejše kot ponavadi. Vendar, kot je rekel vodja Galerije Franko Vecchiet, »ob takih prilikah se zbirajo vedno samo umetnostni sladokusci.« (bg) Ob upravnih razpletih v Nabrežini in Miljah Listarjev glas razburil stranke leve opozicije Kot je bilo pričakovati, je odločilni glas listarja Baicija a odobritev devinsko-nabrežinskega proračuna sprožil iz-dno negativne reakcije v vrstah strank leve opozicije. Že a Predsinočnjem zasedanju občinske skupščine sta komu-ist Depangher in neodvisni Vocci v glasovalnih izjavah ; udo ožigosala listarsko podporo občinskemu odboru; prvi 6 dejal, da se je v najbolj pomembnem trenutku dela neke-a,a občinskega sveta (torej pri sprejemanju proračuna) v .režini ustvarila povsem nova politična situacija, ki da t več plod naključja, ampak natančne politične izbire, o ^ateri bodo »sodili volilci«. In to se je zgodilo — je poudaril ePangher — prav v trenutku listarske gonje proti zaščit-eitlu zakonu za manjšino, zato bo treba potezo, ki po nje-9°vem mnenju ogroža sožitje, soditi na politični način. k°cci pa je potezo označil kot rešitev »nizkega profila«, ki turV™6*3 hude posledice za veliko večino prebivalstva in dl za samo sožitje. Po njegovih besedah bi bila svojčas f°trebna večja prizadevanja tako večine kot opozicije, da bls® Ji izognili. i Socialistični tajnik Alessandro Perelli pa je v svoji tis-neVni noti zapisal, da je devinsko-nabrežinska PSI oddala i^^ivni glas za proračun Brezigarjeve uprave, ker ga je q nda kot nezadostnega tako s političnega kot z upravne-q . v,dika. Po njegovem mnenju so v občini glede velikih Ss^iii vprašanj ekonomskega in družbenega razvoja pri »jN in KD prevladali »oblastniški interesi«, kar je prišlo tre brezobziren in po svoje celo zabaven način« do izraza v p ddtku glasovanja o proračunu. Zabavno pa bo po mnenju Linija tudi videti, kako bo SSk opravičila odločujoč glas pg 1 stranke, ki jo je sama vedno demonizirala zaradi nje-Protislovenskega zadržanja. V resnici — nadaljuje taj-^ .Sl — smo od nespoštovanja sporazuma o štafeti prešli izvori11*111 °Peracijam<<' Ki so svetovalce od strank, ki so jih Er]0*6, Pripeljale pod najrazličnejše in kdo ve kake znake, je ?°' kar socialiste resno skrbi v tem »bednem okviru«, pa če^^vo, da se je zaradi obnašanja SSk in KD upočasnila, pa 6 ne celo paralizirala upravna dejavnost, ki je neobhod-(j Za rešitev vrste neodložljivih problemov prebivalstva Vg. rrtsko-nabrežinske občine. Pri tem Perelli še posebej na-krL.Zamude pri metanizaciji občinskega ozemlja (za katere S6sv lzključno upravo in župana Brezigarja) in pri razvoju tteJanskega zaliva, ob katerem pa je po mnenju PSI po-t60ana Posebna pozornost zaradi tveganj, ki jih izvedba a načrta lahko prinese okolju. Milje: povsem različne ocene Razveljavitev sklepov dveh januarskih zasedanj miljske občinske skupščine, o katerem smo poročali včeraj, sta vsak s svojega zornega kota komentirali tako komunistično kot socialistično pokrajinsko tajništvo. Komunisti so označili odločitev pokrajinskega nadzornega odbora kot »nezaslišano hudo« in uperjeno v preprečitev oblikovanja nove upravne večine oziroma odbora. V nadzornem odboru, ki bi moral biti nepristransko sredstvo jamstva za vse — beremo v tiskovni noti — so spet prevladali pristranski interesi petstrankarske večine oziroma njenih pokrajinskih tajništev, medtem ko splošni interesi občanov Milj nimajo nobene veljave. KPI zaključuje komunike s potrditvijo svojega odločnega nasprotovanja predčasnemu razpustu miljskega občinskega sveta. Pokrajinsko tajništvo PSI pa glede iste zadeve potrjuje svoje zadovoljstvo, saj se bodo občinski svetovalci, ki so svojčas odstopili, sedaj lahko vrnili v miljski občinski svet. Miljski komunisti pa bi morali — piše v tiskovnem sporočilu PSI — namesto da vse svoje sile uporabljajo za krčevito oklepanje "stola", končno prevzeti nase svoje odgovornosti za brezglavo upravno politiko zadnjih let, ki ni rešila-niti enega samega miljskega problema, temveč je kot rezultat prinesla izključno le upravno paralizo. Socialisti zato pričakujejo, da bo tudi pri Listi Frausin končno vendarle prevladalo spoštovanje interesov miljske skupnosti, ki si želi ali takega odbora, ki bo sposoben učinkovito upravljati, ali pa predčasnih volitev, na osnovi katerih bi v kratkem času prišli do istega cilja. Kako omejiti promet? Z zvišanjem glob... Kljub negodovanju in kritikam trgovcev in obrtnikov Terezijanske četrti Občina ne bo omejila ali spremenila ukrepa o zaprtju mestnega središča za avtomobilski promet. Tako je izjavil včeraj tržaški župan Richetti v nekem intervjuju. Po Richettijevem mnenju predstavljajo trgovci in obrtniki samo eno od delovnih kategorij našega mesta, medtem ko imajo vsi prebivalci pravico do boljše kakovosti življenja. Richetti je tudi izjavil, da bo Občina razširila ukrep, katerega namen je, da spodbudi drugačen način življenja. Sedanji ukrep, ki je — kot je znano — eksperimentalnega značaja, naj bi bil torej prvi korak k obsežnejši preureditvi mestnega prometa. Ukrep pa naj bi razširili šele, ko bo v mestu več parkirišč, to se pravi čez nekaj let. Tudi če bodo v razmeroma kratkem času uredili nove parkirne prostore na plačilo, to gotovo ne bo zadostovalo potrebam našega mesta (kot je zabeležil tudi naš dnevnik, v Trstu naj bi manjkalo več kot 4 tisoč parkirnih mest). Na Občini za sedaj torej ne pripravljajo nobenih sprememb, a niti dovoljenj za tiste kategorije, kot so prav obrtniki in trgovci, ki jih nujno potrebujejo. O tem bo sicer govor na sestanku, ki bo prihodnji teden na Trgovinski zbornici in katerega se bodo udeležili predstavniki stanovskih združenj in občinski odbornik Trauner, vendar kaže, da so občinski upravitelji precej slabo razpoloženi do zahtev trgovcev in obrtnikov. Potem ko so se tako dolgo pripravljali na ta — z več vidikov omejen — ukrep, očitno nimajo dovolj politične volje, da bi ga izboljšali. Edini nov ukrep, ki ga je znal skovati naš iznajdljivi občinski odbor, zadeva cene pajkov, ki odnašajo napačno parkirane avtomobile. V ponedeljek, 3. aprila, se bodo globe, ki jih bomo plačevali, ko bomo šli po odstranjen avtomobil, kar podvojile. Če nam bodo občinski pajki ali vozila ACI odnesli avtomobil, bomo morali odšteti kar 100 tisoč lir. Če bomo k avtomobilu dospeli pravočasno, torej preden bi redarjem uspelo odpeljati že privezan avtomobil, pa bomo morali plačati 50 tisoč lir. Če odstranjenega avtomobila ne bomo odpeljali po 48 urah, pa bomo morali nazadnje plačati še 10 tisoč lir več za vsak dan, ko bo avtomobil ostal v skladišču mestnih redarjev. Na ta način bodo res spodbudili ljudi, naj se vozijo z avtobusom! Sodna obvestila v zvezi Z gradnjo hitre ceste Podkupnine tudi za tržaške funkcionarje? javnf®’ da - ^6lhali'ink;,<:*onarR in strokovnjaki pre- šo tudi nekateri tržaški gragr. Podkupnine, ki naj bi jih delila Podorih18 Podjetja, da bi si zagotovila v~ 6 za gradnjo javnih del. Tis- sPor0ru®enc9a Ansa je sinoči namreč tuhkci 8 V.est' da so nekateri javni jeli snrinarP in izvedenci iz Trsta pre-P^iska119 0kvestila, ki jih je v okviru kater;»Ve 0 nezakoniti dejavnosti neizdan ,9„radbenih podjetij iz Veneta, GraHK„arzavno pravdništvo iz Benetk. Podjetja naj bi si s podku-zagotavljala pogodbe za Povai adbena njem gradnjo javnih del v številnih italijanskih mestih. Po vesteh iz tržaških sodnih krogov, naj bi preiskava, ki jo v Trstu vodi namestnik državnega pravdnika De Nicolo, zadevala dela za gradnjo hitre ceste, ki bo povezovala pristanišče s sitemom avtocest za Jugoslavijo in Avstrijo. Sedaj so v teku dela za drugi odsek, prvega, ki povezuje četrt Sv. Andreja z Valmauro (tik pred volitvami ga je uradno odprl senator Fanfa-ni), pa je gradilo podjetje skupine Lig- resti. Med drugimi podjetji, ki naj bi bila vpletena v zadevo podkupnin, naj bi bilo tudi podjetje Vitadello iz Veneta. Po nepotrjenih vesteh naj bi karabinjerji že opravili hišno preiskavo v stanovanjih tržaških osumljencev, katerih imena pa skriva preiskovalna tajnost. Sodna policija naj bi tudi preverjala njihove bančne račune. Po nekateri virih so v zadevo vpleteni predvsem deželni funkcionarji, za katere pa naj bi odgovarjali tudi visoki politični predstavniki deželne uprave. Pri Devinu ranjena teta in nečak Včeraj zjutraj se je pri Devinu zgodila prometna nesreča, v kateri sta se ranila teta in nečak, ki stanujeta v Nabrežini št. 153. 13-letni Marko Papucci si je v nesreči zlomil nos in se lažje potolkel po vsem telesu, njegova 48-letna teta Ivica Gruden pa je dobila le lažje poškodbe, tako da sprejem v bolnišnico ni bil potreben. Prometno nesrečo je, kot kaže, zakrivilo dejstvo, da je med vožnjo nenadoma počila guma avtomobila fiat 127, ki ga je upravljala Grudnova. Ženska se je z nečakom vozila iz Devina proti Nabrežini, ko je njeno vozilo v bližini mlečnega bara nenadoma divje zaneslo proti desni strani ceste, kjer se je avto zaletel v obcestni kraški zidek. Izjava pokrajinskega tajništva Tržaški socialisti o dogodkih na Kosovu Pokrajinsko tajništvo PSI je v tiskovni noti izrazilo zaskrbljenost socialistov zaradi hudih in tragičnih dogodkov na Kosovu. Po oceni PSI obstaja realna možnost izbruha državljanske vojne, ki bi lahko eksplodirala z nekaterimi demonstracijami in se potem potuhnila v pričakovanju novih priložnosti. Socialisti se bojijo tudi, da ne bi sedanji položaj negativno vplival na odnose prijateljstva in sodelovanja, ki sta jih Trst in Dežela v zadnjih letih razvila, še posebno s Slovenijo in Hrvaško, tudi v okviru delovne skupnosti AIpe-Adria. In prav tako se bojijo, da bi zadnji dogodki zavrl! pozitivne pobude pluralizma v Sloveniji. Po mnenju pokrajinskega tajništva PSI je treba aktivirati vse obstoječe stike, da ne bi mobilizacija srbskega nacionalizma, ki je za zdaj dosegel vsaj navidezno zmago, vodila v katastrofo, ki bi prizadejala veliko škodo ne samo Jugoslaviji, ampak vsej Evropi. ■ Italijansko-latinskoameriško združenje za turizem, prijateljstvo in kulturo (AILTAC) sporoča, da so se začeli vpisi na spomladanski tečaj kitare za začetnike. Tečaj bo trajal od 10. aprila do 10. junija, v vsaki skupini pa bo največ pet oseb. Za informacije in vpisovanje se je treba obrniti na sedež AILTAC, Ul. Martiri della Liberta 7, tel. 62977 od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega Kazimira Majotvskega se iskreno zahvaljujem nosilcem krste, darovalcem cvetja, pevskemu zboru V. Mirk ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča soproga Marija Prosek, 31. marca 1989 Ob smrti none izrekajo iskreno sožalje VValterju Ukmarju in družini delovni kolegi iz slovenskega dijaškega doma S. Kosovel - Trst Družina Petelin iz Mavhinj izreka prof. Marti Legiši - Terčelj ter družini iskreno sožalje ob izgubi moža Žitomira. V kongresnem centru na Pomorski postaji Od aprila do julija v Trstu vrsta pomembnih simpozijev Kongresni center v prostorih tržaške Pomorske postaje bo od meseca aprila pa vse tja do julija nudil gostoljubje številnim pomembnim mednarodnim kongresnim prireditvam s področja medicine, okolja, raziskovanja, obrti, izobraževanja, informatike in glasbe, Prvi bo od 6. do 8. aprila mednarodni simpozij o bilirubinu (pigmentu plazme), ki se ga bo udeležilo kakih šestdeset največjih izvedencev iz vsega sveta. 13. in 14. aprila je na programu mednarodno srečanje o spremembah, ki jih bo združenje Evrope v letu 1992 prineslo obmejnim regijam, medtem ko bo 29. aprila vsedržavni seminar o vprašanjih okolja in njegovega varstva. Prvo pomembno majsko srečanje bo na sporedu od 4. do 6. maja. Gre za vsedržavni posvet italijanske družbe za onkološko kirurgijo (SIGO). Od 8. do 11. maja mu bo sledil mednarodni simpozij združenih evropskih raziskovalnih mrež (RARE), 12. maja pa je predviden meddeželni tečaj za izpopolnjevanje v onkologiji. 13. in 14. maja bo 14. kongres italijanskega Lions Cluba, 21. maja pa tekmovanje za 9. pokal Cigotti oziroma vsedržavna revija pričeske. Majski program bo 27. zaključil vsedržavni simpozij o astroskopiji. Prve tri dni junija bo v Kongresnem centru mednarodno posvetovanje o patološki anatomiji, od 6. do 8. junija vsedržavni seminar družbe ENEL za šole, medtem ko bo 10. in 11. junija vsedržavni kongres združenja pehotnih vojakov. Zadnje junijsko srečanje bo 22. in 23., ko bodo na vsedržavnem posvetu razpravljali o uporabi antibiotikov v kirurgiji. Dve srečanji sta v koledarju tudi na začetku junija, in sicer 3. in 4. z mednarodnim workshopom o informatiki, in 8. junija, ko bo razstavni simpozij o opereti naznanil bližajoči se tržaški poletni operetni festival. Obvestilo uprave Občine Dolina Uprava Občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila občinsko razstavo domačih vin, in sicer v sklopu tradicionalne Majence v Dolini, od 6. do 9. maja letos. V ta namen občinska uprava vabi vinogradnike iz dolinske občine, naj se prijavijo na razstavo v tajništvu občine, lahko pa tudi po telefonu na številke: 228110, 228127 in 228392. Prijave sprejemajo še danes, 31. marca, med 9. in 12. uro. Danes v dvorani Baroncini Skupina 85 prireja večer o Slataperju Skupina 85, ki je že lanskega junija posvetila večer Scipiu Slataperju ob stoletnici rojstva, vabi na predstavitev štirih prevodov Slataperjevega "11 mio Carso", ki so nedavno izšli pri Matici Hrvatski v Zagrebu, pri Wieser Verlag v Celovcu, pri Pro Media na Dunaju in pri Založništvu tržaškega tiska, ter dveh publikacij Slataperje-vih del - in sicer "Lettere triestine" in "Passato ribelle", - ki jih je pripravila tržaška založba Dedolibri. Vse knjige bo predstavil prof. Franco Juri z ljubljanske univerze s sodelovanjem prevajalcev Nedeljka Fabria, lise Pollac-kove, Primusa—Heinza Kucherja in Marka Kravosa. Prisotni bodo tudi predstavniki založb. Prireditev bo danes ob 18. uri v dvorani Baroncini v Ulici Trento, 8. