tribunaI LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJOSKE UNIVERZE UBEJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, FRANC GRIVEC, PETEB JAMBREK, MARJAN KOPECKV, DRAGO SENICA, NIKQ TICAR, JO2E ZNIDARSlC. - GLAVNl UREDNIK NIKO TlCAR: ODGOVORNI UBEDNIK STANE CEHOVIN. - UBEDNISTVO IN UPBAVA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 6 TEL. 30123, TEKOCl RACUN 600-70/3-5«7. - ROKOPISOV NE VRACAMO. _ LETNA NAROC NINA 400 DIN. - TISKA CP -DELO«. LETO XI., STEV. 5 LJUBLJANA 6. APRILA 1961 POSVETOVANJE 0 NEKATERIH VPRAŠANJIH ŠTUDENTOVSKIH DOMOV EKONOMSKE CENE IN BOLJŠE GOSPODARJENJE Centrafni odbor Zveze študentov Jugoslavije je organizirai 25. marca v študentovskem naselju v Ljubljani posvetovanje o nekaterih perečih vprašanjih študentovskih domov in menz. Posve-tovanja sta se razen nekaterih predsednikov in predstavnikov upravnih odborov in predstav-nikov študentovske organizacije udeležila tudi generalni sekretar univerze LOJZE PIŠKUR in tajnik zagrebškega vseučilišča TOMAŠIČ Temeljni material za posvetovanje je bil elaborat, ki združuje kopico podatkov in opažanj za večino študentovskih domov v Jugoslaviji in je plod skoraj polletnega dela in prizadevanj PETRA ERJAVCA, člana Centralnega odbora, uvodnj referat na posvetovanju je podal NOVICA PRIBlCEVlC, član predsedstva CO, posvetovanje pa je vodil sekretar CO JANEZ CEMAZAR Ze uvodni referat, ki ni imel nobenih pretenzij, da bi po-skušal reševati probleme ali da bi jih avtoritativno analiziral, pač pa je hotel podati le uvod-no misel osnovo za razpravo, se je dotaknil vrste silno aktu-alnih vprašanj. Še posebej se je dotaknil vse večjega preha-janja študentovskih domov in menz na ekonomske cene in problemov, ki se porajajo s tem v zvezi in družbenega upravljanja v teh institucijah. Vse večje postopno prehaja-nje študentov&kih domov in menz na ekonomske cene je posledica ukinitve linearnih dotacij, ki so bile za prejšnje obdobje nujne in bodo še ne-kaj časa predstavljale del sred-stev, ki pokrivajo nerentabil-no poslovanje teh institucij. V sedanjem času, ko v našem gospodarstvu in družbenem življenju nasploh nastaja niz novih ekonomskih odnosov, no-vih relacij, pa bi bil družbeno politični refleks, ki bi ga take lineame dotacije zbujale, prav gotovo negativen, škodljiv in anahronističen. Ta trditev je toliko bolj upravičena, ker imamo že sedaj niz takih in .podobnih primerov, kjer line-arne dotacije menzam in do-movom skoraj popolnoma pa-ralizirajo aktivnost in lastno ustvai*jalnost upravnega oseb-ja in delovnega kolektiva v bi-stvu deformirajo družbeno upravljanje, ga privedejo do take ozkosti, da zadovoljuje še edino samo sebe in povzročajo niz drobne gospodarske korup-cije. Vse to pa je ostanek sta-rega admrnistrativnega obdob-ja. ko je bila zaradi objektiv-nih vzrokov lastna kreativnost nujno do skrajnosti centralizi-rana in so se iz centra navzdol prenašali le do skrajnosti iz-delani administrativni refleksi. Kam lahko danes to privede, je menda vsem znano. Poleg tega, da je imelo line-arno dotiranje obilico takih in podobnih ne-gativnih posledic, da je v bistvu izključevalo vsa-ko prizadevanje za boljše go-spodarjenje, ni dosegalo niti svojega osnovnega cilja in na-mena pomagati revnim študen-tom. V Ljubljani srno dotacije razdeljevali, čeprav centrali-stieno, kar spet ni v skladu s prizadevanji današnjega časa, ne more biti dovolj pravično, pa ima kljub temu neke pred-nosti kot individualne subven-rije že precej časa. No, eden izmed zaključkov tega posve-tovanja je bil tudi to, da bi se v bodoče prišlo povsod na indi-vidualno subvencioniranje, dokler se seveda ne uredi vprašanje štipendij. Prehajanje na ekonomske ce-ne je