stev 5 Ptuj, 7. februarja 1958 Leta* xl Oprava ta oredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj fitev 643-T-206 — Ure- juje uredniški oolje in Hailoze. v ozadju na Boč, Do- načko goro. Ravno goro in I vanj- ščico. Turistično in olepševalno dru- štvo v Ptuju se je že dalj časa ukvarjaslo z mislijo, kako urediti na gradoi gostišče, ki bo primer- no grajski stavbi in izletnikom, ki jih bo sprejemala. Ker samo ni moglo urediti tega vprašanja in ker tudi ni zmogel Občinski ljtid«'ki odbor v Ptuju takih fi- nančnih bremen, se je Turis>tiič- no društvo obrnilo na podjetje »Slovenske gorice«, naj bi uredi- lo prostore v gradu ter odprlo FK-imemo restavracijo. Po zaslugi agilnega direktorja, tov. Krivca, in delavskega sveta, je skieniJp omenjeno podjetje temeljito re^' stavrirati in uredšti prostore se- danjega bifeja ter še nekatere sosedne prostore in na ta način urediti eno najtepših turističnih točk v Ptuju. Prav tako bodo »Slovenske gorice« uredile zuna- nje grajsko dvorišče ter razg'led- ni stolp na grajskem poslopju. Prepričani smo, da bomo dobili Ptujčani z novo restavracijo na gradu ne le najlepše turist i čno- gostinske prostore, ampak bodo tudi izletniki odnesli iz Ptuja vse drugačen vtis kot doslej. Agil- nemu podjetju »Slov. gorice« in njegovemu vodstvu gre vse pri- znanje za njegovo razumevanje in delo. Nova grajska restavraci- ja bo odprta še v letošnji turi- stični sezoni. J. M. lu§Dsiayi|iii VID tulih ifilese^mlh Mednarodni vzročni sejem v Leipzigu bo prvi izmed sedmih mednairodnih velesejmov, na ka- terih bodo sodelovala jugoslo- vanska podjetja letošnjo pomlad. Mimo velesejma v Leipzigu bodo naša podjetja razstavljala svoje blago še na velesejmih v Frank- furtn, Milanu, Trstu, Poznanju, New Yorku in Casablanci, sode- lovala' pa bodo tudi na razstavi bombaža v Egiptu. Na večini teh velesejmov bomo razstavljali iz- dellke naše industrije. Jugoslavija bo bržčas sodelo- vala tudi na jesenskih velesejmiih v Stockholmu, na Dunaju, v So- l\mu, Damasku, Tunisu in Plov- divu ter na več industrijskih razstavah v deželah Azije in Juž- ne Amerike. Ptujski grad Svobode naj skrbijo zr vsebinsko idejno rast naših ljudi v soboto in nedeljo, 26. janu- arja 1958, je bil v Mariboru kon- gres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, na katerem so se delegati tov. Majhen, Modic, Trinkaus in drugi resno zavzeli za bodoče izobraževanje odraslih, za večjo skrb za kulturne domo- ve, za enotno delo Ijudskopro- svetnih delavcev amaterjev in poklicnih kulturnih ustvarjalcev, za vsebinsko bogatejše delo ama- terjev, za boljše vodstvo društev in za občutljivo obravnavanje vseh vprašanj Svobod in pro- svetnih društev. O vsem, kar so na kongresu povedali, med drugim tudi tov. Boris Ziherl in kar so predlagale kongresu komisije, bodo v krat- kem razpravljali pri Svobodah v Ptuju, Ormožu, Kidričevem in v Majšperku, kjer so Svobode našle svojo delovno vsebino in so volj- ne delati. Povsod bodo povabili na razpravo vse, ki se zanimajo za kultumoprofvetno dejavnost. Na kongresu so izvolili 67-član- ski novi svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, za predsednika pa so izbrali tov. Vladka Majhena. člana Izvršnega sveta LRS. Dosedanji predsednik Ivan Regent je postal častni predsednik Zveze. PRVI BRIGADIRJI mš AVTOCESTA UUBUANA - ZAGREB Za pripravljalna dela, ki bodo na cesti Ljubljana-Zagreb stekla s prvim marcem, namerava mari- borski okraj poslati delovno bri- gado. Delovna brigada bo štela 120 mladincev. Brigade, ki bodo s prvim mar- cem začele pripravljati teren na omogočajo sodelovanje. Tako je vodstvo MEPE na prošnjo mladin- skega aktiva odobrilo, da bo lahko izmenično sodelovalo v tej akciji tudi 30 njihovih mladincev. Po- dobno privolitev je že dalo tudi vodstvo MTT in še nekaterih dru- gih podjetij. Ali Je možna pocenitev gradtife stanovanj? Pričakujemo lahko, da bo bližnje medmestno posvetova- nje o stanovanjski izgradnji, ki bo v začetku marca v Osije- ku, sprejelo nekatere koristne sklepe za ublažitev stanovanj- ske stiske in pocenitev gradnje stanovanj. V zadnjiem času zanima raz- ne forume in strokovnjake predvsem vprašanje, kako bi našli najpopolnejšo rešitev za pocenitev gradnje stanovani. Ta skrb je razumljiva, saj je danes v Jugoslaviji 300 tisoč gospodinjstev več, kot pa je stanovanj. Tu niso vračunane še potrebe po stanovanjih, ki so povezane s prirastkom mestnega prebivalstva in za- menjavo izrabljenih stanovanj. Lani so ljudski odbori vložili velike napore, da bi čimbjlj racionalno izkoristili sredstva iz svojih skladov, obenem pa pocenili gradnjo. Toda v zadnjih mesecih je opaziti v posameznih mestih težnjo po gradnji cenenih, to- da primitivnih in tesnih stano- vanj. Taka rešitev vodi v isto skrajnost kot graditev dragih in luksuznih stanovanj. VeVka znižanja cen na primer od 2,5 milijona na 800 tisoč di- narjev pri dvosobnem stanova- nju so šla predvsem na račun zmanjšanja stanovanjske povr- šine in primitivne opreme. Ta- ka stanovanja pa če? nekaj let ne bodo več ustrezala stana vanjskim standardom in jih bo treba izprazniti. Tak način gradnje je v resnici dražji, ker se stanovrmin ne bodo amorti- zirala. Strokovnjaki poudarjajo, tiu je stanovanja met poceniti le z racionalnejšim in industrij- skim načinom gradnje, ne pa z tmanjšanjem potrebnih stano- vanjskih površin. Po njihovem mnenju povzroča sedanje vi- soke cene gradnje delno loka- cija zgradb, razsipništvo inve- stitorjev in nezadostna sposob- nost gradbenih podjetij. Pa tu- di projektanti imajo različne strokovne kvalitete in večkrat ne upoštevajo predračuna amortizacije. Zato pričakujejo, da bodo na marčnem posvetovanju v Osi- jeku predstavniki mest, držav- ne uprave in gospodarstva predvsem razmotrili možnosti za racionalizacijo gradnje, od- nosno industrializacijo proiz- vodnje posameznih gradbenih elementov, uvajanje mehcniza cije in izpopolnjevanje graa- benega obrtništva. (Jugoprei^j France Prešeren — pesnik in mislec Sto let je minilo, odkar je umrl človek, ki tvori s svojim delom zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega ljudstva iz ljudstva neomikanih tlačanov v narod, sposoben kulturnega tekmovanja z vsemi ostalimi narodi Evrope. Govorica, v kateri so se dotlej sporazumevali samo »tisti, ki so služabniškega stanu«, je v Pre- šernovem stihu postala sredstvo za izražanje najnaprednejših mi- sli dobe, v kateri so se prebujali evropski narodi ter trgali okove fevdalizma. Iz orodja za idejno utrjevanje hlapčevskega položa.ia slovenskih ljudi, kar je slovenska govorica bila v rokah metterni- chovskih narobe-prcsvetljencev, se je slovenski jezik v Prešerno- vem stihu izpremeni! v orodje nacionalnega osveščevanja sloven- skih ljudi, dviganja njihove ple- bejske zavesti, njihovega prepa- janja z idejami antifevdalnega humanizma in revolucionarnega demokratizma. Žerjavica, ki sta jo Linhart in Vodnik za slovensko zemljo otela francoskemu žarišču tedanje revolucionarne misli, se je v Prešernovem stihu razgrela v plamen. Temu plamenu je daja- la žar do tistih dob najvišja skladnost med pesnikovo idejo in med objektivnimi razvojnimi tež- njami, med pesnikovim hotenjem ter temeljnimi interesi slovenske zemlje in ljudstva. Krepko zakoreninjen v svojem ljudstvu je Prešeren bolj ko kdo drugi na Slovenskem dojel utrip svoje dobe in zrastel daleč preko obdajajočega ga okolja. Zavrača- joč sleherne in in vsakršne iluzi- je idejno zaostajajočih ali pa za- vestno antidemokratičnih elemen- tov med svojimi