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC. V galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je odprta še danes razstava z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEURO-PE, na kateri sodelujejo Vesna Benede-tič, Valentina Furlan, Liliana Maggiolini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Analisa Zelik. Urnik: ob delavnikih od 17. do 22. ure. V galeriji Torbandena bo še danes odprta razstava znanih italijanskih slikarjev našega stoletja. Urnik: od 10. do 12.30 in od 16.30 do 20. ure od ponedeljka do sobote. V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo jutri, 1. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Silve FONDE. Razstava bo odprta do 14. aprila 1989. gledališča KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče bo predstavilo danes, 31. t. m., ob 20.30 premiero, delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA RED A. Ponovitve od 1. do 9. aprila. VERDI Nocoj ob 19. uri (red H) sedma ponovitev opere PARSIFAL Richarda Wag-nerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Gi-ancarlo Menotti. V nedeljo zadnja predstava ob 15. uri za red D. Prihodnji torek ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V glavnih vlogah nastopajo Fio-rella Pediconi, Franco Farina in Alessan-dro Cassis. Ponovitve si sledijo od 7. do 29. aprila. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo Margaret-he von Trotte SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 4. do 16. aprila bo gledališče iz Genove predstavilo Gastoneja Moschina v Molierovem delu ŠOLA ZA ŽENE. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Jutri, 1. aprila, ob 20.30 bo na sporedu premiera dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fenzijem. včeraj - danes Danes, PETEK, 31. marca 1989 MODEST Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob 3.53 in zatone ob 12.17. Jutri, SOBOTA, 1. aprila 1989 HUGO PLIMOVANJE DANES: ob 1.39 najnižje 6 cm, ob 5.11 najvišje 10 cm, ob 12.47 najnižje -32 cm, ob 20.07 najvišje 27cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1025,2 mb, raste, veter 8 km na uro zahodni, vlaga 73-od-stotna, 'nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandra Mautone, Stefano Lepore, Andrea Chiriaco. UMRLI SO: 81-letna Giovanna Škabar vd. Ukmar, 74-letna Iole Perni, 91-letni Sabino Vittorio Issai, 83-letna Anita Seg-hini, 80-letna Eugenia Frari vd. Shatic, 67-letni Egidio Pieri, 82-letni Antonio Oglio, 86-letni Giuseppe Udoviči, 72-let-na Nerina Novel por. Mauro, 79-letna Caterina Bresaz vd. Blasina, 61-letni Luciane Habermann, 89-letna Edvige Mic-heli vd. Conti, 78-letni Mario Edera. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bodo jutri ob 17. uri razstavo slikarja Furia BOMBENA. Razstava bo trajala do 10. aprila. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI. Danes ob 17. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost muzikolog Roman Vlad govoril o Bachovih skladbah za violončelo, ki bodo na sporedu v ponedeljek v gledališču Rossetti. Glasbena matica - Trst, koncertna sezona 1988/89 v sredo, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APZ FRANCE PREŠEREN, dirigent Tomaž Faganel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Od torka, 28. marca, do sobote, 1. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hugo von Hofmannsthal SLEHERNIK Režija Mario Uršič Igrajo: Boris Kralj, Boris Cavazza, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Vladimir Jurc, Mira Sardoč, Livij Bogateč, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Silvij Kobal, Alojz Milič, Maja Blagovič, Stanislava Bonisegna, Tone Gogala, Stojan Colja, Tanja Pečar, Irena Zubalič, Alda Sosič, Drago Gorup, Claudio Misculin, Igor Starc, Martina Ozbič Premiera danes, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu -ABONMA RED A PONOVITVI jutri, 1. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 2. aprila, ob 16.00 - ABONMA REDC - prva nedelja novo glosbeno zadrugo pod pokroviteljstvom občine ZGONIK vabi na I. TROFEJO SMEHA HUMORISTI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Nastopajo: KARST BROTHERS, VERČ - KOBAL, MOPED SHOW, JAKA ŠRAUFCIGER, TONI KARJOLA razne prireditve SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom OB 45-LETN1CI USTRELITVE 71 TALCEV bo v nedeljo, 2. aprila, ob 16.30 ponovitev spleta besede, pesmi in glasbe TO PEVČEVO SRCE JE. Spored oblikujejo MPZ in ŽPZ Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki. Zamisel Olga Lupine. PD Mačkolje vabi v nedeljo, 2. aprila, v srenjsko hišo v Mačkolje, kjer bo ob 18. uri nastopila dramska skupina PD Štandrež z Nusičevo igro KAJ BODO REKLI LJUDJE. V ponedeljek, 3. aprila, bo predaval v ; Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 j mladi poslanec Južnotirolske ljudske stranke dr. Michl Ebner O POLOŽAJU NEMŠKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.15, prirejata Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček in Društvo slovenskih izobražencev. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 5. aprila, predavanje slovenskega astronoma dr. Pavla Zlobca O SONČNI AKTIVNOSTI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita na DRUŽBENO IGRO danes, 31. t. m., ob 16. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Trstu, Ul. Petronio 4. Jutri, 1. aprila, prireja Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 predstavitev Hoffmastalovega SLEHERNIKA. Sledi skupen ogled gledališke predstave. KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na gostovanje dramske skupine iz Sovodenj s kriminalno komedijo Roberta Thomasa 8 ŽENSK, ki bo v nedeljo, 2. aprila, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V nedeljo, 2. aprila, ob 17.32 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnina: Delavci, dijaki, invalidi, upokojenci... 350.000 lir Krema...'..... zastonj! izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da se za izlet v Vitovlje dne 5. aprila nadaljuje vpisovanje danes, 31. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva. SPDT vabi člane na pohod po Vertikali od Briščkov, mimo Volnika do Zagradca. Pohod bo v nedeljo, 2. aprila, in bo združen z markacijsko akcijo. Zbirališče je v Briščkih ob 9. uri pri trgovini PAPI ŠPORT. Izlet vodi Peter Suhadolc. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney VVeaver. EKCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.10, 21.40 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Rour-ke. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □□ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 I desideri di una donna vogliosa, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 L'opera al nero, dram., F./It. 1988, r. A. Delvaux, i. G. M. Volonte. GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della ploggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.15 Sotlo accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □□ EDEN - 15.30, 22.10 Taboo 2 perversioni in famiglia, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Sci-rocco, kom., It. 1988, r. A. Lado, i. F. Gelin, E. Decaro, □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 L'Orso, pust., ZDA 1989, r. Jean Jacgues Anna-ud, i. medvedek La Douce in medvedi-nja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace. ALCIONE - 16.00, 22.10 Suspect, srh., ZDA 1988, r. P. Vates, i. Cher, D. Qua-id, J. Mahoney. RADIO - 15.30, 21.30 Miss Manificent, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ __________mali oglasi_______________ OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran. OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25. OSMICO ima odprto Sergio Ferfolja pri Piščancih. ' PRODAM diatonično harmoniko. Tel. 0481/391209. PRODAM psičke pasme doberman. Tel. ob večernih urah na št. 214475. FANT s slabim znanjem italijanskega jezika išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. 003866/58618. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 229234. IZGUBILA sta se psa, tribarvni seter in nemški ptičar rjave barve z belo liso na glavi. Poštenega najditelja prosimo, da telefonira na št. 232141. V PARIZU je Združenje evropskih novinarjev podelilo kremi BIO PERFOR-MANCE - SHISHEIDO nagrado za najboljši kozmetični preparat leta. Ta krema je v prodaji tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90. V DALMACIJI blizu Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve in štiri osebe od junija do septembra. Informacije tel. 821225 (delovni urnik - Silvia). čestitke Katerini in Massimu se je pridružila mala JOŽICA. Mnogo zdravja in sreče ji želijo dijaki in dijakinje zavoda J-Stefan. razna obvestila Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in vojnih invalidov NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obvešča, da sprejema do 7. aprila t. 1. prijave za 10' dnevne oddihe v Sloveniji. Prijave in informacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324 vsak dan, razen sobot, od 9. do 12. ure. Naročene fotografije, ki so bile p°' snete na proslavi 100-letnice Ciril-Meto-dove šole v Kulturnem domu, so na razpolago v Tržaški knjigarni. Pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice klasične gimnazije se bo ponovno sestal danes, 31. t. m., ob 18. uri v prostorih znanstvenega liceja. Vabljeni! TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo danes, 31. t. m., ob 20.30 GENERALNA VAJA za ves ansamel za nastop na Primorski poje. Sekcija VZPI-ANPI Z Opčin priredi v nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah SLOVESNO POČASTITEV 45. OBLETNICE JUNAŠKE SMRTI 71 TALCEV. Slovesnosti bo prisostvoval edini preživeli tovariš Stevo Rodič. Darujte v sklad Mitje Čuka Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJI TRŽAŠKI KNJIGARNI DO 31. MARCA Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi na ogled razstave slovenskih in italijanskih mojstrov Slike ponujamo do konca meseca marca S POSEBNIM POPUSTOM __________prispevki_______________ Namesto cvetja na grob Mirka Sedmaka daruje Gičko Sedmak (Gabrovec) 10.000 lir za obnovo bolnice Franja. V spomin na Kazimira Majowskega daruje Angel Škerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Žitomirja Terčelja darujeta Marta in Sonja 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob'prerani smrti prof. Žitomirja Terčelja daruje Zofija Bajec vd. Ambrozet 25.000 lir za sekcijo Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina in 25.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Kazimirja Majowskega daruje Milko Nabergoj 20.000 lir za obnovo bolnice Franja. Justina in Milko Cibic darujeta 20.000 lir za obnovo bolnice Franja. menjalnica 30. 3. 1989 J TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN 10,466 BANKOVCl trst Ameriški dolar . 1387,450 1380. - Japonski jen 10,2° Nemška marka . 733,290 731,50 Švicarski frank 840,530 838.'/; Francoski frank 217,140 215,50 Avstrijski šiling 104,278 103,7° Holandski florint ... 650,440 648. Norveška krona 201,900 200.^. Belgijski frank 35,027 34,200 Švedska krona 215,350 % 11,3°° Funt šterling .. 2338,50 2325.- Portugalski eskudo . 8,891 Irski šterling .. 1958,600 1940,- Španska peseta 11,768 Danska krona . 188,310 186. Avstralski dolar 1133,400 1090.', Grška drahma . 8,679 8,200 Jugoslov. dinar — O,!* Kanadski dolar 1159,700 1130. ECU 1527,250 —-11 Onstran neplodnih razprav za dokumentirano soočanje Nocoj ob 20.30 se na RAI 3 začne drugi niz oddaj z naslovom Duello. Tudi tokrat, kot že lani jeseni, bo oddaje vodil Giorgio Rossi, glavni urednik dnevnika Paese sera (na sliki). Osnovna zamisel, ki je botrovala nastanku drugega niza 12 oddaj, je ostala v glavnem nespremenjena. Tako vodi- telj kot uredniki so mnenja, da mora Duello presegati navadno tv razpravo, se poglobiti v posamezni problem, ga obravnavati tudi s potrebno dokume-tacijo in ne le z neplodnimi besednimi igrami, v katere se lahko prelevijo nekatere aktualne oddaje. V bistvu pomeni soočenje na zelo specifično tematiko, ki jo bosta morala gosta v studiu resno in utemeljeno zagovarjati z dveh različnih gledišč. »Nikakor ni to marmelada besed, ki jo gledalec srečuje pri navadnih tv razpravah,« je brez pomislekov izjavil Angelo Guglielmi, urednik RAI 3. Tako se bosta nocoj »spopadla« sociolog Francesco Alberoni in novinar Maurizio Costanzo. Obravnavala pa bosta kočljivo vprašanje o moškem strahu pred žensko. Že čez teden dni bo na vrsti problem vojaškega roka, o katerem bosta razpravljala državni tajnik ZKMI, sicer oporečnik zaradi vesti Gianni Cuperlo in senator Umberto Cappuzzo. Tudi nadaljnje oddaje bodo posvečene aktualnim problemom, ki odražajo sprotno spreminjanje načina življenja posameznika in skupnosti. Madonnina plošča z brošuro o aidsu Oboževana in obrekovana Madonna vsekakor ne namerava dovoliti, da bi kritike ali hvalnice na njen račun zamrle. Bistveno je samo to, da se o njej govori in piše, zato skrbi, da stalno preseneča svoje fanse, pa tudi tiste, ki je ne ljubijo, kot denimo župnika iz rojstne vasi ali nekoliko nevoščljive kolegice. Še zdaleč se ni polegel prah, ki ga je dvignila s svojo zadnjo ploščo Like a Prayer in s spremljajočim videom, in že spodbuja komentarje z novo pobudo: kdor kupi ploščo, dobi brezplačno tudi brošuro o aidsu. Pobuda pravzaprav ni Madonnina, gre namreč za širokopotezen načrt diskografske hiše Warner Brothers, pri kateri je Madonna najslavnejša pevka. Pred približno enim letom je Warner Brothers izdala ploščo komika in humorista Sama Kinisona, ki se je problema aidsa lotil res z napačne strani. Na plošči namreč ni manjkalo težkih pripomb na račun homoseksualcev, ki naj bi bili skupaj z opicami glavni krivci za širjenje zahrbtne bolezni. Protesti so kar deževali in diskografska hiša je skušala popraviti napako tako, da je izdala brošuro, ki jo namerava razdeljevati skupaj z vsemi izdanimi ploščami, seveda z dovoljenjem avtorjev. Kot najuglednejša predstavnica diskografske hiše se Madonna seveda ni branila pobude, ki ji bo prinesla še kanček popularnosti. Brošura nudi izčrpne podatke o bolezni, predvsem pa priporoča ljudem, naj bodo do bolnikov strpni in »usmiljeni«, skratka naj ne bodo rasistični. Nocoj v videmski športni palači Carnera John McLaughlin in njegov trio V okviru glasbene sezone CON-TATTO