v različnih univerzitetnih centrih razlieno. Najdalje je menda tu Ljubljana, vendar je povsod čutiti prizadevanja v to smer. Na posvetovanju so se vsi strinjali s tem, da pre-hajanje na ekonomske cene kot sistem, pomeni nadaljnji kva-litetni skok hn da ga je treba kot takega povsod osvojiti. Vendar so študentovski domovi in menze tu v nekoliko izjem-nem položaju, ki je pogojen v samem socialnem značaju do-mov in menz. Ta socialni zna-čaj pa poraja kopico nerešenih vprašanj, ki zadevajo štipendi-je ali drugače razliko med vi-šino štipendije in višino sred-stev, ki jih bo moral dajati vsak študent po ekonomskih cenah. Tu gre za dokaj pereče vprašanje, zato bo potrebno še nekaj časa dobivati sredstva za individualne subvencije, da se prehod na popolne ekonomske cene nekoliko ublaži in da se v tem času reši vprašanje štipen-dij. STUDENTJE NAJ TUDI GOSPODARIJO Družbeno upravljanje v štu-dentovskih domovih in menzah je bilo drugo osnovno vpraša-nje na posvetovanju. Dejansko gre v sedanjem obdobju za vse-binsko razširitev in poglobitev družbenega upravljanja. Novi ekonomski odnosi bodo recimo v Študentovsfcem naselju v Ljubljani v kolikor ne diskva-lificidali pa vsaj degradirali vsebinsko, družbeno politično razorožili sedanje študentovsko predstaviništvo nekaj ljudi v organu' družbenega upravlja-nja. In to po svoji preprosti logiki, ki čedalje bolj odprav-lja predstavništvo enega v ime-nu tisoč ljudi, pač pa zahteva od vseh tisoč, da sami odloča-jo, sami gospodarijo in seveda tudi sami nosijo posledice svo-jega morebitnega slabega go-spodarjenja in nepravilnega odločanja. Sistem naše demo-kracije gre v to smer, sistem družbenega upravljanja pa bo tudi v takih institucijah kol so študentovsiki domovi dajal vse širšim plastem možnosti za odločanje in gospodarjenje in seveda tudi -pravico, da po-sledice svojegA; ©dločanja in gospodarjenja prenašajo sami. Diskutanti na posvetovanju so se mareikdaj spuščali v de-tajJe, ki so po svoje osvetlje-vali problematiko raznih cen-trov, vendar niso toliko po-membni, da bi jih tu navajali. Po delu v bolnici se prileže malo sonca in sv ežega zraka: študentke VŠMS na vrtu za svojo šolo. Več o Višji šoli za medicinskc se stre na drugi strani Foto: Joco Žnidaršič Bi pa kljub temu radi posredo-vali nekatera dejstva, ki so po-membna predvsem v zvezi z vse hitrejšim porastom študen-tov in gradnjo stanovanj za študente. Tega vprašanja se je v diskusiji dotaknil tudi sekre-tar univerze Lojze Piškur, ki je poudaril, da je postalo vpra-šanje gradnje študentovskih stanovanj še posebno pereče z uvajanjem tretje stopnje štu-dija in vse večjim številom iz-rednih študentov. Poudaril je, da je potrebno izkoristiti vse priložnosti in oblike, ki so nam na razpolago za pridobivanje študentovskih stanovanj. Naj' v ilustracijo, kako pereče je sta-novanjsko vprašanje za študen-te, navedemo samo en podatek iz Beograda, kjer je vprašanje najbolj akutno. Tam so sprejeli v domove komaj polovico vseh reflektantov. In še nekaj ilustracij glede ekonomskih cen. To so spet beograjske kalkulacije. Dose- danje cene stanovanj so bile 1580, ekonomske cene brez amortizacije 2200, z amortiza-cijo pa 3200 do 3400. Na posvetovanju so razprav-ljali še o mnogo pomembriih vprašanjih kot so konstantni in variabilni del materialnih da-jatev študenta itd. Ob koncu posvetovanja so dali centralnemu odboru vse priznanje za elaborat o neka-terih materialnih vprašanjih v študentovskih domovih. S. C. RAZGOVOR S PREDSEDNIKDM UMIVERZITETMEGA ODBORA ZSJ JANKOM PUKLAVCEM Statuti zahtevajo široko sodelovanje Pred študentovsko organizacijo stoje mnoge zelo od-govorne naloge. Da bi seznanili bralce s pomembnostjo le-teh, smo zastavili