ožjimi rojaki m med ostalimi južnimi Slovani, je Prešeren prvi zarisal Slovencem pravec edino demokratične, edino ljudske in edino napredne narod- nostne politike. Njegovo zamisel o enakopravnem sožitju jugoslo- vanskih narodov in vobče vseh narodov sta od njega prevzela Levstik in Cankar ter jo pred Slovenci kakor plamenico nosila skozi noč tvarnega in duhovnega suženjstva. Ta zamisel je v prido- bitvah osvobodilne borbe, ki so jo naše ljudske množice bojevale pod vodstvom svoje avantgarde, Ko- munistične partije Jugoslav-je, našla pri nas svoje prvo veliko utelešenje. Ko danes iz perspektive druž- beno-ekonomskih, političnih in kulturnih pridobitev narodnoosvo- bodilne vojne in socialistične gra- ditve v naši deželi premerjamo pot, ki jo je v zadnjem stoletju prehodil slovenski narod, se nam šele prav razodene veličina Pre- šernovega genija, njegov ne le slovenski, marveč tudi občeiuon- slovanski pomen. (Boris Ziherl: France Prešeren, pesnik in mislec, 1949 — odlomek) Svet sta presenetili ta teden dve izredni ^bomhi^ in sicer uspešen polet prvega ameriške- ga satelita in treta poslanica sovjetskega predsednika vlade Nikole Bulganina. Dvoje dej- stev, ki je v precejšnji meri za- ostrilo politično pripravo na morebitni sestanek velikih. Nekateri komentatorji sodijo, da je izstrelitev prvega ameri- škega satelita uvod v ameriško blagohotno popuščanje, češ, da se sedaj čutijo dovolj močne in enakopravne s Sovjeti. Drugi zagotavljajo, da pomeni izstre- litev :i>raziskovalca€ še večje odtujevanje od zamisli sestanka na najvišji ravni. Morda bi dru- ga verzija bolj držala, kajti Ei- senhoTver je sprejel tretjo Bul- ganinovo poslanico zelo hladno. Bulganin je v svoji tretji po- slanici, ki je pravzaprav odgo- vor na Eisenhorverjevo pismo, ponovil vse svoje prejšnje pred- loge in edino, kar lahko sodimo za novo je povezava vsemirske kontrole s prepovedjo poskusov z jedrskim orožjem. Niti za ko- rak se niso približali Američa- nom, prav tako. kakor tega ni- so storili niti Američani. ve- dno ničesar slišati o odpravi če jo ničesar .'ilišati o odpravi veta v Varnostnem svetu in da nočejo razpravljati o nemškem vprašanju kot o najvažnejšem na morebitnem sestanku pred- sednikov. Kdo bo popustil, je težko reči. ker so kot kaže pre- cej trdoglave obe strani. Združena arabska republika je postala v tem tednu resnič- nofit. V soboto sta Naser in Ku- atli proklamirala novo državo, v četrtek pa so že sprejeli novo začasno ustavo, ki določa, da bo do referenduma vodil novo državo poseben svet. Zaenkrat sta se združili Egipt in Sirija, jemenski prestolonaslednik pa je že prišel v Kairo, da bi pri- stopil k federaciji kot tretji član. Zaenkrat uradnega obvestila o pristopu še niso objavili, lahko pa nekaj takega pričakujemo. Srednji vzhod, ki je več de- setletij pomenil za zapadne ko- lonialistične države ugodno pod- ročje za izkoriščanje, se zdru- žuje in ustvarja samostojno skupino, ki se bo v bodočnosti lahko uprla vsem spletkam in rovarjenjem. Ameriška in bri- tanska diplomacija sta že na delu. Radi bi pridobili na vsak način na svojo stran Jordan, Irak in Saudovo Arabijo, ki za- radi arabske solidarnosti pogle- dujejo na novo Združeno arab- sko republiko. Če se bodo pri- ključile te tri države novi fede- raciji je veliko vprašanje, kajti ne smemo pozabiti, da so te tri države od lani zabredle pod ameriški vpliv. Nekaj že govo- rijo, da bi Američani radi zdru- žili Jordan, Irak in Saudovo Arabijo v drugo federacijo, ki bi bila protiutež egiptovsko- sirski. Računati morajo z novi- mi silami in zato bi radi ustva- rili novo močno državo. Sedaj je le vprašanje, ali bo v teh državah prevladala volja arab- skega ljudstva ali peščica poli- tikov, ki .se nagibajo na Zapad. V Nemčiji zadnje čase tudi ne gre tako, kakor bi pričako- vali v deželi jčudeža^. Delavci zahtevajo višje plače in zmanj- šanje delovnega časa. Vlada se proti vsem tem pojavom bojuje s sodobnimi procesi proti ko- munistom. Domnevajo, da bodo tako pomirili ljudi. V Nemčiji se bojijo gospodraske neurav- novešenosti. Francija se je zadnje mesece vse preveč vpletala v alžirski problem in iz svojih rok izpu- šča notranje probleme, prav ta- ko kakor zunanje. Ljudje po- stajajo zaradi vojne v Alžiru vedno bolj nezadovoljni in pod- pisi sto kulturnih delavcev do- kazujejo, da je francosko ljud- stvo eno. vlada pa nekaj povsem drugega. V tem tednu se bo tudi v glavnem odločilo, ali bodo za- čeli s pripravami na sestanek pred-iprlnil-ov ?>li bodo mntro za- vrnili vsako možnoit pogajanj. Izplačilo eskoniacij OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEVV GOSPODARSKIH ORG.^NIZA- CIJAH Uradni list FLRJ objavlja od- redbo državnega tajnika za fi- nančne zadeve o izplačilu akon- tacij osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah m o izplačilu akontacij prispevkov iz teh dohodkov za prvo tromesečje 1958. leta. Po tej odredbi bodo od 1. ja- nuarja letos izplačevali akonta-^ije osebnih dohodkov v zneskih, do- ločenih po tarifnem pravilniku gospodarske organizacije, ki je ve- ljal 31. decembra 1957, obračuna- nih po času ali storilnosti. Te akontacije bodo izplačevali do konca meseca marca letos, ko bo predvidoma zaključeno preračuna- vanje dosedanjih osebnih dohod- kov v nove zneske po določbah zakona o prispevku k nroračunorr, IZ osebnega dohodka delavcev. Stran 8 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. dne 7. februarja 1958 Naši delegati na VI. kongresu LMJ VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu so se udeležiU tudi delegati organiza- cij LMJ Iz bivšega ptujskega okraja. Ekien med njimi, tov. Za- dravec Franc, je napisal za naš tednik nekaj svojiih vtisov s kon- gresa, ki jih v nadaljevanju pri- občuje^mo. V ponedeiljck. 27. I. t. 1.. jc bi- la okrašena dvorana Doma sandi- katov Jugoslavije v Beogradu polna deilegaitov. Stari znanoi so si prisrčno stiskali roke ter se opominjali svojah srečanj v pre- teklosti. Okrog 8,30 pa se j« dvo- rana na)ix)lnLla do zadnjega ko- lička. Deleg»tii so nestrpno prl- čakovafli prihoda predsedstva LMJ, vendar z vedrimi obrazi in pesmijo. Ob 9. uri so reflektorji razsvettliii dvorana E^eflegaiti so bili vsi na nogah. V dvorano je vstopil tov. Tito. Mladina je bila narvdušena. Glasno plo&kanje in v5BkHki »Tito-Partija« so napolni- la dvorano. VeJika želja delega- tov, da bi se udeležil njihovega kongresa tudi predsednik repu- blike tov. Tito, se je uresničila. Po dvorani so se proti pred- njim vrstam v spremstvu pred- sednika LMJ tov. Mika Tripala pomikali predsednik republike tov. Tito, Jovanka Broz, člani Iz- \TŠnega komiteja CK ZKJ Alek- sander Rankovič, Petar Stambo- lič. Ivan Gošnjaik, Djuro Salaj in Jovan Veseliinov. Ko so ngfjvišji gostje zavzemaiLi svoja mesta, je dvorana preflcitpevaJa od vzklikov: »Mi smo Titovi, Tito je naš«, 5>Heroj Tito« in »Tito-Parti;^, nato pa od pesmi M^rvže Tito, md ti se kunemo«. Minilo več minut, preden je laWco predsed- nik CK LMJ Triipalo pričel kon- gres, kar pa je biJo takoj preki- njeno s pesmijo »Pesem mladih« pevskega zbora »Branko Krsma- novič«. Delegati so pozneje predsedni- ka večkrat prekiniili z burnim ploskanjem, ko je govori,! o po- menu VI. mladinskega kongresa in ko je v imenu delegatov po- zdravljal predstavnike mladin- skih organiizacij iz Aziije, Afrike, Amerike in Evrope. Po izvolitvi 15-članskega delovnega predsed- stva je dekmii predsedrrik dai! besedo tov. Titu. Mladinci so predsedmika tov. TTta večkrat prekinili z vzklfki in s ploskanjem, ki do4go ni pre- nehalo. Predsednik je mladincem povedati, da bo mladini zauipana važna naloga gradnje avtoceste med Ljuibljano in Zagrebom, kar .so delegati z navdušenjem spre- jeli. Po govoru pred.sednika repu- blike je delovni predsednik pri- pravljenost mladine za gradnjo ceste izrazil z besedami: »Tov. Tito, avtocesto bomo začelli gra- diiti 1. aprila, končaM pa do 29. novembra.