MUSIČA bo nocoj stopil na oder videmske športne palače Carnera angleški kitarist John McLaughlin. McLaughlin se je rodil pred 47. leti v deželi Vorkshire, kot sin glasbeno nadarjene družine. Že v mladih letih se je začel zanimati za blues in jazz. Po nekajletnem igranju v angleških R&B skupinah in sodelovanju z angleškimi pop zvezdami (Petula Clark, Tom Jones in še nekateri drugi), se je leta 1968 preselil v New York, kjer je s Tonyjem VVilliamsom, bobnarjem Milesa Davisa, sestavil skupino Lifeti-me. Čeprav skupina ni doživela uspeha, je za Johna McLaughlina bil prihod v New York izredno važen. Tu je igral z najvažnejšimi jazz glasbeniki tistega časa, kot so Miles Davis, Joe Zavvinul, Waynej Shorter, Larry Yo-ung in Herbie Hancock. Leta 1969 je posnel prvo solo ploščo - Extrapolati-on, dve leti kasneje pa album Devoti-on, pri katerem sta sodelovala tudi Buddy Miles in Larry Young. V tem času se je glasba angleškega kitarista stalno razvijala. McLaughlin je iskal nove poti in povezave med mistično zavestjo in glasbo, kar ga je privedlo do soočanja z indijsko vero in filozofijo. Leta 1971 je skupaj z Bil-lyjem Cobhamom, Janom Hammer-jem, Jarryjem Goodmanom in Ricki-jem Lairdom ustanovil skupino Maha-visnu Orchestra, ki se je lotila novega jazza. Dotedanje standardne jazz skladbe, ki so slonele predvsem na dolgih solilističnih improvizacijah, je Mahavisnu Orchestra nadomestila s krajšimi frazami in skupinskimi improvizacijami, katerih karakteristika je bila tonska ubranost glasbenikov. Redke solilistične' improvizacije so se tako izvrstno spajale s skupinskim igranjem, kar je ustvarjalo nekakšen »zgoščen« jazz. Druga novost, ki jo je začela uvajati Mahavisnu Orchestra, so električna glasbila in z njimi nova zvočnost. Tudi ta McLaughlinova skupina je po treh letih in prav tolikih albumih razpadla. Vzporedno je angleški glas- benik sestavil »akustični« kvartet Shakti, v katerem so sodelovali trije indijski glasbeniki. McLaughlin je bil v prvi polovici sedemdesetih let nadvse aktiven. Tako je leta 1973 posnel s Carlosom Santano album Love Devoti-on Surrender, naslednje leto pa je zbral okrog projekta Apocalypse Michaela Narado Waldna, Ralpha Armstronga, Jeana Luc-Pontyja in Gayla Morana. Z londonskim simfoničnim orkestrom so posneli istoimensko ploščo. McLaughlin je nerad vodja skupine in se raje loteva solo albumov. Po sodelovanju v skupini Shakti se je znova približal električnim zvokom in leta 1978 posnel ploščo Johnny McLaughlin - Electric Giutarist, s katero se je vrnil k svoji začetni glasbeni ljubezni, zahodnemu R&B in modernemu, toplemu jazzu. Leta 1980 so McLaughlin, Paco De Lucia in Al Di Meola ustano- vili kitarski supertrio. McLaughlinovo hitro igranje na kitaro se je odlično spajalo z glasbo novih sodelavcev, tako da so jih kmalu prekrstili v »trio stotih milj na uro«. Trio je doživel izredno popularnost in je uspešno nastopal po vsem svetu, Oba albuma, Friday Night in San Francisco ter Pas-sion, Grace and Fire, sta dosegla tudi znaten komercialni uspeh. McLaughlin se je po nekajletnem premoru znova pojavil predlanskim z albumom Adventures in Radioland, letos pa se je podal na turnejo po ev-ropi z indijskim godcem na tolkala Trilokom Gurtyjem (ki je pred petnajstimi meseci nastopil v goriškem Kulturnem domu) in basistom Kaiom Ec-kandtom Karpenom. Z njima bo nastopil tudi v Vidmu. • Koncert bo nocoj ob 21. uri v športni palači Carnera. Vstopnice stanejo 20.000 ali 17.000 lir. (rak) 11! današnji televizijski in radijski sporedi rai 1______________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Amo non amo 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Glasbena oddaja: Disco-ring 15.00 Dok.: Leteči zmaj 16.00 Risanka, nato Big! 18.00 Dnevnik in Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: Una ragazza, un maggiordomo e una lady (kom., ZDA 1977, r. N. Tokar, i. David Ni-ven, Jodie Poster) 22.10 Aktualno: Linea diretta 22.40 Dnevnik 22.50 Informativna oddaja: Velike razstave 23.20 Aktualno: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0-15 Golf: Open Sardinija 0.35 SP v hokeju: Italija-Nor- veška 1.00 SP v namiznem tenisu (prenos iz Dortmunda) L CANALE 5___________________ 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana - II predicato-' re, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 11 pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale 15.30 Nanizanki: La časa nella prateria - Gli sperduti, 16.30 VVebster - Giochi 11 r, P°P°lari / 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 lQ O.K. II prezzo e giusto! ■00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co- „ lumbro) 2n Aktualno: Radio Londra "10 Variete: II principe az- 2?-^ ZUrro 23 1 c Aktualnosti: Forum ■15 Variete: Maurizio Co-n . stanzo show 0 ss Rubrika: Premiere 55 Nanizanke: Baretta - II testimone, 1.50 Mannix -La grande manovra, 2.45 SWAT - Traffico mortale ^ RAI 2________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Yankee Pascia (pust., ZDA 1954, r. Joseph Pevney, i. Jeff Chandler, Rhonda Fleming) 10.25 Risanke: Donkey Kong 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Tečaj nemščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in vreme 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nanizanka: Uno psico-logo per tutti 17.30 Rubrika o zdravju 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Dnevnik - posebnosti 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: Gioco in villa (dram., Fr. 1982, r. Pierre Granier-Deferre, i. Jean Poiret, Michel Piccoli) RETE 4_________________ 7.30 Nanizanki: Lou Grant, 8.25 Switch 9.25 Film: I cacciatori (vojni, ZDA 1958, r. Dick Powell, i. Robert Mitchum, Robert VVagner) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California -Decisione difficile 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.35 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Aliče 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ZDA 1969, r. John Schlesinger, i. Dustin Hoffman, Jon Voight) 22.45 Film: Electra Glide (dram., ZDA 1973, r. James W. Guercio, i. Robert Blake, Billy Bush) 0.55 Nanizanka: Missione im-possibile - Butterfly 1.55 Film: Dieci anni della nostra vita (dok., It. 1953, r. Romolo Marcellini) | ^ RAI 3 [ 12.00 Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - Il galantuomo per transa-zione (G. Giraud, r. Car-lo Lodovici) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Aladinova svetilka ■15.00 Informativna oddaja: Mladi spoznavajo Evropo 15.30 Biljard: Pokal De Blasi 16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Variete: Black and blue 17.30 Dokumentarec: Geo 18.15 Nan.: Vita da strega 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Aktualno: Duello (vodi Giorgio Rossi) 22.30 Dnevnik - zadnje vesti 22.40 Film: Passaggio di notte (vestern, ZDA 1957, r. James Nielson, i. James Stewart, Audie Murphy, Diana Foster) 23.55 Dnevnik 0.10 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo - Ge-melli in difficolta, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: L aereo piu pazzo del mondo... sempre piu pazzo (kom., ZDA 1982, r. Ken Finkleman, i. Robert Hays, Julie Hagerty) 22.10 Kviz: Per la strada 22.40 Variete: Dibattito! 23.00 Šport: Grand Prix 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo torte, 1.50 Giudice di notte -La sobrnia, 1.20 Kung-fu I RTV Ljubljana 1 | 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik _ 11.00 Nadaljevanka: Študentska balada (3. del, pon.) 12.25 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.35 Tekmovanje učencev in študentov glasbe Jugoslavije (2. odd.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije (Milko Matičetov) 18.30 Nadaljevanka: Safari (6. del) 19.00 Risanka 19.12 TV Okno, Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarec: Podvodna odkritja (3. del) 20.50 Nanizanka: Detektiva iz Miamija (13. del) 21.50 Dnevnik 22.05 Film: Kazenski postopek (dram., ZDA, 1986, r. Tony Richardson, i. Peter Štrauss, Melissa Gil-bert, Jonelle Allen, Karen Austin, Kenneth Hoffman) 23.35 Video strani ODEON_________________ 8.00 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.:Good times 10.30 Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. Una famiglia si fa per dire 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar (2. del), vmes nanizanka Heidi 19.00 Rubrika: Fiori d arancio 19.30 Risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Un poliziotto sco-modo (krim., It. 1978, r. Stelvio Massi, i. Maurizio Merli, Olga Karlatos) 22.45 Športna rubrika TMC___________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Viaggiatori del tempo HIP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box 14.10 Turnir Lipton (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Film: Dove Jack? (pust., VB 1969, r. J. Clavell) 18.00 Hokej na ledu: Italija-Norveška 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Predstavitev nove ladje tržaškega Lloyda TRST — Prva trofeja smeha TRST — Letos jubilejna Primorska poje TRST — Gorenec v TKG 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: Turnir Lipton -moški polfinale (prenos) 23.00 TVD novice 23.15 Sportime magazine 23.30 Rubrika: Sottocanestro 24.15 Hokej na ledu: Italija-Norveška ffr RTV Ljubljana 2 19.00 Miheličev ansambel 19.30 Dnevnik, Žarišče 20.35 Koncert MPZ Obala 21.55 Skupščinska kronika 22.25 En avtor, en film 16.00 Film: Alcool (dram., ZDA 1951, r. Gordon Douglas, i. James Cagney) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Umetnostno drsanje: Pa-lashow '89 (iz Milana) 22.45 Nogometne vesti, vmes TMC nocoj TELEFRIULI____________ 13.30 Nan.: Dick Turpin 14.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kmetijska rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Cuore 22.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 22.30 Tednik: Tigi 7 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, (9.00) Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno pesništvo; 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (31. del); 15.15 Pogovori z Joži-jem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaške; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek,- LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Moj mira Sepeta; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družina; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo,- 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. Pokrajinski svet za slovenščino Odobren tudi predlog za Slovensko konzulto na Pokrajini V Krminu posvet o znanosti in o nadnaravnih pojavih Goriški pokrajinski svet je včeraj po štiriurni razpravi odobril dve pomembni resoluciji v podporo zahtevam slovenske narodnostne skupnosti. Prva obvezuje pokrajinsko upravo naj v kratkem času pripravi predlog za spremembo pravilnika pokrajinskega sveta, ki naj slovenskim in furlanskim svetovalcem dovoli v izvoljenem telesu rabo svojega jezika. Z drugo resolucijo pokrajinski svet obvezuje upravo, naj pripravi predlog za ustanovitev Slovenske konzulte na Pokrajini. Obe resoluciji je že v začetku te mandatne dobe, podobno kot v prejšnji, ko pa predloga nista nikdar prišla na glasovanje, predstavila slovenska svetovalka na listi KPI Aleksandra Devetak. Medtem ko je pokrajinski svet soglasno (z izjemo misovca) podprl predlog o Konzul ti, je predlog o rabi slovenščine prodrl z minimalno razliko glasov in s precejšnjimi delitvami med strankami večinske koalicije, ki so se pri glasovanju odločile kar za tri različna zadržanja: predstavnika SSk in PSDI sta se pridružila sedmim svetovalcem KPI in dvema Zelene liste, trije svetovalci PSI so se vzdržali, krščanska demokracija pa je skupaj z misovcem kompaktno glasovala proti resoluciji. Izid glasovanja je bil sledeč: 11 za, 9 proti, 3 vzdržani. Po uvodnem delu se resolucija glasi: »Goriški pokrajinski svet, upoštevajoč člena 3 in 6 italijanske ustave in člen 3 statuta Dežele Furlanije-Julijske krajine OBVEZUJE pokrajinski odbor naj v kratkem času predstavi pokrajinskemu svetu predlog za spremembo notranjega pravilnika pokrajinskega sveta, ki naj med člena 11 in 12 vnese člen 11/bis s sledečo vsebino: "Pokrajinski svetovalci slovenskega in furlanskega jezika smejo pri opravljanju svojih funkcij tako v ustni kot v pisni obliki uporabljati lastni materin jezik." Pokrajinska uprava se bo za uresničitev te pravice opremila s primernimi instrumenti.« Kot rečeno je glasovanje o tem predlogu sledilo dolgi in vneti razpravi, o kateri bomo podrobneje še poročali. Predstavniki KPI, SSk in Zelene liste so se načelno zavzeli za uresničevanje pravic naše narodnostne skupnosti, ne da bi čakali na zaščitni zakon iz Rima. Pridružil se jim je socialdemokrat Bressan s pogojem, da se v resolucijo vnese tudi raba njemu lastnega furlanskega jezika. Socialisti so se vzdržali z utemeljitvijo, da je predlog neuresničljiv, ker da bo spremembo pravilnika gotovo zavrnil deželni nadzorni organ in da je zato resolucija zgolj demagoš-ka poteza. Podobne in še druge argumente je navedel načelnik KD, ki je dejal, da je njegova stranka za pravično in uravnovešeno reševanje manjšinskega vprašanja, brez izsiljevanj in kontrapozicij. Predlog o Konzul ti so - čeprav z nekoliko različnimi poudarki v posegih svetovalcev - podprle vse demokratične stranke in poverile odboru nalogo, naj v dogovoru z načelniki strank oblikuje konkretni predlog o sestavi, vlogi in delovanju novega organa. Znanost in nadnaravni pojavi. To bo tema posveta, ki bo drevi v občinski telovadnici v Krminu. Na srečanju napovedujejo prisotnost nekaterih znanih osebnosti - med vsemi naj omenimo urednika televizijskih znanstvenih oddaj Piera Angelo - ter izvedbo praktičnih preizkusov, ki naj bi dokazali neutemeljenost nekaterih okultnih ved in skrivnostnih pojavov. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri, ko bo govoril Lorenzo Montali, predstavnik Odbora za nadzostvo nad trditvami o nadnaravnih pojavih. Odbor deluje na znanstveni podlagi in skuša izpodbijati neosnovane trditve lažnih "čarodejev", parapsihologov ter podobnih "izvedencev". Sledili bodo posegi raziskovalca v Tržaškem centru za astronomijo Stena Ferluge ("Paranormalni" pojavi in fizika), profesorja psihologije na Univerzi v Trstu Riccarda Luccia (Psihologija "paranormalnega"), ravnateljice Tržaškega astronomskega centra Margherite Hack (Neutemeljenost astrologije). Sledila bo debata z občinstvom, pri kateri bodo sodelovali novinarji nekaterih znanstvenih časopisov. Ob 20. uri bo iluzionist Massimo Poli-doro nazorno prikazal, kako je mogoče simulirati nadnaravne pojave, Piero Angela pa bo sklenil večer s posegom na temo Znanost, mediji in nadnaravno. KULTURNI GIGI’ LAURENTF kabaretni večer JUTRI ob 20.30 V KULTURNEM DOMU Izkupiček večera bo šel v SKLAD MITJA ČUK Občni zbor članov delegacije Ital-Jug V konferenčni dvorani na Espome-gu - in ne v prostorih Trgovinske zbornice, kakor smo te dni poročali -bo drevi občni zbor goriške sekcije mešane trgovinske zbornice Ital-Jug. Skupščina bo ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu. Poleg poročil o dejavnosti, spremembe poslovnika in določitve članarine za triletno obdobje 1989-91, bodo na skupščini volili tudi novo vodstvo ter preglednike računov. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE JAVNO VEČNAMENSKO KULTURNO SREDIŠČE V RONKAH Primorska poje JUTRI, 1. APRILA, OB 20.30 v dvorani glasbene šole Vivaldi v Tržiču Nastopajo: — dekliški zbor Soča iz Kanala — mešani zbor Pod Lipo iz Barnasa — moški zbor ZŠAM iz Idrije — ženski zbor' Jože Pahor iz Sežane — moški zbor E. Grion iz Tržiča — moški zbor V. Vodnik iz Doline V poslovanju Goriške hranilnice 6,6 milijarde čistega dobička Uspeh poslovanja Goriške hranilnice v lanskem letu je bil zelo ugoden, znatno boljši od poslovanja 1987. Čisti dobiček poslovne dobe, ki bo v smislu statuta okrepil rezervne sklade, oziroma premoženje in ki ga bodo deloma razdelili v obliki podpore raznim kulturnim, športnim, humanitarnim in drugim pobudam, znaša 6.600 milijonov lir, ali okroglo deset odstotkov več kakor leto poprej. Rezultat poslovanja najstarejšega goriškega bančnega zavoda - čez dober mesec bo minilo 158 let od njegove ustanovitve - odraža seveda tudi stanje gospodarstva na Goriškem, ki je danes bistveno ugodnejše kakor pred nekaj leti in ki se bo, če smemo soditi po obsegu investicij, ki so v teku ali, ki se bodo v najkrašem času sprožile, še izboljšalo. Bistvene postavke poslovanja 339-članskega kolektiva, ki ne deluje samo na ozkem področju bančništva, ampak tudi na področju upravljanja Rotacijskega sklada, financiranja javnih del itd, je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju z novinarji predstavil Predsednik upravnega sveta Goriške hranilnice dr. Antonio Tripani, skupaj s podpredsednikom Sergiom Medeo-tom, glavnim ravnateljem Francom Poddo ter nekaterimi drugimi vodilnimi funkcionarji. Varčevalci so Goriški hranilnici v lanskem letu zaupali 1.221 milijard lir, 7,39 odstotkov več kakor leto poprej. Delež bančnega sektorja znaša 503 milijarde lir. Poleg skupnega podatka o uspehu poslovanja - bruto dohodek presega 26 milijard lir - je zanimiv podatek o na- ložbah. Kar 53 odstotkov hranilnih vlog, ki jih je zbral bančni sektor, so uporabili za posojila za financiranje gospodaiskih pobud. Odstotek investicij v skupnem poslovanju zavoda se je, v primeri z letom 1987, povečal za 17 odstotkov. Goriška hranilnica je torej pri dobrem zdravju, je zaključil svoj poseg dr. Tripani. Tako poslovanje je najboljši predpogoj in priprava na gospodarsko integracijo in izzive, ki jih bo prinesla Evropa leta 1993. Sicer pa so pri hranilnici že izdelali lastno strategijo. Ohraniti hočejo samostojnost -torej zaenkrat nobenega združevanja z drugimi zavodi, ker za to ni potrebe - bančnega zavoda lokalnega značaja, kar pa ne izključuje možnosti specifičnega direktnega sodelovanja (v obliki soudeležbe kapitala) pri posameznih konsorcialnih pobudah. Dr. Tripani je na srečanju z novinarji napovedal tudi, da se bodo v kratkem, spričo novih potreb ob širjenju dejavnosti in prometa, odločili za povečanje organika. Pred kakšnim letom so na podlagi zakona o zaposlovanju mladih sprejeli v delovno razmerje štirideset uslužbencev, tokrat pa naj bi tak ukrep zadeval kakih trideset oseb, različnih strokovnih profilov. (Na sliki: včerajšnja tiskovna konferenca - foto Pavšič) Predkongres radikalne stranke V okviru priprav na kongres italijanske radikalne stranke, ki je napovedan od 22. do 26. aprila v Budimpešti, bo nocoj ob 20.45 predkongresna skupščina v dvorani hotela Palače v Gorici. Skupščine se bosta udeležila tudi člana federalnega tajništva Sandro Toni in Maria Te-resa Di Lascia. Obsojena trgovca rr' v • v v Tržiču Zadeva se zdi na prvi pogled dokaj čudna. Poskrbela sta za asfaltiranje ulice in na lastne stroške, tržiški pretor pa ju je obsodil na mesec dni zapora in denarno kazen ker sta poseg opravila brez dovoljenja. Obsojena (pogojno) sta bila 53-letni Giuseppe Pittioni iz Tržiča in 42-letna Maria Padovan Pettarin iz Gorice. Pittioni upravlja znano trgovino Ferro-julia v Tržiču, v Ulici delle Portanzie in prav v tej ulici sta obsojenca poskrbela za namestitev nove asfaltne prevleke, potem ko iz obljubljenega posega občine ni bilo nič. Pogrešila sta, ker sta asfalt položila brez dovoljenja Občine. Ulica je menda zasebna. ■ Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice sklicuje za ponedeljek, 3. aprila, redni občni zbor, ki bo ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Na skupščini bosta predsednik in tajnik podala podrobno poročilo o delovanju zveze, nakar bodo predstavniki včlanjenih društev in drugih skupin ocenili delo, ki je bilo opravljeno v zadnji sezoni. razna obvestila ~\ V Kulturnem domu okrogla miza o planincu in politiku H. Tumi Scarano potrjuje svoj odstop če v koaliciji ne bo socialistov Na pobudo in v organizaciji Slovenskega planinskega društva bo drevi ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zanimiva okrogla miza na temo dr. Henrik Tuma — planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik. Tumovo raznoliko dejavnost — ob tem ne gre piozabiti, da je v Gorici in na Primorskem nasploh živel in ustvarjal več kakor tri desetletja — bodo na večeru, ki ga bo vodil Vlado Klemše prikazali dr. Miha Potočnik, častni predsednik Planinske zveze Slovenije, univerzitetni profesor dr. Tone Strojin, ki bo govoril o Tumovi pisateljski in publicistični dejavnosti, zgodovinar in raziskovalec dr. Branko Marušič (Tuma politik) in novinar Marko Waltritsch (Tumova vloga v gospodarskem razvoju goriških Slovencev). Prireditelji so poskrbeli za simultano prevajanje. Goriški župan Scarano namerava potrditi svojo ostavko če socialistična stranka ne bi sodelovala v koaliciji. Tako odločitev je Scarano sporočil na sinočnji seji občinskega odbora v Gorici, ki se je sestal za obravnavo nekaterih nujnih vprašanj, med temi tudi nekatera s področja zdravstva. Scarano je izjavil, da je prisotnost PSI neobhodno potrebna pri upravljanju občine in da je glavni cilj ob- Prispevki za obnovo pročelij Goriška občina opozarja lastnike hiš na območju, kjer je predvidena prenova stavb, da 15. aprila zapade rok za vlaganje prošenj za deželni prispevek pri obnovi pročelij hiš. Prošnjo lahko predstavi kdor še ni koristil drugih javnih prispevkov za obnovo poslopij in pod pogojem, da so poslopja na območjih, za katera je predvidena prenova v smislu deželnega zakona št. 18/86. Občine Gorica je v ta namen prejela od Dežele 150 milijonov lir, ki jih bodo porazdelili med prosilci na osnovi lestvice. Prispevki bodo znašali po 10 tisoč lir za vsak kvadratni meter pročelja oz. zunanje površine sten. V poštev bodo vzeli celotno površino vključno z okni in vrati. Prošnje na navadnem (nekolko-vanem) papirju morajo lastniki hiš oz. upravitelji v primeru solastništva in poslopij v lasti družb ali ustanov vložiti v protokolnem uradu na županstvu. V istem uradu so na voljo obrazci za prošnje ter podrobnejše informacije. V pripravi izvršilni načrt za športni center na Peči Prenovitev in ureditev športnega centra na Peči, za kar je že zagotovljeno delno financiranje, je korak bliže uresničitvi. Že pred meseci je bil predložen na Deželi okvirni načrt (predvideni strošek 105 milijonov lir), na svoji zadnji seji pa je občinski svet v Sovodnjah soglasno odobril predlog, da se geometri Jordani Visintinu poveri izdelava dokončnega in izvršilnega načrta za omenjeni objekt. Načrt bo Visintin moral predložiti v roku dveh mesecev od podpisa pogodbe. Kakšni posegi so predvideni v načrtu? Predvsem ureditev slačilnic in higienskih naprav, električne napeljave in vode. Nad obstoječimi kletnimi prostori pa bodo dozidali manjšo dvorano, ki bo služila športnikom (kotalkarjem) in tudi društveni dejavnosti ob različnih priložnostih. Občinska uprava ima za izvedbo omenjenih del zagotovljenih približno 62 milijonov lir v obliki prispevka Kraške gorske skupnosti, razliko bodo pokrili z najetjem posojila, oziroma s prispevkom Dežele, za kar so že zaprosili. Občina je lani poskrbela tudi za popravilo in brušenje cementne kotal-karske plošče, kjer člani ŠKD Vipava spet pridno vadijo. Drevi občni zbor KŠD Vipava Kulturno-športno društvo Vipava s Peči bo imelo danes ob 20. uri redni občni zbor, na katerega vabi člane in prijatelje. Na skupščini, ki bo v prostorih pod betonsko ploščadjo, bo tekla beseda predvsem o poglavitni dejavnosti društva, ki je kotalkanje. Vipavci so trenutno edino slovensko društvo na Goriškem, ki se ukvarja s to športno panogo in povedati je treba, da to delajo nadvse uspešno. Možnosti za drugačne oblike kulturnega dela pa so pri društvu v bistvu nemogoče, saj ne razpolagajo s primernimi prostori. nova petstrankarske koalicije. Kakor znano so na seji 28. t. m. predstavniki KD, PSDI, SSk in PRI zavrnili županovo ostavko, medtem ko so komunisti pred glasovanjem odšli iz sejne dvorane. Župan je takoj po seji dejal, da razume glasovanje kot izraz zaupanja in priznanja do njegove osebe, vendar da bo o zadevi razmislil. To se je zgodilo, kot se zdi v dveh dneh in včeraj je prvi občan sporočil, kako on gleda na izhod iz krize: poleg KD so socialisti neobhodno potrebni v odboru. Morda se drugi partnerji s tem ne strinjajo povsem. Kriza se torej nadaljuje. Vprašanje je, kako in kdo jo bo uspel rešiti in predvsem kdaj. Do konca mandata je namreč še samo leto dni in v tem času naj bi rešili vsaj nekaj od številnih pomembnih vprašanj. Ogenj uničil alfo 164 Na avtocestnem odcepu iz Vileša proti Gorici je včeraj zjutraj ogenj popolnoma uničil alfa 164. Škoda presega štirideset milijonov lir, saj je bil avto z registracijo Padova 920267 še skoraj nov. Vozilo je last družbe, ki se ukvarja z leasingom, upravljal pa ga je Manlio Ferretto iz Padove. Voznik se je okrog 8. ure peljal v smeri proti Gorici, ko je v bližini Gradišča opazil, da se iz motorja kadi. Ustavil se je in poklical gasilce, toda tačas je ogenj zajel vozilo že v celoti, tako da je bil poseg gasilcev zaman. SPD Gorica vabi smučarje na 9. slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 2. aprila, na Cimi Sappa-da. Vpisovanje še danes v trgovini Bau-con. Družba se dobi jutri, 1. aprila, ob 20.30 v gostilni pod Štmavrom (Koštabona). V Kulturnem domu v Gorici se bo aprila pričel tečaj aerobike. Prijave in podrobnejše informacije v Kulturnem domu (tel. 33288) in na sedežu ZSKD (tel. 531495). ______________kino__________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri-era«. VERDI 20.30 gledališka predstava »Fiore di cactus«. VITTORIA 17.30-22.00 »Inviti carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Brividi caldi sulle labbra di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Predator«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Sestanek z nepoznanim«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna - Ul. San Michele -tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341. _________pogrebi____________J Danes v Gorici ob 12. uri Maria Marega por. Terpin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Podgori. Dokumentarec Mije Janžekovič in Dorice Makuc Pretresljiv spomin na Soško fronto V Parizu Gauguin v Rimu pa Miro Soška fronta, živa razpoka v zgodovinski zavesti cele Primorske, je bila neštetokrat predmet obravnav zgodovinarjev, pripovedi očividcev, vzrok zanosa takih in drugačnih slavnostnih govornikov, na koncu koncev pa vedno tudi predmet velike žalosti. Dokumentarec Mije Janžekovič in Dorice Makuc preleti to veliko grmado vsakovrstnih prispevkov in povzame srhljive vojne dogodke v našem Posočju s prizadetim filmskim peresom, kot bi hotel ujeti trenutek zbranosti na pogorišču velikega trčenja narodov. Spomin na Soško fronto, na "Isonz-front", na "Fronte delVIsonzo" je posnela TV Ljubljana v letu 1988 in predstavitev dokumentarca na 4. Film Video Monitorju v Gorici je bila deležna toplega sprejema in precejšnjega zanimanja - o katerih pa Dorica Makuc, ena od avtoric in Goričanka po rodu, sicer pa poročevalka z Monitorja za Primorski dnevnik, seveda ni hotela pisati v prvi osebi. Soška fronta divja po slovenski zemlji od 23. maja 1915, ko "italijanska lakomnost" napove vojno Avstro-Ogr-ski in s tem obrne hrbet centralnim silam, pa do 28. oktobra 1917, ko se po enajstih italijanskih ofenzivah začne velika avstrijsko-nemška protiofenziva, ki potisne Italijane do reke Piave. Spominski dokumentarec Mije Janžekovič in Dorice Makuc prične svojo pripoved s faktografskim uvodom in oriše okvir dogodkov, ob tem pa vizualna kulisa spremlja besede z umirjenimi zračnimi posnetki Soške doline. In prav ob njej ležijo tudi najotiplivej-ši preostanki vojne vihre - vojaška pokopališča v Trenti, v Logu pod Man-grtom, Kobaridu, na Ajševici, v Bukovici, Štanjelu, Gorjanskem in še kje, kjer se sledovi obeh velikih vojn krčijo na skupni materialni imenovalec. Pištola, naboji, čelada in lobanja so posnetki-metafore osnovne poante dokumentarnega zapisa, ki skozi humanistično vizijo enotnosti človeštva vidi v slehernem zločinu zoper življenje tudi zločin do človeštva v celoti. Elegični ton posnetkov in komentarja vrine gledalcu občutek groze in gneva pa tudi nemoči vpričo absurdnega početja zgodovine, mestoma se ton uglasi na strune slovenskega nepogrešljivega sentimentalizma, lomi pa se ob pričevanjih infanterista Jožefa Krapeža. Z drugimi slovenskimi in hrvaškimi fanti je bil dodeljen Sturm-bataillonu (naskočnemu bataljonu) in se je kot drugi boril za "našega cesarja", tako mu je bilo rečeno. Pred naskokom so jim dajali žličko "ruma", ki je mlade fante naredila še bolj "neumne" kot jih je delala njihova razposajena mladost. Kako različni so, po tonu in duhu, spomini vedrega starčka, ki je srečno preživel strahotne dogodke in grozljiva dejstva, ki so se zapisala v zavest sodobnikov in njihovih potomcev. Od tod pa podkrepljen vtis, kako zavest o dogodkih težko dohiteva dogodke same. Šeststo tisoč padlih na italijanski strani, štiristo tisoč na avstrijski so, ogromne številke, ki jih ponavljajoče se prebiranje nagrobnih napisov in imen na njih podčrtuje. Ogromna materialna škoda se je odbila tudi na nacionalno in družbeno okolje, kar lucidno sporočajo ruševine Svete gore, božje poti Slovencev in Furlanov. Prva svetovna vojna je "čustveno in duhovno razdelila vso Evropo" in uničila avstroogrskega mozaičnega orjaka: kje so tolmači, ki so nemške ukaze prevajali v jezike vojakov, kje goriške kavarne, kamor so v zatišjih prihajali oficirji prebirat Simplicissimusa in Mušketo? Materiali, ki jih dokumentarec obdela so pretežno iz avstrijskih virov, kot so avstrijski bili tudi slovenski vojaki, delo pa je posvečeno spominu vseh padlih. Padlih čemu? Dunajska pisateljica in vojna poročevalka Aliče Schalek se sprašuje: »Je kdo, ki ve, zakaj rušimo hiše in preganjamo ljudi? Vojna? Kdo je to vojna?