predsedniku UO ZŠJ nekaj vprašanj, na katera nam je takole odgovoril. VPRASANJE: Kakšna je naloga Zveze študentov v zvezi z inten-zivnim pripravljanjem novih sta-tutov? Univerzitetni in fakultetni statuti so pravni akti, ki bodo načela zveznega in republiške-ga zakona o visokem šolstvu konkretizirali znotraj fakultet in univerze. Obenem bodo te-gistrirali stanje. ki ga je re-forma prinesla na univerzo do sedaj in kot ga predvideva v bodoče. Pomen novih statutov je izredno velik, saj bo od njih v celoti odvisna nrganizacija študija in položaj študentov v reformirani univerzi. Vsa na^ ša dejavnost v zvezi z reformo in vse pripombe na organiza-cijo študija bodo dosegla svoj namen le tedaj, če se bomo pr% sestavi statutov dovolj angaži-rali in znali v zadostni meri utemeljiti naše želje in zahte-ve. Pred nami stoji težka in odgovorna rvaloga. Težka zaio, ker zahteva od nas študentov detaljno poznavanje celotne organizacije študija, proces re-forme in ostalih problemov univerze: odgovorna bo zato, ker bodo novi statuti obravna-vali študij sedanjih in bodo-člh generaci) študentov. Sedaj je čas, da naše razprave o re-formi in študiju na univerzi, katerim smo v zadnjih letih posvečali veliko pozornost, ro-dijo zaželene sadove. 2kiradi velikega pomena, ki ga s statutom upravičeno pri-pisujemo, ne more pri sestavi statutov prisostvovati le ozek krog študentovskih funkcio-narjev, ampak je nujno. da osnutke statutov predebatira-mo v najširših študentovskih krogih. po letnikih in zdriiže-njih. Prav tako menim, da jt potretmo. da se s statuti sezna-nijo osnovne organizacije Zve-ze komunistov ter dajejo nanje svoje pripombe. VPRASANJE: Kako študentovsku organizacija na te naloge reagira in kako jih izpolnju.je? S pripravo stotutov seukvar-jamo že dva meseca. Sklicane so bile seje ožje in širše štu-dijske komisije pri Univerzi-tetnem odboru ter posvetova-nja s predstavniki v fakultet-nih svetih. Razpravljali smo o prvih osnutkih statutov, ki smo jih prejeli od statutarne korni- < sije pri Univerzitetnem svetu 2 in smo že zavzeli osnovria sta-lišča o teh pomembnih vpra- 1 šanjih. Mnogo snvo se zadržali 1 pri vprašanju statusa rednih l in izrednih študentov, izpitne- l ga reda in o ostalih vprašanjih i v organizaciji študija. Pri raz- : pravah o statutih $e moramo 1 zavedati tega, da bo univerzi- \ tetni statut predvsem okviren \ in bo tako vseboval le najširša ; določila, v fakultetnih statu- : tih pa bodo postavljene de- } taljne določbe in bo tako teži- ; šče dela študentovske organi- ; zacije moralo biti ravno na \ fakultetah. 1 Pripomnil bi rad samo se to, da so študentovski predstav- \ niki v jakultetnih svetih na ne-katerih jakultetah, k[ so sicer ! v manjšini, do sedaj posvečali premalo pozornosti statutom. Če upoštevamo, da morajo biti statuti do junija predloženi v odobritev Izvršnemu svetu LRS, je zadnji čas, da se opra-vi zamujeno. VPRAŠANJE: Kaj je podvzela študentovska organizacija, da bi se hitreje, tudi v občinskih merilih, uveljavil novi zakon o štipendira-nju? V zadnjih letih so cene živ-Ijenjskih stroškov stalno nara-ščale, štipendije pa so ostale več ali manj neizpremenjene. To nesorazmerje je postavilo studente v precej težak mate-rialni položaj. K temu je pri-speval tudi prehod na ekonom-ske cene v študentovskih do-rnovih in menzah. Iz tega po-ložaja je edini izhod višanje prejemkov študentov, to je zvi-ianje štipendij. Odlok o spre-mevibi zakona o štipendiranju, ki odpravlja gornjo mejo šti-pendije. nam pri tem odpira široke možnosti, vendir se je treba zavedati, da se štipendije ne bodo zvišale že z jutrišnjim dnem. To bo daljši proces, ki bo zahteval veliko dela s stra-ni študentovske organizacije