« Referat o vlogi in nalogah LMJ v .sistemu družbenega sa- mouipra vi Janja je prečita! Milko Tripallo. Tudi njega so delegati večflcrat pnekindili z vzkliki in pioskanjem. V odmorih je bilo v dvorani in na hodnikih zelo živahno. Obnav- ljala so se stara znanstva in skle- pala nova. Zbiralci podpisov so oblegali goste iz tujih držav, predvsem goste iz Severnega Vietnama (ki so mimogrede pK>- vedano odipotovalii v Beograd že okrog 1. januarja in ki so ob pri- hodu v Jugoslavijo prvič videli sneg). Polne roke pa so imeli tudi gostje iz drugih dežel. V opoldanskem času so dele- gati iz mariiborskega okraja ob- iskali na vabilo obč. komiteja LMS Novi Beograd nekaj večjih tovarn. Prva je bila na vrsti to- varna traktorjev in motorjev. Po ogledu tovarne so mladinci sedli za m''zo ter s tovariši iz tovarne lajmenjali izkušnje v de- lu mladinske organizacije. Zvečer so bili delegati povab- ljena v gledališče. Beonrajska komedija in Ljudsko gledaiišče sta navdušila in razvedrila dele- gate. Po predstavi so se razde- lili v skupine. Vsaka je šla v svo- jo stran. Nekateri spat druqi na ples, tretji pa na sprehod po t>eograjisikih ulicah. DiTugi dan kongresa je bilo zo- pet živahno. Predstatvniki tuj:Lh mladinskih organizacij so po- zdravljali kongres in izražali sim- patije svojih organizacij LMJ, na- ši mladini, Partiji in državi. De- legati so z navdušenjem pozdrav- ljali prizadevanje njihovih orga- nizacij za mimo sožitje, za uve- ljavljanje naforednih idej in za zniago socializma v svetu. Konec prihodnjiič Zdrava polt Normalna, zdrava polt ni ne promastna, ne presuha, Ako pre- sedimo vse popoldne v zakajena kavami, postane taka pvolit mast- na in se sveti, če pa preživimo dan na vetru in dežju, pa posta- ne suiha in hrapava. Če hočemo normalno, zdravo pok ohra^iiti svežo, ji moramo pač posvetiti nekaj nege, čeprav imamo še toliko dela. Ne sme nam biti žal, če si prikrajšamo četrt viice spanja in tako redno posikrhimo tudi za našo kožo. Vsa.kdanja nega zdra^^e polti ni predraga, ne težka. Zjutraj si obraz umijemo v mlačni a^. mrzili vodi ali pa ga vsaj splak- nemo s hladno vodo. Dvakrat »li trikrat na teden se \Brajemo še z mitlom brez alkalija. Če pva pok tega ne prenese in opazimo, da se nam po umivanju z malom spuščajo Itišaji, potem umijmo obraz kdaj pa kdaj z zmletimi mandljeviimi luščinami, ki jtih lahko kupdmo v drogerijd. S tem bomo dosegle, da se bo povrhnica, ki odmira, odločila od kože in ji dala prostost za diha- nje. Znojnice se bodo odprle, imiaizanijo bomo izmiile z obraza, ki bo postal zardel in svež. Kdor ima zdravo polt, naj s: jo otira z grctoo brisačo, in sicer od spodaj navzgor, nikoli pa ne obratno, Občutljivo p>olt moramo otirati vselej z mehko, gladko brisačo, ne da bi jo pri tem drgndh". Idealna polt ne potrebuje kre- me, tudi pudra ne. še manj pa umivanja s špiritom. Pretirano suha polt se že nagiba k lx>lni polti. Na njej se zelo radi na- rode lišaji. Tako polt imajo na- vadno zelo nervozni ljudje. Umi- vamo jo samo z mlačno, preku- hano vodo aiM kremo, ki jo pre- vidno utaremo v obraz, nato pa jo s kosmičem vate zibrišemo. To delamo tako doigo, dokler vata ni čista. Zvečer, preden ležemo spat, si moramo obraz vselej do- bro očistiti, najibolje z vato in vodo ter včasih tudi z alkoho- lom. O cmokih Prav gotovo je res, da so cmo- ki jed, ki se posreči le že izku- šeni kuharici. Cmokov pa tudi ni tako lahko delati, da so dobri. Ne smejo biti pretrdi, ne pre- rahli in od sestave testa je od- visna prava stopnja odi>omosti cmoka. Cmoki iz surovega testa, surovega krompirja. surovega mesa in moke potrebujejo snovi, ki jih rahljajo. Kot te lahko upo- rabimo že prekuhana hranila — kuhan kromipir, kuhano meso, zdrob, jajce, krušne drobtine — seveda zmlete in namočene. Na- sprotno pa je treba dodati cmo- kom iz kuhanih hranil vezivne snovi kot so surov krompir, su- rovo meso, pšenični zdrob, mo- ka, jajce, seveda vse v surovem sitanju, saj He tako obdržijo v sebi lepilo. Od porabe lepilnih ali rahljajočih snovi je potem od- visno, kakšen bo cmok — me- hak ali pa tako trd, da si bomo ob njem polomili zobe. Paziti pa je potrebno tudi pri kuhanju cmokov. Tako moramo lo-uhove cmoke kuhati polcrite, prav tako vse cmoke iiz surove- ga krompirja, ki tako postanejo veliki in lahki. Medtem pa kuha- mo cmoke iz kuhanega krompir- ja odkrite, sicer se nam že v lon- cu razlezejo. Cmoke polagamo vedno v vrelo vodo. ki pa ne sme dalje vreti, temveč cmoke samo počasi prekuhavamo. Za cmoke pa ne smemo uporabljati moč- natega tnrompirja. Cmoke posta- vimo na mizo takoj, ko so sku- hani — po 20 do 30 minutah. Tako pripravljeni cmoki bodo res zelo dobri in jih bo družina s slastjo pos.pravila, zlasti, če smo jih še obilno za-belile z drobtini- cami. «A!i misiliš, da bi bii! Primož Trubar kaj posebnega, 6e hi ži- vel v naših časih?« »Na vsak način. Star bi bil šti- ri sto petdeset let.« ★ Iz neke domače naloge: Gobe rastejo najraje na vlaž- nih krajih. 2:ato imajo obliko dežnika. Učitelj: »Na svetu smo zato. da izkazujemo drugim dobra de- la.« Janezek: »In zakaj so potem drugi na svetu?« POZNAVANJE KULTURE Deček, ki piše domačo vajo, stalno izgovarja grde besede. »Od kod imaš to?« vpraša ma- mica. »Od Shakespeara,« odgovori deček. »No, pvotem pa se ne boš smel več igrati z njim!« ga opozarja mama. Živinski sejem 4. 2. in 5. 2. 1958 V torek, dne 4. 2. je bilo f-i- gnanih 88 konjev, 138 krav, 40 telic, 22 volov in 7 bikov. Cena pri konjih je bila 30 do 85 dinar- jev, pri kravah 40 do 120, pri te- licah 100 do 130, pri volih 80 do 130 in pri bikih 100 do 130 dinar jev. Prodanih je bilo 62 konjev, 103 krav, 27 telic, 14 volov in 3 biki. V sredo, 5. 2. je bilo pripeljanih 74 odojkov in 113 svinj do dveh let. Od tega je bilo prodanih 17 odojkov in 40 svinj do dveh let. Cena pri odojkih je bila od 3.000 do 4.200 dinarjev po komadu in pri svinjah od 200 do 235 dinar- jev. Sejem je bil precej dobro ob- iskan. Smučanja je zaenkrat konec — ali pa bo tako tudi ostalo? Več ovsa nasi živini Preteklo leto smo imeli dobro letino, na splošno smo pridelali znatno več ovsa kot prejšnja leta. Oves je tudi za 2 do 5 din cenej- ši po 1 kg od krmilnega ječmena. To sta že dva važna razloga, da lahko v večji meri uporabljamo oves za prehrano naše živine. Po krmilni vrednosti je oves s hek- tolitrsko težo 48-50 kg glede na prebavljive beljakovine enakovre- den srednje dobremu krmilnemu ječmenu ali pa koruzi. Koruza pa je bogatejša glede na škrobno vrednost. Če pri krmljenju upo- rabljamo koruzo namesto ovsa, potem moramo to okolnost upo- bcevati. Oves je lahko prebavljivo krmi- lo. Maščoba, ki je v ovsu, ima dober okus, nekateri jo imenujejo »rastlinski kazein«. Oves je celo za nekatere vrste živali nepogreš- ljiv in je zlasti dobro krmilo za plemenske živali. Predvsem mora- mo paziti pri ovsu na hektolitr- sko težo, ker je oves toliko manj vreden, kolikor ima več plev. Kadar krmimo ovseni zdrob mla- dim prašičkom, tekačem ali pa mladim svinjam, je potrebno predhodno plevelne ostanke od- straniti. Oves je zelo dobro krmi- lo za plemensko in delovno