« ALEŠ DOKTORIČ V evropskih kulturnih središčih se nadaljuje vrhunska razstavna dejavnost. Tako so v Parizu še na ogled Gauguine ve umetnine (na sliki Kujavo dekle), v Rimu pa odpirajo veliko Mirojevo razstavo, kjer bo občinstvo prvič lahko videlo 120 slikarjevih javnosti še neznanih del V soboto v portoroškem Avditoriju Koncert komornega ansambla Slovenicum V soboto, 1. aprila, ob 20. uri (ne gre za prvoaprilsko potegavščino), bo v prostorih portoroškega Avditorija koncert z veliko začetnico. V goste prihaja komorni ansambel Slovenicum, ki ga vodi Uroš Lajovic. Koncert bo v celoti posvečen W. A. Mozartu. Ciklus komornih koncertov, kot si jih je zamislil Uroš Lajovic in s katerimi bo ansambel gostoval po vsej Sloveniji, nam skuša predstaviti Mozarta, tako da poleg njegovih del spoznamo tudi dela njegovih sodobnikov. Uroš Lajovic je ciklus koncertov didaktično razdelil na tematske sklope: Mozart in učitelji, Mozart in sodobniki, Mozart in nasprotniki ter Hommage a Mozart. S to serijo koncertov bo komorni ansambel Slovenicum skušal vsaj delno odgovoriti na vprašanja, čemu je bil Mozart tako velik, v čem in kako. Na koncertu v portoroškem Avditoriju bomo spoznali poleg Mozartovih del tudi dela Michaela Haydna, brata J. Haydna, ki pri družini Mozart ni užival posebnega ugleda, vendar je W. A. Mozart zelo cenil njegovo scensko glasbo k Voltairovi Zaire. Program koncerta pa je sledeč: M. Haydn - Simfonija G dur (W. A. Mozart: Simfonija KV 444), Koncert za orgle, violo in orkester ter Simfonija (Scenska glasba k Voltairovi Zaire); W. A. Mozart - Cassatio G dur KV 63, solista bosta Maks Strmčnik (orgle) in Aleksander Milošev (viola). Drevi v KD nova premiera Slovenskega stalnega gledališča Režiser Uršič o Sleherniku, dobrem in zlu Hoimannsthalov Slehernik, ki ga bodo drevi uprizorili na tržaškem slovenskem odru, je bil zamišljen tudi kot poletna predstava Slovenskega stalnega gledališča. O tem smo se pogovarjali z režiserjem Mariom Uršičem in ga kot prvo vprašali, kako je skušal uskladiti obe potrebi oziroma prilagoditi predstavo odprtemu in zaprtemu prostoru? Zakonitosti ene ali druge postavitve najbrž pogojujeta scensko oziroma prostorsko pojmovanje predstave. Seveda je razlika med predstavo, ki se dela v zaprtem prostoru, to se pravi v gledališču, in tisto, ki jo nameravamo delati na Repentabru pred cerkvijo. Hofmannsthalova moraliteta se že sama po sebi veže na nek naboj, ki ima predznak ali recimo znak nekega cerkvenega prostora. In ta mora biti najbrž na prostem, ker ima s tem predstava še dodatno relevanco. In odrska postavitev, kakršna bo drevi v Kulturnem domu? V bistvu smo se držali tistega, kar je najbližje samemu izhodišču. To je Hoimannsthalov poetični svet, čeprav se Slehernik v resnici nekoliko distancira od njegovih zrelih del. Nosi pa vendarle v sebi vse pisateljeve literarne, miselne in pa estetske značilnosti, se pravi simbolizem in neoromantičnem. In tudi naša predstava se v bistvu vsega tega dotika na nivoju neke "monumentalnosti", neke ritualnosti, ki skuša preko estetike pričarati ta simbolistični svet boja med svetlobo in temo, med dobrim in slabim. Ta monumentalnost najbrž marsikaj zahteva? Seveda. Teatru narekuje velik tehnični in operacijski napor. Mislim, da se to v predstavi precej dobro vidi. A vrniva se k tekstu. Če se ne motim, je to četrta predstava Slehernika v slovenščini. Znamenit je Župančičev prevod, katerega značilnost je bila »odstranitev« hudiča. In prav tu je eden izmed ključnih premikov v naši tokratni predstavi. Torej prisotnost simbola slabega in zlega. Takrat, tudi brez hudiča, je bila dobra predstava. V njej je v postavitvi ljubljanske Drame igral Levar. Spominjam se nalašč te preteklosti, ker je naš veliki igralec Rado Nakrst potem igral Slehernika v Mariboru. In torej gre tudi za nekako idealno vez s tem nepozabnim igralcem, ki je de- Mario Uršič loval v našem gledališču. Skratka, gre za bogastvo izkušnje, ki pravi, da je bila predstava tudi v preteklosti grajena na monumentalnosti in žlahtnem patosu in da so se kritiki v glavnem v ocenah osredotočali v Slehernikov konec, konec drame same. V Šestovi režiji recimo beremo, da je konec in odhod Slehernika v nebesa ob sprevodu angelov in metanju cvetja. Sam pa sem skušal na koncu poudariti smrt in trenutek memento mori. Se pravi, da odpiramo že spet vprašanje končnosti, opozarjamo na trenutek, ki nas vse čaka. Pri Hofmannsthalu gre predvsem za osvetlitev in moralno opredelitev dobrega in zla. Kje so torej meje med obema kategorijama? Tega vprašanja najbrž ne bi izčrpala niti v daljšem pogovoru. Mislim, da ima vsak človek svoj zorni kot, skozi katerega lahko te stvari pojmuje na različne načine. Kaj bi rekel? Mogoče to, da je med dobrim in zlim zelo tanko opno. Da se tudi v današnjem času pojmi dobrega in slabega spreminjajo neverjetno hitro. Mislim pa, da je vse to povezano s skupnimi interesi ljudi. Interesi, ki zganejo v družbi ali pa v človeku določene energije, ki potem vodijo za določen čas v neko smer. To dobro naj bi bilo prav v tej energiji, medtem ko je slabo inercija, statika, negibanje. Velikokrat tudi nenačelnost... Tudi to je del teme ali svetlobe. A če vse to povežem s Slehernikom, moram reči, da je morda v Hoimannsthalovem tekstu manj teh vzgibov, čeprav se simbolno gotovo berejo. Hočem reči to: vernemu mogoče zadošča tak HoIImannsthal kakršen je. A jaz predstave, tu bi omenil, da z mano prijateljsko sodeluje režiser Marko Sosič, ne morem delati in tudi nočem je delati v smislu tako imenovanega verovanja. Delam jo na nivoju profesionalnosti, v smislu nekega odločanja stila, po katerem Slehernik, Vladimir Jurc, popotuje skozi ta tekst. Seveda v dogovoru z mano, ampak upam in želim, da najprej v popotovanju s samim seboj. Vloga Slehernika je namreč za igralce važna in izredno zanimiva. Daje možnost tipanja raznih elementov in momentov življenja. Rečem tudi to. Ni naključje, da ima skoro vsako stoletje svojega Slehernika. In je to tisto, kar najbrž v tem tekstu danes, v času ekoloških tragedij, političnih in socialnih sprememb, integralizma in nove vere, do neke mere utripa s tem časom. Omenil si, da Slehernik v postavitvi Drame umre ob petju angelcev in metanju cvetja. A bi ti bilo všeč doživljati isto usodo, recimo ob petju igralk in igralcev? Odhoda prav zares ne bi rad še doživel in o njem sploh ne razmišljam. A tudi ko bo do tega prišlo, ne verjamem, da se bo zgodilo tako kot si opisal... Z Uršičem se je pogovarjal MARIJ ČUK Te dni v Vidmu Simpozij o kulturnih značilnostih ob meji Danes in jutri se bodo v Vidmu srečali nekateri izmed največjih gledaliških režiserjev in operaterjev iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Sodelovali bodo namreč na simpoziju o kulturnem raziskovanju obmejnega področja. Za uresničitev te pomembne pobude so pripomogli Italijanska gledališka ustanova, Ministrstvo za prireditve in turizem in Delovna skupnost Alpe-. Jadran. Te tri ustanove so tudi prevzele pokroviteljstvo nad simpozijem. Srečanje bo na dostojen način zaključilo ciklus predstav o Shakespearu, ki ga je priredilo gledališče Contatto. V tem okviru so v Vidmu gostovale gledališke skupine iz vse Evrope. Že včeraj pa je bila v Vidmu okrogla miza, na kateri so sodelovali predavatelji videmske, celovške in ljubljanske univerze. Iz Trevisa pa prihaja vest, da je bila v sredo italijanska praizvedba »Nocoj Feydeau«, celovečerne predstave v dveh delih Georgesa Feydeaua. V glavnih vlogah so nastopili Giulio Bo-setti, Marina Bonfigli in Gianni Agus, režiser je bil Marco Parodi. Šlo je torej v bistvu za dve enodejanki, s katerima je francoski komediograf na komičen, a obenem krvav način, pokazal na nizkotnost, povprečnost in duhovno revščino malega in srednjega meščanskega sloja. Pri tem je seveda opazna avtorjeva avtobiografska nota, zlasti v prizoru iz družinskega življenja, ki se ga je sam Fey-deau zelo ogibal. Režiser Marco Parodi se je izognil klasičnim interpretacijam francoskega pisatelja s tem da ni zdrknil v pretiran humor in grotesko, ampak je skušal izpostaviti diskretno komiko, kar mu je po agencijskih poročilih tudi uspelo. Teniški turnir v Key Biscaynu Najlažje za Lendla KEY BISCAVNE (ZDA) — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Key Biscaynu (nagradni fond znaša 2,1 milijona dolarjev) je najlažjo nalogo imel nosilec prve skupine, Čehoslovak Ivan Lendl: Američana Arona Kricksteina je premagal v manj kot poldrugi uri. V polfinale so se uvrstili še Curren, Noah in Muster. Rezultati: Lendl (ČSSR) - Krickste-in (ZDA) 6:2, 6:2, 6:2; Curren (ZDA) -Sanchez (Šp.) 6:3, 6:1, 6:4; Noah (Fr.) -Steeb (ZRN) 6:4, 6:1, 6:4; Muster (Av.) - Grabb (ZDA) 7:5, 7:6 (8:6), 1:6, 6:0. Šest kandidatov za predsedstvo FIDAL RIM — V pričakovanju izrednega kongresa italijanske atletske zveze, ki bo 23. aprila, so potrdili šest kandidatur za predsedstvo zveze. To so: Gian Piero Casciotti (Rim), Gianni Gola (Rim), Eddy Ottoz (Aosta), Vin-cenzo Ramilli (Forli), Adriano Rossi (Cagliari) ter Sara Simeoni (Verona). Po zadnjem porazu goričkega košarkarskega Ugaša San Benedetto vse dlje od cilja Poraz, ki ga je goriški San Benedetto doživel proti Teoremi (82:83), nemalo zaskrblja goriško vodstvo, ki si je kot cilj v letošnji sezoni, potem ko se je v zadnjih dveh ekipa borila celo proti izpadu, zadalo vstop v play out. Medtem ko je v prvem delu kazalo, da bodo goriški košarkarji brez večjih težav dosegli zastavljeni cilj, postaja danes ta naloga skoraj neuresničljiva. Do konca prvenstva manjkajo še tri kola in položaj Goričanov na lestvici je dokaj zaskrbljujoč. Res je, da so se predčasno rešili izpada (v tem »nezaželenem« položaju sta Pescara in Sangiorgese), toda povedati je treba, da je cilj play outa izgledal dokaj uresničljiv. San Benedetto ima skupaj z Annabello 24 točk, dve manj od Jollyja in Fantoni-ja. Med temi štirimi ekipami pa se bo verjetno bil boj za eno mesto, ki pelje k dodatnim srečanjem. Koledar poslednjih srečanj pa je tako zapleten, da med četverico s težavo evidentiramo ekipo, ki ima največ možnosti za uspeh (sicer ne smemo pozabiti, da je možno, da se krog kandidatov razširi tudi na Cremono, Sharp, Filodoro, Rimini, Glaxo in Kleenex, ki imajo po 28 točk). Goriška peterka mora v poslednjih srečanjih zmagati na obeh domačih nastopih in si mesto za play out zaigrati v zadnjem kolu, ko bo gostovala v v Pavii, pri Annabelli. V nedeljo bo San Benedetto igral doma proti Sharpu (28 točk), v naslednjem kolu bo pred domačim občinstvom sprejel videmski Fantoni (26), v zadnjem kolu pa bo igral proti Annabelli (24). Videmčani bodo v nedeljo igrali na tujem proti Annabelli (24), v naslednjem kolu bodo gostovali v Gorici, v zadnjem srečanju pa bodo pred domačim občinstvom sprejeli Jolly (26). Ekipa iz Forlija bo v nedeljo igrala na tujem proti Neut-rorobertsu (34), nato doma proti Riminiju (28), v zadnjem srečanju, kot smo že rekli, pa na tujem proti Fantoniju. Četrti kandidat za play out, Annabella, bo doma igral s Fantonijem, na tujem proti Teoremi (20) ter ponovno doma proti San Benedettu. Kot izhaja iz teh podatkov, je položaj teh štirih ekip izredno zapleten in težko je reči, kdo si bo prislužil mesto v dodatnih srečanjih. Na prvi pogled bi kazalo, da ima tisti, ki osvoji 30 točk, skoraj matematično gotovost nastopa v play outu, tudi zaradi številnih medsebojnih srečanj. Če to drži pomeni, da morajo Goričani osvojiti vsa tri srečanja, kar ne bo lahko, (pr) Zastonj s Fantonijem VIDEM — Vodstvo videmskega košarkarskega ligaša Fantonija je svojim navijačem za nedeljsko gostovanje pri Annabelli brezplačno dalo na razpolago avtobus. Zanitere-sirani morajo seveda že danes telefonirati na sedež društva. Pobuda dokazuje, kakšno važnost pri Fantoniju pripisujejo nedeljskemu gostovanju v Pavii, kjer bi si z zmago skoraj gotovo priborili mesto v play outu. kratke vesti Uspešna nastopa Italije in Jugoslavije DORTMUND — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu je moška vrsta Italije s 3:0 premagala Škotsko. Uspešen je bil tudi nastop moške reprezentance Jugoslavije, ki je s 5:0 odpravila Indonezijo, ženske pa so s 3:0 premagale selekcijo Indije. Turčija boljša od Grčije ATENE — V prijateljskem nogometnem srečanju je Turčija z 1:0 premagala Grčijo. Strelec gola je bil Retvan v 38. minuti. Fiorentina ne štedi LONDON — Po pisanju angleškega dnevnika Daily Mirror je Fiorentina za Garyja Linekerja pripravljena Barceloni odšteti kar pet milijard lir. Za napadalca angleške reprezentance se zanima tudi Terry Venables, bivši trener Barcelone (sedaj vodi Tottenham), vendar po pisanju dnevnika bi Lineker raje šel v Firence. Odkupljene TV pravice BARCELONA — Evrovizija je za pravico prenosov z olimpijskih iger v Barceloni odštela organizatorjem 90 milijonov dolarjev. Za ameriško tržišče je pravico prenosov odkupila mreža NBC za 416 milijonov dolarjev. Po »velikonočni turneji« italijanske nogometne reprezentance Vidni ima še mnogo problemov spili S tekme Romunija - Italija: desno Vialli, levo Lacatus MILAN — Včeraj se je vrnila domov italijanska državna nogometna reprezentanca, ki je na svoji »velikonočni turneji« premagala Avstrijo, nato pa izgubila z Romunijo. Zvezni trener Vicini je na tis-.kovni konferenci poudaril, da ima ekipa še mnogo težav, vendar da je z njo vsekakor zadovoljen. Prisotni novinarji niso bili z Vicinijem posebno »izzivalni«, a so zaskrbljeno dejali, da se svetovno nogometno prvenstvo bliža s hitrimi koraki. In res je problemov mnogo. Obramba se še nekako drži, saj so na primer vrarat Zenga in branilci Baresi, Ferri in Bergo-mi zelo zanesljivi, težave pa se začenjajo v vezni vrsti in v konici napada. Igralec Rome Giannini in član Napolija De Napeli nista v formi oz. nimata dovolj osebnosti, da bi vodila igro Italije, v napadu pa je zanesljiv le Vialli. Slednji je dejal, da se dosti bolje znajde s Sereno kot z Borgonovom, vendar je očitno, da je zadovoljen le s svojim klubskim tovarišem Mancinijem. Do svetovnega prvenstrva manjka več kot leto dni, toda postaja očitno, da je časa res vse manj... Jadralna regata na Gardskem jezeru Ariana Bogateč druga med dekleti Sirenina jadralka Ariana Bogateč je dosegla še en prestižni uspeh. Na regati za »Trofejo Castellani«, ki je bila prejšnji konec tedna na Gardskem jezeru, je namreč v kategoriji europa osvojila odlično drugo mesto med dekleti ter štirinajsto mesto na skupni razpredelnici. Tekmovanje je bilo na visoki kakovostni ravni, saj se ga je skupno udeležilo 75 jadralcev iz Švedske, Madžarske, ZRN, Finske, Danske, Norveške in seveda Italije. Na sporedu so bile le tri regate od štirih, ki jih je predvideval program, ker je ena odpadla zaradi pomanjkanja vetra. In prav ta je bila verjetno usodna za Aria-no, ki bi, če bi jo izvedli, dosegla dosti boljšo uvrstitev kot sicer. Bogatčeva se je namreč v prvi regati, ko je takoj na startu žal trčila v drugega jadralca (zaradi šibkega vetra pa je zato skoraj obstala), uvrstila le na 37. mesto, v drugi regati pa je bila osma, v tretji pa je zasedla deveto mesto. Če bi izvedli štiri regate, bi se naj slabšo uvrstitev črtalo, ostale uvrstive pa bi zadoščale za peto ali šesto mesto. Vsekakor je drugo oz. štirinajsto mesto Sirenine jadralke zado-vovljivo. Absolutno prvo mesto je osvojil Šved Peter Blomberg, med dekleti pa je bila najboljša Federica Salva. Drevt na sedežu A O prvo teoretično predavanje Alpinistični tečaj SPDT Kot smo že poročali, se danes začenja alpinistični tečaj SPDT. Spoznavni sestanek, vpisovanje in razdelitev po skupinah so bili v sredo zvečer, drevi ob 20.30 pa bo na sedežu odseka v Ul. Carducci 8 že prvo predavanje, ki bo le teoretična priprava na nedeljsko prvo vajo v Dolini Glinščice. Predavanja se bodo nadaljevala ob petkih na sedežu odseka. Naslednje bo tako v petek, 7. aprila, predaval pa bo znani zamejski alpinist Lucijan Milič na temo: »Vozli, navezovanje in premikanje naveze«. Teden kasneje (14. 4.) bo podpredsednik SPDT Peter Suhadolc predaval o orientaciji in vremenos-lovju, med ostalimi predavatelji pa bi omenili predvsem znanega alpinista Pavla Kozjeka. Kot rečeno, bodo praktične vaje v Dolini Glinščice. Po začetni »preizkušji skale« bodo v nedeljo, 9. aprila, tečajniki vadili spuščanje z dvojno vrvjo (z osmico in tradicionalno), v hribe pa se bodo, odvisno seveda od vremena, podali 23. ali 25. aprila. Inštruktorji SPDT na tem tečaju so naslednji: Ivo Kafol (vodja alpinistične šole), Lenart Vidali, Davor Zupančič, Igor Gombač, Massimo Sacchi, Walter Ukmar, Aleš Roncelli in Štefan Brecelli. Alpinistični tečaji SPDT se v zadnjem Učinkovit prizor s plezanja v Dolini Glinščice obdobju obnavljajo vse od leta 1982, ko je alpinistični odsek SPDT ponovno oživel. Od takrat so jih izvedli kar 7, vsi pa so imeli zadovoljivo število vpisanih. Tudi tokrat bo tako. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Marsikomu gre za nohte NA TRŽAŠKEM V skladu z letošnjim potekom lige, za katero res ne moremo trditi, da je tekla v znamenju kontinuitete, bo pokrajinsko promocijsko prvenstvo spet zaživelo. Od naših predstavnikov bo odslej zanimivo slediti predvsem Bregu Adriatherm in Ciciboni, ki sta še daleč od ustaljenosti v tej konkurenci. Brežani bodo tokrat sprejeli v goste zadnjeuvrščeno ekipo tržaškega CUS, ki je svojo edino zmago med drugim izbojevala prav proti nespretnim košarkarjem Brega. Prav bi bilo, da se Čokovi fantje tega spomnijo že dosti prej, predno bodo stopili na igrišče, kajti od sobote dalje bo zanje začela prava borba "za življenje". Cicibonaši bodo tudi zaposleni na domačih tleh, toda imeli bodo dosti težjo nalogo, kajti zoperstavili se bodo prvouvršče-nemu Scogliettu. V prvem krogu tekmovanj so fantje Cicibone častno klonili pred Scogliettom, zato ne gre vnaprej izključiti presenečenja. V takem kontekstu bo več pridobilo na vrednosti srečanje med Kontovelom Electronic Shop in tržaškim Liberta-som. Medenovi fantje bi naredili tako Bregu kot Ciciboni velikansko uslugo z zmago nad Tržačani, ki jim voda ta-korekoč že teče v grlo. (Cancia) NA GORIŠKEM Domovci bodo po krajšem velikonočnem premoru ponovno stopili na igrišče jutri, ko bodo gostili solidno ekipo Istituta Manzonija iz Gorice. V prvem srečanju so Dornikovi varovanci potegnili krajši konec, čeprav sta si bili ekipi enakovredni vse do zaključnih minut srečanja. Peterka Manzonija je letošnje prvenstvo začela res enkratno, saj je po prvih šestih kolih vodila na skupni lestvici. Nato so igralci zašli v krizo, sedaj pa so s štirinajstimi točkami na šestem mestu. Položaj belo-rdečih ni kaj spodbuden, saj so letos le trikrat zmagali. Prepričani smo, da bodo v preostalih srečanjih le dokazali svoje pravo košarkarsko znanje. Za to imajo priložnost že jutri, ko bodo ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici igrali proti ekipi Istituta Manzonija. (af) D LIGA Borovi košarkarji se bodo preizkusili s prvouvrščenim Arniči del Basket iz Pordenona, proti kateremu pa ima Radenska bolj malo izgledov za zmago. Iskreno povedano bi uspeh proti Por-denončanom predstavljal nenadejan podvig, predvsem če igro Borovcev obravnavamo v luči zadnjih tekem. Naj še povemo, da bosta v tem kolu dva neposredna spopada med člani tako imenovanega zgornjega doma lestvice. Menimo, da se bo na teh'srečanjih že marsikaj izcimilo glede borbe za obstanek v ligi. Že izpadli Inter 1904 se bo v gosteh pomeril s postavo Ormelle, medtem ko se bo tržiški POM, ki si je sicer v zadnjih kolih nekoliko opomogel, srečal z goriškim Arte. Neposredni tekmec Borovega moštva, postava Miane, pa bo v gosteh zaposlena s peterko Ponte di Piave. (Cancia) MLADINSKA KOŠARKA PIONIRSKI FESTIVAL SLOVENIJE V polfinalu za pionirsko prvenstvo košarke - pokal Šumi 1989, ki je na velikonočno nedeljo potekalo v Novem mestu, so košarkarji ŽSŠDI igrali zadovoljivo, vendar jim uvrstitev v finale ni uspela, saj so bili domačini objektivno boljši in fizično premočni. Kljub temu da se zamejski pionirji niso uvrstili v republiški finale, pa gostovanja ne moremo obravnavati v luči neuspeha. Košarkarji ZSŠDI so zlasti v prvem srečanju z domžalskimi vrstniki dokazali, da so dovolj darovit rod ter da se bo marsikateri od njih razvil v dobrega košarkarja. V polfinalnem turnirju so, sicer izmenično, nekoliko bolje od ostalih igrali Bordon, Emili in Pos-sega, vsa ekipa pa je pokazala zvrhano mero trdnosti v tekmi z Domžalami, ko je do odločilnega preobrata prišlo samo minuto pred koncem. Drugače pa je bilo v spopadu z Novim mestom, ko je ob tehnični dovršenosti nekaterih posameznikov odločilno vlogo odigral predvsem biološki razvoj domačinov, ki jih naši predstavniki, kljub vsej dobri volji in požrtvovalnosti, niso mogli zajeziti. REZULTATI ZSŠDI - Domžale Kamnik 64:60 (28:30) ZSŠDI: Budin 8, Tomšič 11 (1:2), Ban 1 (1:2), Ravbar, Danieli 1 (1:2), Gruden (K.) 2, Emili 2 (0:1), Possega 28 (8:11), Bordon 7 (1:3), Vodopivec, Filipčič, Silič. Novo mesto - ZSŠDI 94:74 (51:31) ZSŠDI: Budin 4, Tomšič 8 (2:2), Ban 2, Ravbar 2 (2:2), Danieli 4, Gruden (K.) 7 (5:9), Emili 11 (5:8), Possega 6, Bordon 22 (4:9), Vodopivec 2, Filipčič 1 (1:2), Silič 5 (1:2). KONČNI VRSTNI RED: 1. Novo mesto, 2. ZSŠDI, 3. Domžale. V prvi tekmi polfinalnega turnirja so domačini Novega mesta premagali tudi postavo Domžal Kamnika in se tako uvrstili v republiški finale. (Cancia) Davor Zupančič Ascoll - Lecce 1 X Bologna - Sampdoria 1X2 Fiorentina - Piša 1 Verona - Lazio 1 X Inter - Como 1 Roma - Cesena 1 X Torino - Pescara 1 Barletta - Bari X 2 Licata - Brescia X Monza - Genoa 2 Padova - Udinese 1X2 Reggina - Ancona 1 Samb. - Catanzaro X Davor Zupančič (letnik 1959) je na Tržaškem, pa tudi v matični domovini zelo znan alpinist. S plezanjem se je začel ukvarjati pred devetimi leti, a za sabo ima že preko 120 vzponov, med katerimi je nekaj prvenstvenih. Udeležil se je tudi vrste izvenevropskih odprav (Mount Kenya leta 1982, Južna Anapurna v Himalaji in Taurusi v Turčiji leta 1985 in dolina Josemite v Kaliforniji leto kasneje). Davor je bil med ustanovitelji AO SPDT in do letos njegov načelnik. Andrej Granier je zadel osem izidov. konjske dirke - konjske dirke | V Padovi lahko poskusimo bazo s sk. X, saj je Epson Ac najboljši konj. V sk. 1 je Tathom v formi in tudi računa na uspeh. Presenečenje lahko predstavlja Ferinox, saj. se je na zadnjih tekmah izkazal. V Modeni je Flyng najboljši konj (sk. 1), vendar se mora paziti pred Evehom (sk. 2). Presenečenje lahko pripravi Elgeria (sk. X), ki bo stratal v prvi vrsti. Na drugi dirki v Modeni zaupamo v Deltomasa (sk. 1), ki ima dober izhodiščni položaj, v sk. X pa se mu bo zoperstavil Episcopo. V sk. 2 je treba paziti na Fremuro, ki ima odličen sprint. V Tarantu je Dugan iz sk. 1 dokazal, da je v izredni formi in je torej kandidat za končno zmago. V sk. X nam ugaja Gen Zizi, v sk. 2 pa bi se lahko izkazal Epos. Na drugi dirki v Tarantu lahko poskusimo bazo z Diazom Fg in Elixom Nad (sk. X), ki pa se morata paziti pred Ebamesom Mo (sk. 2), čeprav bo startal v drugi vrsti. V sk. 1 bo Gra-desty lahko pripravil presenečenje. V Montegiorgiu verjamemo v Goyo AF (sk. 2), saj ima dober izhodiščni položaj, v sk. X pa nam ugaja Fiorano. Paziti pa je treba še na Fossolo (sk. 1). Dirka tris Naši favoriti: Dawsonite (17), El Bimbo Rosso (2), Dattero (11). Dodatek za sistemiste: Caravam Om (15), Ettore mas (12) in Damelspit (13). — prvi X drugi 1 2 — prvi 1 drugi X 2 — prvi 1 drugi X 2 — prvi 1 X drugi 2 — prvi X 1 drugi X 2 — prvi 2 drugi X 1 V zaostali tekmi naraščajnikov Bregovi nogometaši slabi v obrambi GIARIZZOLE - BREG 7:1 (2:0) STRELEC za Breg: Buzzi. BREG: Castellano, Ota, Majevski, Rocchetti, Laurica (v d.p. Švab), Azza-no (v d.p. Menegon), Bandi, Impelliz-zari, Mauri (v d.p. Degrassi), Buzzi, Ferluga. V zaostali tekmi naraščaj niškega prvenstva so Brežani proti močni ekipi Giarizzol visoko izgubili. Igrali so zelo slabo v obrambi, medtem ko so bili v napadu precej nevarni, čeprav je do njega prišlo le malo uporabnih žog. Poleg zadetka, za katerega je poskrbel Buzzi z udarcem z glavo, je Ferluga zadel vratnico, a Švab je zapravil lepo priložnost. Omeniti je treba, da so Ferluga, Švab, Laurica in Mauri prvič igrali v višji kategoriji in da so se zelo dobro odrezali. (Buzzi) V okviru mladinskih iger za nižje srednje šole Zanimive tekme v odbojki in rokometu Pomembnost stikov z zunanjim svetom Prejšnji teden se je v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole vrstila vrsta polfinalnih pa tudi že finalnih tekem, v katerih so nastopile tudi naše šole. Tako so bili na sporedu polfinalni boji v odbojki in že finalni obračun v rokometu. ROKOMET V ženski konkurenci sta bila zaposlena tako šola Kosovel kot svetoivan-ski Ciril in Metod. Ciril in Metod se je s šolo Rittmayer boril za osvojitev tretjega mesta. Naše dijakinje so tekmo izgubile, vendar so zaigrale bolje kot v prvih dveh srečanjih. Vsekakor se pozna, da ženski rokomet na tej šoli nima še nobene prave tradicije in da torej dekletom manjka predvsem igranje. Pred neprimerno pomembnejšo preizkušnjo so bile openske dijakinje, ki so igrale proti šoli Stuparich, tekma pa je odločala o pokrajinskem prvaku. Potem ko so Openke v prvih dveh tekmah zmagale brez težav, so tokrat morale priznati premoč svojih nasprotnic. Vsekakor moramo poudariti, da igrajo za šolo Stuparich tudi prave rokometašice, medtem ko se naše dijakinje ukvarjajo z rokometom samo med poukom šolske telesne vzgoje. RITTMAVER - CIRIL IN METOD 18:15 CIRIL METOD: Posega 2, Galvani 2, Lorenzi, Rojac, Faiman, Giugovaz, Čok 1, Jurkič 4, Zubalič 3, Legovič 3, Marc, Petra in Marija Krapeži. STUPARICH - KOSOVEL 20:16 KOSOVEL: Uršič Calzi 1, Ciocchi 3, Daniela in Kristina Bogateč, Spacal 4, Brišnik 4, Perini, Mahnič, Krisani 4, Vrše, Bertoli, Škabar, Ferluga. LESTVICA: 1. Stuparich, 2. Kosovel, 3. Rittmayer, 4. Ciril in Metod. Tudi v moški konkurenci openski dijaki niso imeli sreče, saj se jim je pokrajinski naslov izmuznil zaradi dveh samih golov razlike. Potem ko so tako v izločilni skupini kot v polfinalu Kosovelovi dijaki dobesedno nadigrali svoje nasprotnike, je bila finalna tekma vseskozi izenačena in v prvi polovici drugega polčasa so Openci tudi nekaj časa vodili z golom prednosti, vendar so bili nasprotniki v končnici prisebnejši in so tako tudi osvojili pokrajinski naslov. CAPRIN - KOSOVEL 32:20 KOSOVEL: Plehan, Guštin, Milič 11, Sosič, Carli, Calzi 3, Mijot 2, Vidali 1, Vavpetič, Gallopin 2, Ferluga 2, Vrše 9, Rauber. ODBOJKA Na odbojkarskih igriščih pa so bili tako v moški kot v ženski konkurenci na sporedu polfinalni boji, na katerih so igrali v skupini A Kosovel, Levstik in Stuparich, v skupini B pa Erjavec, De Tommasini in Fonda Savio pri dekletih; pri fantih pa dijaki Kosovela in predstavniki šol De Tommasini, Fonda Savio in Addobati. Openska dekleta so v svoji skupini brez težav odpravila oba tekmeca in pokazala za razred boljšo odbojko, Levstik pa je v tej polfinalni skupini dosegel drugo mesto. Dijakinje Erjavca v skupini B tokrat niso imele sreče, saj jim je bolezen precej razredčila vr- ste. Šolo Fonda Savio so sicer premagale brez težav, openskim dijakinjam pa se niso mogle enakovredno upirati. Rojanska dekleta se bodo tako v malem finalu borile z Levstikom za 3. mesto, v velikem finalu pa bosta igrala Kosovel in De Tommasini. SKUPINA A Kosovel - Stuparich 2:0 (15:0, 15:1), Levstik - Stuparich 2:1 (15:4, 15:17, 15:2), Kosovel - Levstik 2:0 (15:6, 15:5). KOSOVEL: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Spacal, Vrše, Mahnič, Kalc, Ferluga, Bizjak, Hrovatin, Bertoli, Krisani. LEVSTIK: Briščik, Černe, Kralj, Pie-ri. Luksa, Košuta, Predonzani, Sedmak, Tretjak, Bezin, Bogateč. SKUPINA B Erjavec - Fonda Savio 2:0 (15:5, 15:8), De Tommasini - Erjavec 2:0 (15:9, 15:5), De Tommasini - Fonda Savio 2:0. ERJAVEC: Vitez, Vodopivec, Ažman, Milič, Meuči, Brecelj. V moški konkurenci so openski dijaki, ki so v svoji izločilni skupini zasedli drugo mesto, igrali proti prvou-vrščenemu iz skupine A šoli Addobati in jo z zrelejšo in preudarnejšo igro premagali brez težav z 2:0. V drugi tekmi je openski De Tommasini premagal šolo Fonda Savio, o letošnjem pokrajinskem prvaku bo tako odločal obračun med obema openskima srednjima šolama. Kosovel - Addobati 2:0 (15:4, 15:6), De Tommasini - Fonda Savio 2:0 KOSOVEL: Mijot, Ban, Grgič, Pon-tari, Radetti. Milič, Purič, Štrajn, Tretjak, Spetič, Čuk, AndolšekJInka) :::::::::::::::: ^ .______________________________________________________________ H 1. MOŠKA DIVIZIJA Najzanimivejša tekma kola je bil dvoboj za najvišjo stopničko med Intrepido in S. Luigijem. Po petih setih zanimive igre so slavili igralci San Luigija. Naš prapor je v slovenskem derbiju proti 01ympiji osvojil novi točki. Ob tem mora nadoknaditi še dve zaostali tekmi, ki bosta lahko že odločali o morebitnem napredovanju. IZIDI 11. KOLA: Naš prapor - 01ym-pia 3:1, Intrepida - S. Luigi 2:3, Caldini -Corridoni 3:0, ACLI Ronchi - Cormons 3:1. Grado, Torriana, Val in Mossa niso igrali zaradi zaprtih telovadnic. LESTVICA: S. Luigi 20, Naš prapor in Intrepida 18, Caldini 16, 01ympia 10, Corridoni, Grado, Mossa in Torriana 8, Ronchi in Val 4, Cormons 2. UNDER 14 MOŠKI Moška vrsta v tej konkurenci tokrat ni igrala, lahko pa dopolnimo 2. kolo z rezultatom, ki je manjkal: Torriana - ACLI Ronchi 1:2. LESTVICA: Val 6, ACLI Ronchi 4, 01ympia in Torriana 1. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Na sporedu je bilo tokrat 9. kolo, vendar so odigrali le polovico tekem, ker so bile telovadnice zaradi velikonočnih Praznikov zaprte. IZIDA 9. KOLA: Lucinico - Libertas Gorizia 3:0, Soča Čerimpex - Cormons L3. Zaostalo srečanje: Capriva - Lucinico LESTVICA: Libertas Cormons in S. Luigi 16, Lucinico 12, Azzurra, Libertas Capriva in Mossa 6, Soča Čerimpex 4, Libertas Gorizia 2. SKUPINA B Ekipa Agoresta je po porazu s Farro zelo dobro reagirala in je zmagala v 9. in 10. kolu. V tem tednu bo tudi nadoknadila tekmo s Fincantierijem. IZIDI 9. KOLA: Intrepida - Corridoni 1:3, Villacher Bier - Agorest 0:3, Grado -Farra 3:0. IZID 10. KOLA: Agorest - Grado 3:2. LESTVICA: Corridoni 18, Farra 14, Agorest 12, Grado 10, Intrepida 6, ACLI Ronchi 4, Fincantieri in Villacher Bier 2. Agorest in ACLI Ronchi imata tekmo manj, Fincantieri pa dve tekmi manj. VILLACHER BIER - AGOREST 0:3 (6:15, 12:15, 8:15) AGOREST: Maša in Magda Braini, Krašček, Florenin, Fajt, Tabaj, Grillo, Pavšič, Černe. Na gostovanju v Tržiču so igralke Agoresta brez večjih težav odpravile ekipo Villacher Biera, ki sodi med slabše ekipe prvenstva. Prinčičeve varovanke so igrale dokaj solidno v prvem in tretjem nizu, medtem ko so v drugem setu prepustile domačinkam pobudo, (-jo-) 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDA 6. KOLA: Morarese - ACLI Ronchi 3:1, 01ympia - Villesse 3:1. Počivala je ekipa Mosse. IZID 7. KOLA: ACLI Ronchi - Villesse 1:3; 01ympia prosta. LESTVICA: Villesse 10, 01ympia 8, Morarese 6, Mossa 2, ACLI Ronchi 0. UNDER 16. ŽENSKE V tem prvenstvu so odigrali predzadnje kolo, žal je treba zabeležiti, da je Soča Čerimpex izgubila proti ekipi Fincantieri, ki je tako osvojila naslovpokra-jinskega prvaka. IZIDI 17. KOLA: Farra - Intrepida 3:0, S. Luigi - Azzurra 0:3, Libertas Gorizia - Fossalon 3:1, Fincantieri - Soča Čerim-pex 3:1, Grado - Sagrado 2:3. LESTVICA: Fincantieri 34, Soča Če-rimpex in Libertas Gorizia 28, Azzurra 24, Sagrado 16, Farra 12, Fossalon 10, Intrepida in S. Luigi 6, Grado 2. UNDER 15. ŽENSKE IZIDA 12. KOLA: 01ympia - Torriana 2:0, Villesse - Agorest 2:0. LESTVICA: ACLI Ronchi in Villesse 18, Pieris 14, Villacher Bier 10, 01ympia in Torriana 4, Agorest 2. VILLESSE - SOVODNJE AGOREST 2:0 (15:9, 15:12) AGOREST: Sfiligoj, Jakin, Vižintin, Soban, Petejan, Devetak, Jarc. Igralke Sovodenj Agorest so na gostovanju proti Villesseju spet izgubile. Kljub temu velja poudariti, da so se srčno borile ter prikazale dopadljivo igro. (Miran Strgar) UNDER 14. ŽENSKE Agorest se je spoprijel z najmočnejšo ekipo turnirja, Šansonom iz Lečnika, in izgubile, ne da bi osvojil seta. IZIDI 6. KOLA: Intrepida - Torriana 0:3, Agorest - Šanson 0:3, Pro Romans -Libertas Gorizia 3:0. LESTVICA: Šanson 18, Torriana 11, Pro Romans 8, Agorest 7, Intrepida 5, Libertas Gorizia 2. (MJ) DOM AGOREST - SANSON 0:3 fjOM AGOREST: Sfiligoj, Volk, Jakin, Devetak, Vižintin, Soban, Marson, Lavrenčič, Peric, Jelen. Nerazpoložene igralke Doma Agorest niso bile kos tehnično boljši ekipi Šansona iz Ločnika. Rezultat srečanja bi bil gotovo drugačen, ko bi nastopila najboljša igralka ekipe in nosilka igre Sošolova. (Miran Strgar) Sleherna organizacija, ki zasleduje svoj razvoj v skladu z dogajanji v družbi, ki jo obdaja, se mora srečati in soočati z ostalimi družbenimi dejavniki: zapiranje sami vase pomeni počasen propad ali odtujitev od realnih premikov v družbi. Taka organizacija postane anahronistična, lahko celo trdimo, da postane njeno delovanje zavirajoče, torej škodljivo. Nujnost stikov z zunanjim svetom je izredne važnosti za tekmovalni šport, saj so društva in tekmovalci podvrženi pravilom zvez in v Italiji olimpijskega odbora CONI. Moramo namreč poudariti, da ima CONI pravico preveriti statut slehernega društva (to funkcijo je trenutno odstopil strokovnim zvezam - federacijam) in da ima pravico zavrniti tisto društvo,katerega statut ni usklajen s splošnimi telesnokultur-nimi načeli. Na to podrobnost mnogokrat pozabljamo, a vendar moramo paziti, da nas ne bi doletela ta ali ona neprilika. Zaradi tega bi bilo umestno, da društva preverijo svoje statute in kjer je to potrebno, jih prilagode vsesplošnim predpisom. Minilo je preko 25 let, ko sem prvič v imenu ŠZ Bor sodeloval na občnem zboru namiznoteniške zveze (takrat je bila še sekcija teniške zveze) v Pesa-ru ob priložnosti finala državnega prvenstva. Nastop je bil dejansko protest, ker zveza ni odgovorila na prošnjo o prireditvi drugega mednarodnega turnirja. V tistem obdobju namreč ni bilo mednarodnih turnirjev in prvi turnir ŠZ Bor, ki je bil na sporedu leto prej, je vzbudil v italijanskih krogih veliko pozornost. Poseg je žel odobravanje, saj so bili na zboru prisotni razni tekmovalci, ki so nastopali v Trstu. Posledice nastopa so bile vidne in očitne: zveza se je izgovarjala, da je prišlo do zamude zaradi napake v tajništvu in tako je prišlo potrebno dovoljenje. Nekaj let kasneje je takratni predsednik ŠZ Bor Dušan Košuta nastopil na občnem zboru odbojkarske zveze v Rimu in izposloval pravico, da naša društva pozdravijo na raznih srečanjih v slovenščini. To je bil še važnejši in politično pomembnejši premik, saj nam je bila tako uradno priznana pravica do rabe materinščine. Z utrditvijo naše odbojke so postali posegi na vsedržavnem občnem zboru redna obveznost. V okviru odbojkarske komisije se izkristalizirajo stališča, ki jih mora glasnik iznesti v Rimu. Z naše strani so bile postavljene razne zahteve: vidnih sadov nismo še dosegli, a vendar smo ugotovili, da so naše pripombe prišle v sklepna poročila in da jih sedaj pristojni organi preučujejo. Pred dnevi je nastopil ravno tako na občnem zboru košarkarske zveze predsednik Jadrana Edi Kraus. Odmevi na njegov poseg so pozitivni. Verjetno bi lahko navedli še druge primere, a menimo, da bi bilo naštevanje nepotrebno. Jasno je, da moramo ob takih priložnostih prinesti naša skupna stališča in zastopati skupne interese. To je dokaz naše organiziranosti in tudi naše zrelosti. Nastopati kot delegat ali glasnik skupine društev zadobi večjo veljavo kot glas poe-dinca, saj bi ostali delegati lahko pojmovali, da gre le za obrambo pravic ali teženj enega samega društva. Vedno moramo opozarjati večino in tudi izvršilne organe, da razvijamo telesno kulturo, da vlagamo mnogo dela, časa in truda za vzgojo novih tekmovalcev, novih strokovnih kadrov in podobno. Tako delovanje je nujno potrebno, če želimo, da bi ZSŠDI kot celota dobilo naziv organizacije vsedržavnega pomena, kar prinaša sicer določene obveznosti, a tudi nekaj koristi. Zavedamo se prav dobro, da je to dolgotrajni proces, saj je v Italiji v pripravi nov zakon, ki bo urejal odnose v telesni kulturi, a vendar ne smemo mirovati: aktivna prisotnost lahko le koristi, škoditi ne more. Toliko bolj so važni natopi v deželnem in pokrajinskem krogu. V nekaterih okoljih so stiki mnogo težji, kakor na državni ravni, zaradi principi-alnega odpora, a vendar to nas ne sme ovirati pri svojem delu: zavedamo se, da si moramo pozicije priboriti in da nam ne bo nihče kaj podaril ali samoiniciativno ponudil. Za naš razvoj so važni tudi stiki s strokovnimi zvezami v SR Sloveniji. Je morda res, da so prijemi v nekaterih športnih panogah različni, da se vedno ne strinjamo z delom te ali one zveze, a vendar je pretok idej vedno koristen. Prve uradne stike smo navezali z odbojkarsko zvezo in počasi smo dosegli zavidljive premike na drugih področjih. Zanimivo je bilo slišati ocene o sodelovanju na tretji skupščini ZTKOS. Ocene so bile laskave s strani prav prizadetih, oziroma konkretnih organizatorjev. Zaradi tega menim, da bi morali po tej poti nadaljevati, oziroma da bi morali dati takim posegom še večjo veljavo, oziroma jim posvetiti večjo pozornost. Na tem področju lahko odigramo vlogo mostu, lahko sodelujemo z italijanskimi strokovnimi zvezami in povezujemo ljudi in organizacije. To so nove zadolžitve, saj mimo njih ne moremo in ne smemo. V sklop tega vprašanja pridejo v poštev tudi pobratenja med društvi. Kjer je ta oblika sodelovanja dobro in resno izpeljana, doživljamo vidne uspehe. Prijateljske odnose moramo gojiti, tudi če predstavljajo določeno organizacijsko in finančno breme, a vendar so to važne postojanke v našem delovanju. Med ta srečanja bi omenil najosnovnejše, in sicer srečanje planincev, ki se snidejo tu ali tam, toda vedno v istem prijateljskem duhu. Take oblike delovanja pomenijo dejansko rušenje pregrad in širjenje obzorja, odpirajo okno k sosedom, omogočajo vpogled v premike njihovega delovanja in podobno. Ne smemo gledati na te stike kot nekaj statičnega, ki se zaključi s slavnostnimi govori. Važen je neposredni stik med ljudmi, kar nas obogati in popestri naš vsakdan. Nujno bi bilo, da bi v okviru ZSŠDI skušali uskladiti take pobude, terminsko in ne vsebinsko, saj sleherno društvo mora pripraviti samostojen program, mora samostojno začrtati okvire srečanja. Časovno usklajevanje bi pripomoglo k pestrejšemu delovanju predvsem izven tekmovalnih prvenstvenih obveznosti. ODO KALAN Pozitiven obračun lokostrelske sekcije ŠD Zarja Pomlad že trka na vrata in z nastopom tega letnega časa se iztekajo tudi dvoranska tekmovanja lokostrelcev. Obračun tega dela tekmovanj je za Darjine lokostrelce zelo pozitiven. Poleg tekmovanj v decembru in januarju, o katerih smo že poročali na teh straneh, so se zarjani udeležili še drugih tekmovanj na razdalji 18 in 25 Uietrov. 