živino, pomešan z drugimi krepkimi kr- mili pa je odličen tudi za pitovno živino. Priporočljivo je mešati med kr- mo za mlade prašičke in teleta vsaj 20 odst. ovsa (v obliki zdro- ba ali pa še boljše kot ovsene kosmiče). Oves kot dodatno krmi- lo pa ni priporočljiv le za vzrejo telet, mladih goved, prašičkov in mladih svinj, temveč ga uporabi- mo tudi kot dodatno krmilo za odrasle plemenske živali in zlasti za plemenjake. Tudi delovna živi- na bo postala po krmljenju z ov- som temperamentnejšo in produk- tivnejša. Če oves krmimo pomešanega z ostalimi krepkimi krmili, bo zelo koristen tudi za pitovna goveda in pitovne prašiče. Tudi sam sem se prepričal, da se izplača mešati oves med ostala krmila za krmljenje prašičev. Ugotovil sem pri nerezanih žen- skih živalih, ko so dosegle živo težo približno 60 kg, da so se pri- čele močno goniti (bukati) pri po- večanem dodatku ovsa v svinjsko krmo, nakar sem dodatek ovsa znižal. Ugotovil sem tudi, da je priporočljivo mešati med krepka krmila za prašiče vsaj 20 odst. ovsa. Tudi pri nas bo potrebno pove- čati uporab ovsa kot dodatek pri krmljenju živali, zlasti letos, ker je bila lani dobra latina in ker je oves cenejši od krmilnega ječme- na. Inž. Vladimir KincI Če nimamo tehtnice Mala na novo ustanovljena go- spodinjstva so cesto brez teht- nice, ker so nabavni stroški za- njo še precej visoki. Prav tako je nima marsikatera zaposlena žena, ki se v glavnem hrani zu- naj, včasih pa si vendarle nap«-a- vi kak priboljšek tudi doma. Kako si pomaigamo, če nima- mo tehtnice, kadar hočemo na- tančno odmeriti živila po kuhar- skem navodilu. Vzemimo dolo- čeno posodo, kozarček, lonček, skodelico in stehtajmo pri sose- di ali dobri znanki, koliko tehta pohia posoda moke, sladkorja, zdroba itd. Manjše količine odme.rTmo kar z žlico. Zravnana kavna žlička soli tehta 5 g, pecilnega praška 3 g, polna jedilna žlica zdroba tehta 12 g, sladkorja 18 g, mo- ke 9 g, ovsenih kosmičev 9 g, sesekljanih orehovih jederc 16 g. masti 14 g. Polne 4 jedilne žlice vsebuje- jo eno šestnajstino litra, 8 p>olnih žlic eno osmino litra tricočine. ★ Po kop>anju v morju postane- jo lasje navad,no »slamnati«, brezbarvni in skuštrani, da jih zelo težko češemo. Da bi se te- mu izognili, vdrgnimo vsako ju- tro pred kopanjem v lase mailo briljantine. Če je nimamo pri ro- ki, vzemimo mešanico treh če- trtin finega parafinskega olja in ene četrtine dobre kolonjske vo- de. ★ Kolonjske vode ne uporabljaj- mo za obraz in telo poleti, kadar se sončimo. To pa zato, ker vse- bujejo p>ogosto eterična olja, ki ustvarjajo pod vplivom sonca na koži madeže in i>ege. Za obraz, ki je izpostavljen sončnim žar- kom, kolonjska voda sploh ni primerna. Perutninarstvo v Angliil Sistem globokega nastilja je najbolj razširjen. Kokoši so ve- dno zaprte v kokošnjakih, hra- njenje je polavtomatsko, napajal- niki so avtomatski. Nastilj se menja letno enkrat, ponekod pa tudi vsako drugo leto. Investicije so mnogo manjše, kot v bateri- jah, vendar je dobiček večji v batr^rijah, kot prikazujejo podat- ki, dobljeni na kmet. šoli v Sus- sexu: S'«:tem proizvodnje Investicije po kljunu Batorije 50 šilingov Globoki nastili 30 šilingov Pniint-rsivni 20 šilingov Del sila Dobiček po kliimu nekv. 16 šilingov kval. 14 šilingov kval. 10 Šilingov P^-rtiTvi^dM!«?! krmil Preh^-ana perutnine izključno bazira na m-^šanicah iz tovarn. M^špnic je veMko število, ker vssVa t-^^^ma izdeluje svoje ti- Tovarne krmil uporabljajo 60 vrst surovin, proizvajajo pa 70 vrst mešanic, od tega 40 vrst samo za perutnino. Mešanice so zelo okusne zaradi začinbenih do- datkov kot so: melasa, kikiriki, rožiči in drugi. Od antibiotikov največ uporabljajo Aureomicin (Arofac), teramicin in penicilin. Mešanice z antibiotiki uporablja- jo le za pohance. V večini meša- nic so primešani potrebni vita- mini, naravnega in sintetičnega izvora. Cene krmil so mnogo višje kot pri nas in se gibljejo od 33 do 42 funtov za tono. Zanimivo je. da imajo vse tovarne svoje poskusne farme, svojo strokovno svetovalno službo in svoj stro- kovni tisk. Vzreja pohancev Potrošnja perutnine je v An- gliji zelo nizka. Na osebo odpade le 2,3 kg in je petkrat manjša kot v Kanadi in sedemkrat manj- ša kot v ZA. To predstavlja veli- ko oviro za perutninarsko proiz- vodnjo te države. Kljub temu je proizvodnja pohancev v zadnjem času v vehkem razvoju. Gradijo modema nitališča s polavtomati- z'ranim h »-si "i'»m. tako lah- ko en delavec oskrbuje 20.000 kom. Do 1960. leta imajo predvi- deno desetkratno povečanje pro- izvodnje od 10 milj. lani, da 100 milj. Angleški trg zahteva belo kožo mesa. Zato največ uporabljajo križance na bazi Susexa. Tradicionalno pitanje pur za prazn ike je še močno razširjeno. Največ gojijo bronasto in belo širokoprsno puro. Reja pur za- vzema dobršen del v proizvodnji perutninarskega mesa, saj obsta- ja mnogo puriih farm s kapaci- teto 50.000—70.000 kom. Prav tako so specializirane far- me za pitanje rac. Obiskal sem račjo farmo z letno kapaciteto 300.000 kom. pitanih rac. Reja je cenejša od kokošjih. V desetih tednih dosežejo 2,5 kg. Perutninarsko trgovina Zdi se mi najvažnejše pouda- riti, da ima farmer garantirano minimalno ceno jajc za vsako le- to naprej, s tem, da država ga- rantira celokupni plasman. Le- tošnja minimalna garantirana ce- na za en tucat (12 jajc) znaša 4 šilinge in 2 penija. Promet z jajci vodi poseben odbor pri Mini.strstva za kmet. Na terenu so organizirane posta- je za odkup in sortiranje jajc navadno na zadružni osnovi. Opremljene so s sortirnimi stroji za jajca, hladilniki, stroji za kon- serviranje jajc, dobrim prevoz- nim parkom in embalažo. Teden- sko enkrat zbirajo jajca od pro- izvajalcev. Od vsakega farmerja se posebej sortirajo in tedensko enkrat izplačujejo po teži in kva- liteti. Dobiček na koncu leta pa razdelijo farmarjem po višini sodelovanja v prometu. Ločeno obstojajo klavnice, ki delajo pod istimi pogoji, kot po- staje za jajca. Opremljene so s stroji za avtomatsko skubljenje penitnine s hladilniki ter prevo- zom in embalažo. Perutninarsko oprema v Angliji ob.staja nekoliko ve- likih specializiranih tcvarn in ne- šteto manjših za izdelavo perut- ninarske opreme. Obiskal sem eno večjih tovarn, »Visi Chick« katera izdeluje vso perutninarsko opremo od umetnih kokelj do r.esnih baterij. Zaposlenih je 200 ljudi Delo je na tekočem traku, zato je oprema mnogo cenejša. Poleg te so še znane: Eltex, Cope and Cope, Curfevv, Stephens in mnogo drugih. Perutninarske šoie Sistem strokovnega šolstva je za inozemca težko razumljiv. Ve- liki del proarama v šolstvu za- vzema praksa. Perutninarske šole so navadno samostojne v progra- mu, vendar v sklopu kmetijskih šol. Obiskal sem štiri kmetijske šole v različnih pokrajinah. V vsaki od teh šol ima perutninar- stvo svoj oddelek. Da bi se učen- ci čim bolj izpopolnili, ima vsaka šola svojo perutninarsko farmo, z vso potrebno opremo za učenje. V programu imajo razne poskuse, navadno gospodarskega značaja. Najvišjo diplomo za perutni- narsko izobrazbo dobe študentje v Haper Adamsu, ki je v rangu univerze. Tu je tudi glavni znan- stveni perutninarski instit"*- Zaključek v bežnih pogledih je ostalo še marsikaj nezapisano. Uporabil bi preveč prostora, če bi hotel pre- nesti na papir vse, kar sem vi- del. Kljub temu lahko dobimo iz vsega tega kratek zaključek o stanju angleške perutninarske produkcije. Anglija je vsekakor briljanten primer, kako lahko neka država v kratkem času do- seže velike uspehe, posebno še zato, ker večino surovin za pre- hrano uvažf« Brglez Slavko na ptujskem živilskem trgu Povrtnma- čebula 50—70 dinar- jev za kg; česen 100, luščeni fi- žol 40, krompir 15, petršilj 60— 70, rdeča pesa 30, redkev 30, ze- lje v glavah 20, korenček 40— 60, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 60, por 40 do 50, motovileč 140 din za kilogram. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30 din kg, pšenica 30, ječ- men 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50. oves 30, proso 40, aj- dova kaša 100—120, prosena ka- ša 80, koruzna moka 35 din kg. Sadje in sadeži: jabolka 80 din za kg, suho sadje 60—70 din za kilogram. Perutnina: kokoši 250—500, pi- ščanci 300—600, jajca 16. Mleko In mlečni izdelki: mleko .30 din za liter, smetana 150. sir 40—80. Maščobe: mast 325 din za kg (uvožena domača mast 400), za- seka 400 din za kg. Meso: goveje meso 260 din za kg, teletina 300. svini^'"- —"so 400 din. ZA ČAS OD 7. DO 16. FEBR. Nekako do 13. februarja ne- stalno s pogostimi padavinami; zlasti po 10- februarju pričaku- 1*>mo snežne zampte. Tudi tem- Deratura se bo močno spremi- njala in so možne celo kratko- trajne odjuge ozir dež. Po 10. f-^hru^rin bo temoeratur^ močno padla. V. M. Ptuj, dne 7. februarja 1958 PTUJSKI TEDNKC MESTNI KINO PTUJ predvaja od 7. do 9. februarja t. 1. ameriški barvni film »Bosonoga grofica« in od 11. do 13. februarja t. 1. itali- janski film »Prepovedane zveze«. Zaradi izredne dolžine filma »Bosonoga grofica«, bomo predva- jali film tudi v petek in v soboio ob 17.30 in ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15.30, ob 18. uri in ob 20.30 urL KINO MURETINCI predvaja 8. in 9. februarja t. 1. ameriški film »Žrtvovani«. KINO MAKOLE predvaja 8. in 9. februarja t 1. angleški film »Pariško podzemlje«. KINO »VEDROST«, MIKLAV2 PRI ORMOŽU predvaja 9. februar- ja t. 1, mehiški film »Maclovia«. LJUBLJANA NEDELJA, 9. FEBRUARJA 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Alpski pozdravi. 8.00 Športna reportaža. 8.15 To in ono za vas. 8.45 Mladinska radijska igra — Astrid Lind- green: Pika Nogavička — I. 9.17 Kar radi poslušate. 10.00 Se pomnite tova- riSi .. . Katja Spur: 2ica jih je zadržala. 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna oobavili so jo leta 1689 zagrebški frančiškani- (Nadaljevanje priliodnjič) Ob aoo-ietULict rojstva Valentina Vodnika Pred nekaj dnevi, 3. februarja, je minilo dve sto let od rojstva Valentina Vodnika. V času, ko je vso Evropo zajela nova prc- svetljensika mise.nost, so tudi iz našega preprostega ljudstva vstali kulturni delavci, preroditelji, ki so si na vso m-oč prizadevali za prerod slovenskega jezika in književnosti, za prebujenje ljud- stva, ki po krivdi razmer, v ka- terih je živelo, še ni moglo in ni smelo spregovoriibi m odločati o svoji tBsodi. Pohlin, Japelj, Ku- merdej, Zods in Linhart so vsak po svoje služili tej veliki nalogi. Iz Zoisovega prerodnega kroga se je ob Linhartu, ki je s svojima komedijama. Županovo Micko m Matičkom, ustvarili Slovencem za- četke dramatike, uveljavil kot prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik. Že v ntladjh letih, še več pa p>ozneje, ko ga je p>o dvajsetlet- nem molku spet pridobil za kul- turno delo baron Žiga Zois, je ustvaril Vodnik prvi med Sloven- ci p>asvetne umetne pesmi, ki se jih je nabralo za celo pesniško zbirko, prvo v naši literaturi. Ne- katere od teh sodijo še danes v sleherni izbor slovenske poezije (Zadovoljni Kranjec, Dramiilo, Ili- rija oživljena. Moj spomenik). Ni, bil genij kakor Prešeren, vendar je njegova pesem ,čeprav prepro- sta, vsa naša, domača in segava, iskrena, napisana od srca, vsa taka, kakršen je bil Vodnik tudii kot človek. Ne moti nas niti nje- na poučnost, saj jo je narekoval čas in njegove potrebe. V »VehTfci praitiki« in »Ljubljan- skih Novicah«, prvem slovenskem časniku, pa je pisal pK>!judno po- učno-za:bavno prozo za našega kmeta, ki je biil v svoji zaostalo- sti takega pouka in Izobrazbe hudo FK>treben. Za slovensko šolo je sestavil tudi vrsto učnih knjig, celo na kuharske bukve in pouk o h>aibištvu ni pozabil. Tako je na prehodu iz 18. v 19. stoletje obenem z drugimi preroditeilji ustvaril trdno pK>dla- go za nadaljnji razvoj slovenske književnosti. Pomen njegovega dela je priznal in pravilno ocenil že Prešeren v pesmi »V s'pomin Valentina Vodnika«. Pravično smo ga ob ŽOO-leitndci rojstva ocenili tudi mi. Slovenski književniki, novinarji in mladina so se mu p>oiklonili ob njegovem spomeniku na Vodnikovem trgu, Slovenska matica pa je izdala pravkar na novo njegove pesmi z obširno spremno besedo in v lepi opremi. Najbolje pa se je označil in ocenil že pesnik sam v pesmi »Moj spomenik«, v ka- teri p>oje o svojem pesnišk«n po- klicu, o virih in vsebini svoje poezije, o goreči ljubezni do slo- venske zemlje, do slovenskega je- zika, in ki jo zaključuje z zna-: niimi verzi: Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo. PREŠERNOVA DRUŽBA Ob koncu leta 1958 bodo ČLANI prejeli za redno članarino 320 din naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1959 2. Ivan Ribič: SIN, povest 3. Honore de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe 4. Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA, mladinska povest 5. Poljudnoznanstveno delo: KRUH Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član še: 6. knjigo LEPO VEDENJE ali 7. knjigo inž. Milana Ogrina: MOJ VRT Kdor naroči obe dodatni knjigi, doplača za obe knjigi samo 230 din. 7 KNJIG ZA 550 DIN prejme torej vsak, kdor se vpiše najkasneje do 5. aprila 1958 v članstvo Prešernove družbe in plača najkasneje do 5. julija vse obroke. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešer- nove družbe, ki so v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne in podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani, Erjavčeva cesta lija. Prežihov Voranc: Skrivna bralnica Prežihov Voranc je malo pred svojo smrtjo snoval nov ro- man »Pristrah«. Napisal je le poglavje pod naslovom »Skrivna bralnica«. V njem pripoveduje o revolucionarnem letu 1848. o prebujajočih .se koroških kme tih, ki so se zbirali pri gospodarju Vohnetu na njegovi odmaknjeni domačiji visoko v hribih, kjer so imeli skrivno bralnico. Stra hun, ki je svoje dni hodil v šolo, jim je nekega večera bral iz Bleiweisovih »Novic«. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zunaj je zalajal pes, v veži so se začuli težki koraki in v hišo sc vstopili trije čudni, oboroženi neznanci, ki so imeli s sajami namazane obraze. Prihod novih, čudnih gostov je prvi hip ustrahovaliio in porazno deloval na navzoče poslušalce. Marsikdo je že čul, da se po naših krajih klatijo razni potepuhi, razni vojni be- gunci in razni tolovaji, ki jih oblast že dolgo zasleduje. Culo se jc tudi, da so razni skriv- nostni možje tu in tam ponoči vdirali v krnečke hiše in odna- šali živež. Kjer jim je kazalo, so ga plačali, pri nekih kmetih pa so ga kar tako odnesli. Te skrivnostne pripovedke ljudem niso mogle dnti nobene prave podobe o obstanku skrivnih roparskih tolp. Nekateri so jih imeli za roparje, medtem ko so jih drugi šteli za svoje ljudi, ki se morajo po nedolžnem skrivati pred cesarsko gospo- sko. Ko so jih ljudje zdaj ne- nadoma zagledali pred seboj v živi, dasi skrivnostni podobi, so jih snreleteli nedoločeni ob- čutki. Prevzela iih je drznost, s katero so prišli mednje. Ne- kateri so hoteli predreti skozi saje in spoznati njihove obra- ze. Drugi so zopet merili nji- hove nosiavr in si dopovedo- vali, da so jih že nekje videli. Tretji pa so vlekli na ušesa njihove glasove, ki so sc jim nenadoma zdeli znani. Le dve osebi v dimnici menda nista bili iznenadeni zaradi prihoda te zakrinkane trojice. To sta bila Vohnet in Strahun. Vohnet je bil popolnoma miren in se je delal, ko da bi jih ne videl prvič, medtem ko jih Strahun še dobro pogledal ni, ampak je dalje listal po papirjih, ki jih je imel razgrnjene pred seboj. Prvi preplah pa se je polegel nenavadno hitro in nekdo je že rekel z domačim glasom: >Dober večer tudi vam. se- dite med nas, saj smo sami do- maSi.< Na neki klopi so takoj na- pravili prostora za tri sedeže, kamor so se čudni gostje pre- cej usedli. >Beri!< je zavpil nekdo Stra- hunu. Za odgovor je najprej zacvi- lil pastir, ki ga je Strahun vle- kel za ušesa, ker ni dobro sve- til. Menda je bil v zadregi in je zaradi tecra začel lasati ubo- gega pastirja, ki je požcral že cel svežpnj dobrih tresk. Po- tem je Strahun deja' >V ,Novicah' je samo še ena pesem, drugo smo že vse pre- brali ...« Pogledal je tako globoko po zbrani družbi, da se je skoraj zganila. >Samo ena pesem___?< >Sanio ena pesem!« »Preberite tisto pesem, da bomo vedeli, kaj je,« je zahte- val nekdo, ki jo ves čas čepel na svinjskem koritu ob steni dimnice. »Dobro!« Strahnn se jc od- hrkal in začel počasi brati na- slov tiste pesmi: >Zdravljica<. Strahun ni znal dobro brati le nevezano pisanje, ampak je prav tako, če ne še lepše, bral vezano besedo. To je imel Sc iz šol, kjer je veljal zu izvrst- nega deklnmatorja in recita- torja. Bral je s takim nagla- som, kakor da bi se vse skupaj zibalo na ladji, ki jo žene ra- hel veter po razburkanem mor- ju vedno dalje in dalje. Pesem je bila dolga. Ko jc Strahun prebral prvo kitico, si videl, da so se obrazi poslušal- cev razjasnili, podoba je bila, da jih je minil strah pred pri- čakovanjem nečesa neužitnega. Ko je prebral drugo kitico, Ro se vsi za nekoliko dvijrnili. tisti, ki so sedeli, in tisti, ki so stali. Ko je Strahun bral tretjo kitico, so bile vse oči uprte vanj. kakor da bi sproti mora- le vleči iz njega vsako pisano besedo, kakor se vleče kri iz žil. Bilo je videti, da je pesem prevzela tudi samega Strahnna, zakaj bral jo je s posebno slo- vesnim na ?1 a som in je za po- udarki vedno kak hip počival. Ko je tako prebral četrto ki- tico, se je nekje iz crnče ljudi odtrgal srčen, vzdihu podoben glas in splaval pod strop črne dimnice, kjer je odmeval, ka- kor da bi bil to strop cerkve in ne dimnice. Pri peti in šesti kitici je bilo že več takih to- plih, srčnih glasov, ki so vzdi- hali pod strop. Domači dekli, ki je prej dremala poleg velike dekle na zidu, se je nenadoma izvil tak glas iz prsi, da se ni vedelo, ali je smeh ali jok. Strahun pa je neusmiljeno bral dalje: žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, Ic sosed bo mejak. Občutki, ki so zgrabili vse poslušalce, so zamajali celo dimnico in celo vežo in jo dvi- gnili iz noči, v katero se je še malo prej pogrezala. Ljudje so mislili, da strme predse in da molče, toda v resnici so se vse oči sprijele v en sam pogled in vsa usta so spregovorila en sam glas, ki je zvezal vsa srca. Ko je Strahun prebral zadnjo, osmo kitico in ves poln občut- ka obmolknil, je med poslušal- ci za hip nastala skoraj grobna tišina. Toda le za hip. Ko so se prepričali, da je pesem kon- čana, je nastal med njimi vi- har navdušenih src. Nekateri so na ves glas pritrjevali pe- smi, drugi so vstajali in ropo- tali z nogami, kakor da bi se jim kam mudilo, kmalu pa je vpilo nekaj desetin glasov: >Se enkrat, še enkrat...!« Strahun je moral pesem pre- brati še dvakrat in vsakikrat je med poslušalci zagorel isti ogenj navdušenja kakor pri prvem branju. Ko se je ta ogenj naposled pKjlegel, je ne- kdo na ves glas zavpil: »Kdo pa je ta, ki je to pe- sem zložil?« iDohtar France Prešeren, neki strgan dolitar na Kranj- skem,« je odgovoril Strahun, ki je poznal Prešerna še iz raz- nih zvezkov »Kranjske Cbe- lice«. »Ali je to človek, vprašam jaz?« se je oglasil nekdo. »Kakšen človek, moj bog!« jc vpil neki drug glas. Bilo je, kakor da bi vrelo v piskru. Besede in klici so leteli vse kri- žem. Tedaj pa je vse skupaj presekal močan, zapovedujoč glas: »Tisto pesem boste dali nam s seboj!« Eden izmed treh gostov z na- mazanimi, zastrtimi obrazi je vstal in iztegnil svojo dolgo roko proti Strahunu, kjer so ležale »Novice«. »Mi jo bomo prepisali!« se je hotel izgovarjati Vohnet. »Prepisati, prepisati!« so vpili še iz veže. Toda tuji gost s puško na rami jc nadaljeval: »Vi boste to že kje dobili, mi pa ne utegnemo čakati. Zato jo dajte nam!« »Dajte jo, dajte jo!« so te- daj pritegnili razni udeležniki, ki so bili zdaj že na strani skrivnostnih gostov. Vohnet je zložil časnik, ga drakrat pre- ganil in ga izročil čudnemu tujcu, ki je še vedno čakal z izteffnjeno roko na ta dar. »Hvala vam!« je rekel na- glas. »To je pesem za nas!« Gostje so se dvi?nili in se pripravili na odhod. »Svetujemo vam, da nekaj minut nihče ne zapusti hiše!« je rekel tisti črni tujec, ki bi ga lahko šteli za komandanta. »Lahko noč!« »Lahko noč, lahko noč...!< so hiteli rekati drugi, nekateri pa so še dodajali: »Saj se vam ni treba nič bati...!« Po odhodu skrivnostnih go- stov se vznemirjenje, ki ga je povzročila Prešernova »Zdrav- Ijica«.. še dolgo ni hotelo po- leči. Ljudje so kar zrasli sku- paj in mnogi so še vedno po- navljali: »Kak človek je to?... To je človek ...! Strgan dohtar, ki zna pesmi delati. Ali ste sli- šali, kakor bi izpil kelih. ka- kor bi se ti užgala kri... Zdaj pa vemo, kaj nam je storiti, ali ne...? In v našem jezi- ku ...? To je Slovenija ...!« »To pesem naj nam prebero v nedeljo v cerkvah namesto pastirskega lista...!« Ura je bila že tri. ko je bila bralna ura pri Vohnetu kon- čana. Udeležniki so r nekim notranjim razburjenjem zapu- ščali samotno domačijo na Vr- heh in so spuščali po bregovih na vse štiri strani. Medtem se je nebo nekoliko osvetlilo in na njem je bilo že veliko jas- nine s svetlimi zvezdami. Cez deželo je potegnilo južno, to- plo vreme in zemlja je postala na mah bolj prijazna. Ljudje, ki jih je nosila noč na vse štiri vetrove, so nosili v sebi polna srca lepega doživetja, čeprav so bila sicer trda in nedoston- na. Njihovi koraki so zveneli močno in zanesljivo in. čeprav je še bila noč od obzorja do obzorja, se jim je vendar zde- lo, da se nekje že svita iu- tranja zarja. (Odlomek) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 7. februarja 1958 HUMOR DVOUMEN ODGOVOR VianVsa sreča, da vas niso ubi- li...« ZA OSEM OFICIRJEV 16 PRAŠIČEV I^iarodni h«sroj Sava Kosanovič je prvi vpeJjal na svojem pod- ročju zamenjavo ujetnikov s so- vražnikom. ItaSijani so to pogra- bili, nrisleč da bodo tako zvedeli 2a imena p>amembnih partiza- nov m jih bodo lehko pobili. Ne- koč je Kosanovič pri Bileču ujel osem itailijanskili oficirjev. I tali- so prišli in ponudili zame- njavo. Vedoč, kako nevarno je z Itelijami zamenjavati svoje ljudi, je Kosanovič rekel Italijanom, ki so se prišli pogajat: ?;Za' vaiših osem oficirjev mi boste daii 16 prašičev.« Italliijani so privolili in zame- Tjjali prašiče za svoje oficirje. s/Nskoč sem se boril z Jackom Dem!pseyein,<; je pripovedoval a«neriški bolcsatr svojemu prija- telju, »in sem mu v tretji rundi prizade'jal resne skrbi... Mislil je namreč, da me je ubil.