12. februarja je bila na sporedu druga trofeja »Cupido« v kraju Malo (Vi-?enza) na razdalji 25 metrov, na kateri Je od zarjanov tekmovala samo Tama-ra Ražem. Manjkal ji je namreč še en fezultat na tej razdalji za uvrstitev na ualijansko prvenstvo. V Malu je Tamara dosegla prvo mesto v kategoriji žačetnic s 492 točkami. , V Oderzu se je odvijalo 25. in 26. teburarja dvoransko tekmovanje na Razdalji 18 metrov. Tu je bil krstni na-,toP instinktivca mladinca Igorja Bo-3fi?' Je kljub začetni tremi, zbral uoQ točk. Lepo se je odrezal tudi drugi ^urjin instinktivec Valter Micali, ki je točkami obstal na četrtem mestu. ran |di t.i vu ,3 ko ji je za pičle 4 točke ušlo abso- Uuiara Ražem je osvojila s 538 točka-u prvo mesto v svoji kategoriji, med-jJ* ko ji je za pičle 4 točke ušlo abso-; V10 mesto v vseh ženskih kategorije?; Velja ometniti, da sta bili v zen-or, vrstah tudi večkratna italijanska k^akinja Mabel Linzi ter Esther Ro-0,.rtson, ki se je udeležila predzadnjih Zii Pijskih iger. Tekmovanja v.Oder-St sta se udeležila še Marko Čuk in Uvrstil, Ra-Žem' ki t. I >k0 : _________ >h se udeležili Tamara, Aleksander je 7tojan Ražem ter Igor Bole. Tamara tudi tukaj dosegla 1. mesto s 532 sta se tudi dobro s —a s 508, oz. 522 točkami. t- m. pa je bilo na sporedu dvo-ga Sko tekmovanj e_v Tolmeču, katere- ‘ 5 K /-fin 1 1111* Jji točkami, medtem ko sta A. in S. Ražem s 543 in 532 točkami obstala na sredini lestvice. Igor Bole pa je nabral 336 točk. V nedeljo pa je bilo v Krminu tekmovanje na 18 metrov za 3. Trofejo »Citta di Cormons«. Tudi tukaj sta Zarjo zastopala v moški kategoriji seniorja Aleksander in Stojan Ražem, med instinktivci so bili Igor Bole in Valter Micali ter med začetnicami Tamara Ražem. Prva mesta sta si prisvojila Tamara s 512 točkami ter Valter z zavidljivim rezultatom 532 točk. Igor je osvojil 3. mesto, medtem ko so ekipno s Tamaro, Aleksandrom in Stojanom Ražem dosegli 4. mesto. Za mnoge tekmovalce, med katerimi je tudi Ražmova, je bilo to tekmovanje generalka pred državnim prvenstvom, ki bo ta konec tedna v Rastig- nanu (Bologna). Za kvalifikacijo za finalni del državnega prvenstva sta bila potrebna seštevka dveh najboljših rezultatov na razdalji 18 in 25 metrov, ki so ju tekmovalci zbrali v teku leta. Ražmova si je na podlagi le-teh zagotovila 3. mesto od skupnih 5, ki bodo nastopili v finalu. (T. RJ Na sliki (foto Križmančič) z lokostrelskega turnirja »900 round«, ki ga je priredilo ŠD Zarja. Bregu in Gaji odvzeli točki Disciplinska komisija 3. nogometne amaterslce lige je v zvezi s prizivom, ki ga je vložilo Športno društvo Gaja glede srečanja Breg - Gaja, sklenila, da potrdi prvostopenjsko odločitev, s katero je obema ekipama dosodila poraz in jima odvzela točko. Dogodek, o katerem poročamo, se je pripetil 26. februarja, ko bi Breg in Gaja morala odigrati zaostalo srečanje. Na igrišču pa se ni predstavil ne eden ne drugi, tako da je sodnik po 45 minulih čakanja odšel in o tem poročal disciplinski komisiji. PLAVALNI KLUB BOR vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v Borovem športnem centru v Trstu, Vr-delska cesta 7, danes, 31. marca ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Umestitev delovnega predsedstva; 3. Predsedniško poročilo; 4. Pozdravi in diskusija; 5. Razrešnica staremu odboru; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno. SK BRDINA priredi v nedeljo, 2. aprila, izlet v Sap-pado, kjer bo zamejsko smučarsko prvenstvo. Prijave in informacije dobite na sedežu kluba ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure. SK DEVIN priredi v nedeljo, 2. aprila, avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva. Za vpis in informacije tel. Brunu Skerku (200236). JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. na št. 810053, ob delavnikih med 13.45 in 14.00. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000*- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JE. dnevnik 31. marca 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja k. J in tiska W ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Eksplozijo, ki je porušila del stanovanjske hiše, je povzročil plin Pod ruševinami je preživel samo oče za ženo in hčerki ni bilo več pomoči Medvedji dolgčas LONDON Dva polarna medveda iz zoološkega vrta v Bristo-lu bosta morala k psihoterapevtu. Dvajsetletni Miša in deset let starejša Nina se namreč za rešetkami tako dolgočasita, da sta že nevarno zbolela. Ravnatelj živalskega vrta je povedal, da oba bela kosmatinca že nekaj časa dan za dnem naredita samo po tri korake naprej in tri nazaj, ob tem pa stalno nihata z glavo. Živalski psiholog Roger Mugford je ugotovil, da sta Miša in Nina že na robu norosti in je predlagal terapijo v obliki novih igrač, pestrejše prehrane, predvsem pa večji življenjski prostor. CUNEO - V kraju Castellinaldo blizu Cunea se je včeraj zjutraj zrušil del trinadstropne stanovanjske hiše, v kateri je živela štiričlanska družina Napione. Vzrok nesreče še ni znan, nekateri očividci pa so povedali, da je v bližini hiši že pred nesrečo močno smrdelo po plinu, malo preden se je hiša zrušila, pa je bilo slišati močno eksplozijo. Izpod ruševin so reševalci, ki so prispeli na kraj nesreče na poziv nekaterih sosedov, že v poznih jutranjih urah potegnili Franca Napione-ja. Mož je bil v močnem šoku in hudo poškodovan ter opečen, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. Reševalcem je povedal, da so v trenutku nesreče bile v stanovanju tudi žena Maria in obe hčerki, 2-letna Catia in 4-letna Aliče. Ni pa vedel povedati, v kateri sobi so bile, kar je še dodatno otežkočalo reševalno akcijo. Deklici in mater so reševalci našli nekaj ur pozneje, vendar za nobeno ni bilo več pomoči. Ostale so namreč prav v tisti sobi, kjer so bila posledice eksplozije najhujše. Velika hiša, v kateri je stanovala samo družina Napione, je stala v starem središču Castelli- nalda. Reševalci so se prvotno bali, da je tam živelo več družin. Napionejeva sta del hiše, kjer sta si uredila spalnico in otroško sobo, popolnoma popravila pred dvema letoma, ko sta dobila dovoljenje za vselitev. Vse kaže, da sta veliko stanovanje ogrevala s plinskimi pečkami. Neka soseda je povedala, da je v trenutku, ko se je del hiše zrušil mislila, da gre za kako letalo, ki je letelo nižje kot običajno. Njeno pozornost pa je pritegnila jata golobov, ki je nenadoma odletela in gost dim, ki se je nepričakovano dvignil s sosednje hiše. Eksplozija, za katero se vse bolj utrjuje domneva, da jo je povzročilo uhajanje plina, je precej poškodovala tudi nekatera sosednja poslopja. V stanovanjski hiši, ki meji na porušeno, stanujeta zakonca Carlino, ki sta le za las ušla nesreči. V trenutku ko se je Napionejeva hiša zrušila, sta namreč bila v kleti. Gasilci bodo skušali čimprej ugotoviti vzroke nesreče, medtem pa je tudi minister za civilno zaščito Lattanzio odredil preiskavo. Gasilci so namreč pod ruševinami našli jeklenko, ki pa ni eksplodirala in so zato prepričani, da je do uhajanja plina prišlo kje drugje v hiši. Umrl Bernard Blier Francoski igralec Bernard Blier, ki je v svoji dolgi karieri, za katero je pred kratkim prejel tudi Cezarja za življenjsko delo, je umrl v Parizu. Od 1937. leta je igral v 150 filmih, delal pa je še lani, ko je zbolel za rakom (Telefoto AP) Morilca imama Abdulaha Ahdela iščejo med islamskimi skrajneži BRUSELJ — Po umoru duhovnega vodje muslimanskih sunitov v državah Beneluxa imama Abdulaha Ahdala in knjižničarja bruseljske mošeje Salerna el Behira so belgijske oblasti poskrbele za varnost vseh islamskih verskih dostojanstvenikov. Dosedanja preiskava pa je le ugotovila, da je bila dvojica ubita z istim orožjem, in sicer s polavtomatskim samokresom, ki je bržkone imel dušilec, na kraju umora so namreč našli štiri tulce kalibra 7,65, nihče pa ni slišal strelov. Neki deček trdi, da so bruseljsko mošejo po 18. uri zapustili trije zakrinkani možje. Preiskovalci pa so prepričani, da je bil morilec znan dvojici, saj niso v moše- ji opazili znakov upiranja. Včeraj so tudi sporočili, da je bila domnevna tajnica, ki so jo pred mošejo zasačili s samokresom, Ahdalova žena, ki je v trenutku neprisebnosti grozila novinarjem. Medtem pa so dokončno potrdili vest, da je imam 24. marca oblasti obvestil, da je prejel več anonimnih groženj. Islamski skrajneži so zahtevali, naj prekliče svoje izjave o neumestnosti smrtne obsodbe za pisatelja Satanskih stihov Rushdieja. Abdulah Ahdal ni zahteval varnostnih ukrepov, oblasti pa so ga kljub temu »diskretno« varovale. Po vsem sodeč nezadostno, saj so morilci ali morilec nemoteno zapustili kraj umora. Gvatemalska vlada je klonila GVATEMALA — Po štirih dneh težkih pogajanj je gvatemalska vlada pristala na zahteve upornikov kaznilnice Pavon, ki imajo v svojih rokah skoraj 600 talcev. Uradni viri so namreč sporočili, da bodo vsem zapornikom znižali kazen za 5 let, da se nad njimi ne bodo maščevali in da bodo zamenjali direktorja in vse osebje kaznilnice. Zaporniški kaplan Antonio Lopez Martin, ki je sodeloval pri pogajanjih, je izrazil upanje, da se bo vsa zadeva srečno končala že v prihodnjih urah. Vlada je popustila, ko je postalo vsem jasno, da bo 150 neomajnih zapornikov uresničilo svojo grožnjo in da bodo po- bili vse talce. Oblasti so predsinočnjim v zadnjem poskusu, da bi strle odpor upornikov, prekinile dobavo vode in hrane. Ta ukrep pa je še bolj razkačil zabarikadirane upornike. V jezi pa so nekoliko popustili nadzorstvo, tako da je 100 zapornikom uspelo zbežati. Zapor je zapustilo tudi 20 civilistov, med katerimi devet otrok. Trenutno ni še jasno, ali je tudi tem uspelo zbežati, ali pa so jih uporniki osvobodili, da bi oblastem dokazali svojo razpoložljivost. Kaznilnica Pavon s kazensko-vzgojnim kmetijskim taboriščem se nahaja kakih 20 kilometrov od gvatemalskega glavnega mesta. Usposobljena je za 400 zapornikov, v njej pa je bilo kar 1.500 kaznjencev, tako da so bili življenjski pogoji neznosni. Med drugim so bili v kaznilnici v skupnih oddelkih navadni prestopniki in zakrknjeni kriminalci. Sedanji upor po mnenju oblasti vodi skupina prekupčevalcev z mamili, ki so bili obsojeni na dolge zaporne kazni. Do upora je baje prišlo, ko je skupini zapornikov spodletel po--skus bega. Po zadnjih vesteh je upor terjal dvanajst mrtvih in več ducatov ranjenih, ki so jih uporniki že izpustili. Brez posebenih presenečenj so večino letošnjih Oskarjev podelili Levinsonovemu Rain Manu V losangeleški noči sta si slavo delila Hoffman in Fosterjeva Jodle Poster Dustln Hoffman LOS ANGELES Na film režiserja Barryja Levinsona Rain Man so stavili vsi. Že v Berlinu, kjer je nosilec naslovne vloge Dustin Hoffman očaral občinstvo in si prislužil zlatega medveda, so poznavalci ameriških filmskih krogov trdili, da bo Dustin tokrat pograbil vse oskarje. Proglasitev letošnjega zmagovalca je bila torej zgolj formalnega značaja, saj je Le- vinsonov film prejel nagrado za najboljši film, najboljši scenarij, najboljšo režijo in najboljšega igralca. Nekateri so vse do zadnjega trdili, da se bo v Shrine Auditoriumu zgodilo nekaj čudežnega, da bodo Hac-kman, Hanks ali Von Sydow lahko onemogočili Hoffmanu, da stopi na oder in izreče svoj zahvalni govor. Tem ni seveda nihče verjel, saj je Rain Man pravi »oskarski« film, ki se kar ponuja volilcem Academy Awar-da. Tako se je Dustin Hoffman že drugič v svoji igralski karieri zahvalil za pozlačeni kipec in ga posvetil očetu, ki je sinu nazdravljal na domu za fizično prizadete ljudi. Oskarja za Rain Man so se seveda veselili tudi režiser in ostali sodelavci, najbolj navdušeni pa so bili men- da producenti, ki so zagovarjali načrt filma o avtističnem človeku in so morali zaradi tega zapustiti MGM-UA, kjer so odločno zavračali »nekomercialni« načrt. V dvorani Shrine Auditoriuma se je v noči na četrtek gnetlo 6.000 gostov. Več kot 3.000 ljudi pa je ploskalo zvezdam in zvezdnikom pred vhodom v dvorano. Organizatorji večera so poskrbeli tudi za neposreden prenos podeljevanja nagrad, po prvih izračunih pa naj bi pred televizorji vsega sveta sedela več kot milijarda ljudi. Letos so se v satelitsko predvajanje vključili tudi gledalci iz Sovjetske zveze, ki so menda prav navdušeno sledili kipcem, ko so romali iz rok slavnih igralcev v roke ganjenih dobitnikov. Letos so organizatorji prvič poskrbeli za dve pomembni spremembi v protokolu. Že tradicionalno frazo »nagrajenec je« so zamenjali z »nagrado prejme«, ker naj bi tako ukinili pojem konkurenčnosti, ker ni zmagovalcev in poražencev. Organizatorji so tudi določili, da bodo morali zahvalni govori trajati le pičlih 45 sekund. Prav zaradi tega jim je uspelo, da se je letošnja »noč Oskarjev« zaključila v treh urah in 15 minutah, kar se že dolgo ni dogajalo. Televizija ima pač svoje urnike in neposredni satelitski prenosi imajo prav tako svoje neizbežne termine, kot so ugotovili tudi organizatorji canneskega festivala, ko so podelitev zlatih palm prodali francoski televiziji. Poleg uspeha Hoffmanovega Rain Mana izstopa seveda oskar, ki ga je prejela Jodie Foster za interpretacijo posiljenega dekleta v filmu The Accu-sed. Fosterjeva je že pred mnogimi leti zaslovela kot baby-zvezda v filmu Taxi Driver. Takrat je bila deležna tudi nominacije za najboljšo žensko epizodno vlogo, Oskarja pa seveda ni prejela. Mnogi so prerokovali, da bo njena filmska kariera izredno kratka, Jodie pa je HolIywoodu poka zala hrbet, se vpisala na univerzo in doktorirala le nekaj dni pred losange-leškim triumfom. Mala igralka je zrasla v pravo igralko in se otresla konkurence že mitičnih Sigourney Weaver in Meryl Streep. Zanimivi so tudi oskarji za epizodni vlogi. V obeh primerih sta kipec odnesla kandidata, ki sta bila tokrat prvič nominirana. Med igralci je zablestel Kevin Kline, mea igralkami pa rdečelasa Geena Davis. Ko je Kevin prejel nagrado, je peščica prisotnih vpila, da je ta oskar prava sramota, Oskarji 1989 Najboljši film: Rain Man Najboljša režija: Barry Levin-son (Rain Man) Najboljši scenarij: Ronald Bass in Barry Morrow (Rain Man) Najboljši igralec: Dustin Hoffman (Rain Man) Najboljša igralka: Jodie Foster (The Accused) Najboljša moška epizodna vloga: Kevin Kline (A Fish Called Wanda) Najboljša ženska epizodna vloga: Geena Davis (The Accidental Tourist) Najboljša fotografija: Peter Bi-ziou (Mississippi Burning) Najboljši kostumi: James Ache-son (Les liaisons dangereuses) Najboljša scenografija: Stuart Craig in Gerard James (Les liaisons dangereuses) Najboljša maska: Ve Neill, Ste-ve La Porte in Robert Short (Be-etlejuice) Najboljša tonska izdelava: Les Fresholtz & Co. (Bird) Najboljša glasbena kulisa: Dave Grusina (Milagro) Najboljša montaža: Arthur Schmidt (Who Framed Roger Rabbitt) Najboljša pesem: Let The River Run (Carly Simon iz filma VVor-king G ir ls) Najboljši dokumentarec: Hotel Terminus (režija Marcel Ophuls) Najboljši tuji film: Pelle (danskega režiserja Billeja Augusta) r 1 da je Kevin igral v filmu, kjer se avtorji brijejo norca iz jecljača. Posebno zanimiv pa je bil oskar, ki so ga podelili najboljšemu dokumentarcu. Kipec je prejel francoski filmski mojsker Marcel Ophuls, ki je režiral Hotel Terminus, presunljiv dokumentarni film o nacističnem terorju v Franciji in v koncentracijskih taboriščih. Po Rogerju Rabbittu, ki si je priboril le oskar za montažo, je bil to zgleden primer kritične izbire. Take, ki jo Hollywood hrani izključno za manjše nagrade, kjer je biznis tako neznaten, da lahko še prevlada umetnost.