« Poslanec, ki ni govaril 32 let L.i»rcl Ghalmondley, .star 72 let, je že 32 let član I>oma lordov in vsa ta leta ni niti enkrat govoril v parlamentu. Pred nedavnim pa je s tradicijo molčanja prekinil. Pa ne mislite, da se je oglasil v razgibani px)ilitični diskusiji. V disktisijo je posegel, ko je šlo za zatia*anje zajcev. V štiri minute trajajočem govoru se je vneto zavzemal za iztrebljanje zajcev. Lcnrd Chomandley je namreč glavni častni komomik Westm:n- sterske palače. Položaj mu nala- ga tudi to »težko« dolžnost, da se vzdržuje vseh političnih spo- rov. In ker zajci menda ne so- dijo na politično področje, se je oglasil v tej diskusiji. Konja je poslal po pošti Neki angleški učitelj si je prav po svoje privoščil poštno službo. Kupil je v oddaljeni va.si konja in ker se mu ga ni dalo peljati za povodec na svoj dom, mu je preprosto nalepil na zadnjico ustrezne znamke, na vrat pa mu je obesil tablico z naslovom in takega izročil poštnemu uradu. Ker angleška poštna sltižba ne poema nobenih omejitev 'glede pošiljk, je morala prevzeti tudi ta živi paket in ga dostaviti na naslov. Za premoženje gre! Kdo bo lastnik carjevega pre- moženja v inozemstvu, o tem še vedno gre pravda. Zanje se po- teguje 56-letna Ana Andersono- va, ki trdi, da je najmlajša hči zadnjega ruskega carja Nikolaja 11. V Mamburgu ima svojega od- vetnika, ka se je zdaj pritožil proti sodni odločbi, češ da nje- gova klientinja ne more biti to. za kar .se izdaja, zaradi česar njena zahteva odpade. S pred- metno tožbo so povezane še šte- vilne druge tožbe proti lažnim in krivoprisežnim pričam. Pravda se vleče že v drugo desetletje. Zračni vlačilec .Angleški letalski strokovnjak' proučujejo možnost gradnje ve- likega atomskega letala-vlačilca, ki bi ga uiporabljali za vleko manjših letal na dolgih progah Let.»lo remorker bi bilo vedno v zraku, dokler bi ne bilo treba za- me^njati goriva v atomskem re- aktorju. Letelo bi na določeiii progi in »nabiralo« manjša pot- mšlo- kazali v Angliji film, ki prikazu- je, kako dirigiran izstrelek zade- ne avion Filma-li so neko letalo brez pilota, ki so ga vodili s po- močjo radia. Ko je doseglo ve- liko višino, so izstrelili izstre- lek z razdalje 5 milj. Videlo se je, kako se je izstrelek dvigal ter je izgledal kot velika točka, ki pušča za seboj plamen. Pro- jekti! je kmalu dosegel brzino dvakrat večjo od zvoka in ko je izstrelek eksplodiral, se je po- kazal dim. Avion je bil zadet in je začel padati. Neki dopisnik je potem napisal, da so mu člani kraljevega letailstva izjavili, d:-^ bo prišel čas, ko se bo mogoče branit'' avtomatsko z radarjem, elektronskimi stroji za računa- nje in dirigiranimi izstrelki. Te izr^ajdbe bodo same izvršile vse operacije od izračunanja mesta, kjer se nahaja sovražni aviendo njegove izstrelitve. Mesto na dnu jezera V vasokih planinah Jermen .je v Sovjetski zvezi so končali ve- liko hidrocenu-alo, ki so jo zgra- diii pri nekem naravnem j-ezeru. Pri tem se je vodna gladina ob- čutno znižala in pokaizali so se ostanki precej vehkega mesta, ki je bilo dolga leta potopljeno na jezerskem dnu. Mesto je dol- go skoraj en kilometer, sečejo pa ga 6 do 8 metrov široke uli- ce. Mnoge hiše so ostaile zelo dobro ohranjene, na raznih spo- menikih pa so našli tudi napise v klinasti pisavi. Arheologi pri- pisujejo temu nepričakovanemu odkritju zelo velik pomen. AH poljubljanje škodi? 2idravj.u namreč. To vprašanje je razgiaoljai bakteriolog dr. Ar- Lhur Bryan skupno z dijaki in dijak JI jami vaš je realke v Balti- nioru. v'sakema fantu m dekletu je pritisnil na ustnice sterilno stekl^o pioščico in s sto|>arico v roki je čakal na razvijajoče se kolomje bakterij. Izid: 2ou bole- zenskiii klic lahko prenese en poljub. K sreči je 95 odst. ne- škodljivih. Dr. Bryan je svoje di- jaštvo pomiril: »Ker ziivi človek v družbi, se mora Sipnjazniti tu- di z rizikom, ki ga prinaša so- c.alni st-ik, torej tudi s poljublja- njem.« Mladim ljudem to menda m pretežko. Smrtna kazen za pre- kupčevalce z mamili Ameriški senat je odobra) na- črt zakona, ki določa smrtno ka- zen za tihotapljenje m razpeča- vanje mamila heroin. V Ameriki je veliko mladine, ki uživa ta strup, kar jo uničuje duševno m telesno. Ker je zeio drag, už.- vaJci storijo vse, tudi zločin, da pridejo do denarja, s katerim ku- pijo mamilo, prekupčevalci pa z njim zaslužijo veLke vsote. Za- nimivo je, da so predlagali smrt- no kazen prav uživailci tega ma- mila. y 2 in pol minute 15.00D m visoko Letalski strokovnjaki sodijo, oa je danes Francija glede letalstva med prvimi državami na svetu. Novo letalo, ki so ga nedavno preizkusili, je doseglo pomemben rekord: v dveh in pol minute se je povzpelo 15.000 metrov visoko. Letalo ima reaktivne motorje vgrajene v krilih in doseže v vo- doravnem letu hitrost 2.500 km na uro. Kako je z Grenlandijo? Gronland, ki zavzema 2,175.600 kvadratnUi kilomietrov površine, je v nevarnosti, da izgubi svoj sloves kot največji otok na sve- tu. Pojavljajo se domneve, da se sestoji iz več otokov, ki pa jih na površju pokriva in druži v celoto tisoč :n več metrov debel oklep. Temiu vprašanju hoče v le- tih 1957-58 priti do živega fran- coska geološka odprava pod vod- stvom geologa Paul-Emile Vic- torja. S pomočjo eholotov bodo skušaili rešiti uganko, kakšno je gronlandsko oepodje. Kombinat steklenih vrtov v ZSSR Pred nedavnim je bil zgrajen do sedaj največji kombinat ste- klenih vrtov v ZSSR. Kombinat obsega prostor 110.000 kvadrat- nih metrov. Ko bo {»polnoma do- graijen, bo to pravzaprav meste- ce pod steklom. Vrtovi pod ste- klom so opM-emljeni z najmoder- nejšimi aparati, ki jih prvič upo- rabljajo v ZSSR. Veliko prednost tega kombinata je v tem, da se v bližini nahaja tovarna za pre- delavo nafte in dobava tako Im^z- plačno ogrevanje na račun od- padkov iz tovarne. Kombinat bo v glavnem gojil vse leto kuma- re, paradižnike in drugo povrtni- no. Že sredi aprila bo kombinat začel pošiljati v Mosk-vo prvo po- vrtniTK), Banka za kosti V Veroni bodo v kratkem or- ganizirali banko za kosti. Banka bo imela m zalogi organske de- le kosti za ortopedske interven- cije. Do sedaj so morali vsake- ga pacienta operirati dvakrat. Prvč so mu morali odrezati del kosti, ki so jo potem z drugo operacijo zasadili na določeno mesto. Sedaj mislijo, da bodo z organizacijo banke za kosti pri- hranili prvo operacijo. Potreben del kosti bodo sedaj vzeli iz ban- ke. Kosti bodo hranili v hladilni- kih v temperaturi 28 stopinj pod ničlo. Zanimivo je, da bodo de- lali v gla\'nem z živa.lskimi Icost- mi, ker v Italiji še nimajo zako- ria, ki bi dovoljeval hranitev člo- veških koeti. Pred nedavnim je bil tak zakon že predlagan itaili- janskemu parlamentu in če bo odobren, bodo začeli v banki zbi- rati človeške kosti. Znanstveniki trdijo, da so človeške kosti mno- go boljše za presaditev kot ži- valske. Atomske eksplozije in vreme .'vleteorološki .strokovnjaki so po dveh letih proučevanja ugo- tovili, da atomske eksplozije ne vplivajo na vreme. Pred dvema letoma je prišlo na Svetovno me- teorološko organizacijo na tiso- če piisem z vseh krajev sveta, naj raepiše anketo o posledicah nuklearnih eksplozij na vremen- ske p>ogoje. Strokovnjaki danes izjavljajo, da eksplozija vpliva samo na omenjeno področje, kjer je bila eksplozija. Odločili so se, da bodo še nadalje zibiraii podat- ke, ker upajo, da bodo prišl do novih odkritij na tem področju. Tudi sama atomska znanost lahko mnogo doprinese na pod- ročju raziskovanja v meteorolo- giji. S pomočjo radiioaktivnosti bc mogoče na širokem področju zasledovati premikanje ocean- skih zračnih stiruj. Tako bodo lahko sestavili tud-' boljše vre- menske naipovedi. Zemeljske razpoke Raiziskave geologov na Kolum- bijski univerzi v ZDA so dogna- le, da poka zemeljska skorja \'zdolž določnih črt, ki se vlečejo kot šiv po dnu velikih oceanov. Doslej najbolj znana razpoka se kot mogočen jareik, izhajajoč iz Srednje Azije vleče čez Severno ledeno morje preko Atlantika v Južno ledeno morje :n Indijski ocean. Drugi jarek poteka vzdolž zahodne obale ZDA skozi Tihi ocean, obide južni del Avstralije in V Indijskem oceanu zadene na prej opisano zemeljsko razpoko. Jarki so v sredin' olob-oki pov- prečno 3000 m, širo-ki pa 40 km. Tovarna glinice in aluminija »Bor s Kidrič« Kidričevo ZA DOBAVO 24.000 KOMADOV BREZOVIH METEL V LETU 1958. Ponudbe na komercialni oddelek tovarne do 20. februarja 1958. Licitacijski pogoji rn ostala pojasnila prejmejo interesenti v ko- mercialnem oddelku. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« KIDRIČEVO Obveščamo potnike, da obratuje avtobus na progi KOG-MARIBOR vsaki dan od 9. leor. 1958 dalje po naslednjem voznem redu: Opomba: Pod I. in IIT. obratuje avtobus samo ob delavnikih. Pod. II. in IV. obratuje avtobus samo ob nedeljah. »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR Razpis za sprejem večjega števila mla- dincev in mladink v padalsko- letalsko šolo Aerokluba Ptuj. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. kandidat mora izpolniti 16 let starosti; 2. zdravstvena sposobnost (kar bo ugotovila zdravstvena komisi- ja); 3. dovršeni 4. razred gimnazije ali njej slične šole. Šolanje se bo vršilo na ama- terski bazi na letališču v Mo- škanjcih. Po končanih izpitih se kandidatom omogoča nadaljnje šolanje v šolah letalske zveze Jugoslavije in Jug. vojnega le- talstva. Prijave se sprejemajo do 22. februarja 1958 v Ptuju v pisarni Aerokluba (Občinski komite) vsa- kodnevno od 16. do 18. ure. Kan- didati iz občine Ormož pa naj se prijavijo pri referentu za letal- stvo pri Občinskem ljudskem od- boru Ormož (tov. Jurež). Uprava Aerokluba Ptuj Starši, pozor! Društvo prijateljev mladine v Ptuju bo priredilo letos vrsto pre- davanj o družinski vzgoji. Vse, ki imajo težave z vzgojo otrok in vse, ki jim je mar vzgoja mlade- ga rodu, vabimo, da se teh preda- vanj polnoštevilno udeleže. Prvo predavanje bo v ponede- ljek, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani ZKS v Miklošičevi ulici. Priznani pedagog prof. Gustav Š»- 'ih iz Maribora bo govoril o »Te- meljih dnjžinske vzgoje«. Vzgoji- telji, očetje in matere, pridite! KMETIJSKO GOSPODARSKO SREDIŠČE RAZPISUJE DELOVNI MESTI 1) kmetijskega delovodje, 2) mizarskega ali kolarskega pomočnika. Interesenti se naj oglasijo pisme- no ali osebno na posestvu. Plača p8 i-arifnem pravilniku. Nastop službe takoj. OBJAVA Podpisani Roganov Kalman ne odgovarjam za dolgove, ki bi jih eventualno napravila moja žena Marija Roganov, roj. Vidovič. Pobrežje, 5. februarja 1958. Roganov Kalman Obveščam, da sem odprl v Ptuju v Jadranski ulici 15 OPTIŠKO DELAVNICO CCTijenim strankam se vljudno priporočam. Oman Franc optik FOTO-KINO KLUB v PTUJU bo imel v ponedeljek, dne 10. t. m., ob 19. nri v gostilni Zupančič REDNI LETNI OBČNI ZBOR. Vabimo vse člane in ljubi- telje fotografije, da se zbora udeležijo. ODBOR Ob nenadomestljivi in prerani izgubi moje drage in predobre že- ne in mame VERONIKE SLATIČ roj. Zoreč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence. Posebno se za- hvaljujemo upravi in članom grad- benega podjetja »Drava« kakor tudi vsem ostalim, ki so spremlja- li pokojnico v tako častnem šte- vilu na njeni zadnji poti. Prav po- sebno zahvalo dolgujemo tov. Jo- žefu Hentak za prisrčne poslovil- ne besede. Žalujoči mož, hčerka m sin Ob smrti naše drage mame. ^^h- bice in prababice IVANE MURŠEC se iskreno zahvaljujemo vsem so- rodnikom in znancem ter pevske- mu zboru za darovane vence in spremstvo na zadnji poti. Družine Ljubeč, Krivec, Učakar. Krajnc in ostalo sorodstvo Strelstvo Ptujski strelci v poliinalnem tekmovanju z zračno puško, ki se letos izvaja po novem sistemu, kažejo nepričakovano zagrizeno športno strelsko borbo med dru- žinami, ki se borijo za naslov pr- vaka. Tokrat namreč še v meji bivšega okraja Ptuj. Po 3. kolu je stanje na tabeli sledeče: 1. SD Železničar 6 točk 4702 kroga 2. SD Turnišče 4 točke 4442 krogov 3. SD Kidričevo 4 točke 4721 krogov 4. SD Pletarna 2 točki 4488 krogov 5. SD Remont 2 točki 4459 krogov 6. SD Drava O točk 4471 krogov Ker je prišlo med SD Kidričevo in Turnišč? radi odsotnosti sodni- ka do spora, je na vloženo pritož- bo SD Turnišče dvoboj med tema družinama razveljavljen in se po- novi v soboto, dne 15. febr. t. 1. Ta dvoboj med SD Turniščami 'ti Železničarjem bo odločilen za na- slov prvaka in je pričakovati spre- membo vrstnega reda. reda. Strelcem obilo sreče. P. A. Smučarske tpkme v Mokolah so že tradicionalna priredi- tev. Tudi letos so se pomerili pio- nirji in mladinci osemietke in Partizana v Makolan. Od gostov so nastopili trije mladinci iz so- sednjega Majšperka in en gost iz Ptuja. Tekmovali so v smuku, slalomu, skokih in sankanju. Tekmovanje je pokazalo razveseljiv napredek v vseh disciplinah. Posebno so se izkazali drzni skakalci, ki so do- segli na manjši skakalnici 13 m, na večji skakalnici pa celo znam- ko 14 m. V posameznih disciplinah so se razvrstili tekmovalci sledeče: V SMUKU: cicibani: 1. Inko Šket, 2. Ago Lesjak, 3. Alojz Gorčenko; ml. pionirji: 1. Štefek Kodrič, 2. Vilko Novak, 3. Marjan Gor- čenko ; st. pionirji: 1. Lojze Kunej, 2. Levko Goričan in Peter Horvat, 5. Jože Grobelšek; mladinci: 1. Matjaž Horvat in Ervin Mahorič, 2. Janko Novak, 3. Roman Grobelšek iz Majšperka. V SLALOMU: piort. ml.: 1. Vilko Novak, 2, Marjan Gorčenko, 3. Alojz Gor- čenko; pion. st.: 1. Peter Horvat, 2. Igor Jurinec, 3. Jože Grobelšek; (14-16) mladinci: 1. Kari Rojs, 2. Matjaž Horvat in Ervin Mahorič, 3. Sinko Novak in Bruno Krošl (Ma jšperk); (16-18) mladinci: 1. Janko No- vak, 2. Roman Grobelšek (Maj- šperk), 3. Peter Kropeč. SKOKI NA MALI SKAKALNIO: pion. mL: 1. Štefek Kodrič, 2. Vilko Novak, 3. Oton Kropeč; pion. st.: 1. Lojze Kunej, 2. Pe- ter Horvat, 3. Drago Lupinšek; mladinci: 1. Matjaž Horvat, 2. Ervin Mahorič, 3. Peter Kropeč. SKOKI NA VELIKI SKAKAL- NICI: 1. Ervin Mahorič, 2. Peter Hor- vat, 3. Alojz Kunej. SANKAŠI: 1. Drago Mesaric, 2. Silvo Br- glez, 3. Marija Šket. Tekmam je prisostvovalo pre- cejšnje število gledalcev, ki so se navduševali nad uspehi tekmoval- cev, ki jih je bilo 28. Najmlajši smučar in junak dneva je bil 5-letni Inko Šket iz Makol, ki je korajžno premagoval vse ovire in zasedel med cicibani prvo mesto. Tekmovanje sta vzorno pripra- vila in vodila tov. Tone Potočnik in Jože Šoštar. Šestnajst zmago- valcev je prejelo lepa knjižna da- rila. Redna letna skupščina SD Dra- va Ptuj bo v sredo, dne 12. febru- arja 1958, v gostilni ZUPANČIČ, s pričetkom ob 16. uri z običajnim dnevnim redom. Gdbcr VABILO Šahovsko društvo Ptuj ima v torek, dne 11. t. m-, svoj redni mesečni brzotumir v Sindikalnem domu Železničarjev s pričetkom ob 19. uri. Vljudno vabljeni! Odbor Pretežka koža? Tov. Tominc je prinesel dobro uro daleč svinjsko kožo naprodaj v trgovino KZ Dolena. Tov. po- slovodkinja Kosi Milica pa pravi, da je koža pretežka, ker je teh- tala 16 kg. in da take težke kože plačujejo samo po 90 din za ki- logram. Tov. Tominc pa ni bil ta- ko neumen, da bi da! kožo po ta- ko nizk- ceni ter jo je raje nesel še 2 uri daleč v Ptuj, kjer so mu brez vsakih ovir plačali za kilo- gram 200 din in nihče mu ni de- jal, da je koža pretežka. S.