in veliko ra.zumeva.nja s strani štipenditorjev. Čeprav nas loči le kratek čas od sprejetja za-kona. se je Univerzitetni od-bor že pripravil na akdjo, ki )o bo izvedel preko pnkrajin-skih klubov. Prav tako name-rava poslati Univerzitetni od-bor vsem štipenditorjem odpr-to pismo. v katerem bomo ob-razložili materialno stanje štu-dentov in apelirali na zv>šanje. Akcija bo uspešna le tedaj, če bodo tudi sami štivendis+i na-Hi nr>f d" štinpvJitnrjev. zah-fevalj z njimi razaotmre in skn-Salj tako doseči zvišanje šti-pendij. VPRASANJE: Kako ocenjuješ rtelo organizaci.ie po fakult«tah? Vspeh in delo študentovskih organizacij po fakultetah so zelo različni. Odvisni so pred-vsem od načina organizacije dela. Ponekod resujejo proble-me v ožjih krogih: odbori fa-kultet in združenj; drugje pa, leži dejavnost na letnikih. Mi-slim, da bi morala biti dejav-nost Zveze študentov tako usmerjena, da bi bil posamez-nl študent zajet in neposredno prizadet v njenem delu. Nujno je. da se sestavijo programi svobodnih kateder v letnikih, ker le tako bo program ustre-zal interesom študentov. tudi subvencije je potrebno dode-Ijevati po letnikih. s čimer bi dosegli najbcljšo razdelitev. Te in še mnogo drugih kom-petenc bo potrebno prenesti v letnik, ker le' takrat, ko bo težišče dela po letnikih, bpmo lahko rekli, da je decentrali-zacija, ki smo jo lansko leto formalno izvedli, izpolnila pričakovanja. VPRASANJE: Kako bi se po Tvojem dalo študentovsko organi-zacijo bolj razgibati? Pred nami stoji precej na-log, ki bodo bistveno vplivale na dejavnost Zveze študentov po fakultetah in tako razgibala našo organizacijo. Organizacija in formiranje študentovskih delovnih brigadah, partizanski pohodi ob 20. letnici revolucije in proslave ob 1. maju bodo akcije, ki bodo brez dvoma močno vplivale na deio Zveze študentov. Poleg teh trenutnih akcij pa nas čaka mnogo dela še ob statutih. ob svobodnih katedrah. svetih letnikov in ob drugih dejavnostih, ki jih je treba poglobiti in razvijati. POLLETNA SKUPŠČINA V ŠTUDENTOVSKEM NASELJU Ali je to konstruktivno? Kdor je hodil na skupščine v Študentovsko naselje in se spominja njihovega tona, njihove intenzivnosti in živčnosti, mora priznati, da se lctošnje bistveno razlikuje od prejšnjih. Ze referat in poročilo sta bila zastavljena mirno, pa tudi disku-sija se ni oddaljevala od zastavljene smeri. Videti je, da je bilo osnovno vprašanje, ki je vodilo organizatorje skupščine, mirna konstruktivnost, brez vsakega razburjanja. To jim ,ie v celoti tudi uspelo. Vendar tega ne moremo trditi za diskusijo, to se prav; za prispevek stanovalcev v Naselju. Bila je sicer nen«-vadno hiirna, vendar to še ne pomeni, da je bila konstruktivna, kajti o osnovnih problemih skupščine skoraj ni bilo govora. Skupščino je pričel pa'ed-sedinik študen(.;vskega sveta Bcgdsin Kavčič, ki je podal referat o delu in prizadevanjih študentovskega sveta od zad-nije sikuipščine. Referat je bil zastavljen precizno in taktno, morda celo nekoliko p>reveč, veridar je dokaj uspešno ana-Liziral vrsto »subjeiktivnih sla-botsti in objektivnih težav«, ki jih bo potrebno v bodoče od-srranjevati. Kavčic se je v svo-jem referatu dotaknil tudi od-nosa študentov do ankete, ki jo je^ pripravil študentovski svet. Popolnoma se strinjamo z referatom, da so Naseljani z odnosom do ankete, izpolnilo jo je baje samo nekaj čez 50 odstotikov, zaslužili vso grajo. S taikim odnosom do hotenj.da bi se pe:reče vprašanje v Na-selju premaknilo naprej, dela-mo vsem podobnim prizadeva-nje-m medvedjo uslugo. Referat se je zaustavil tudi pri dosedanji in bodoči vlogi študentovskega sveta v Na.se-ljai. Tega vprašanja se je v di-sikusiji dotaknil tudi predsed-nik uipravnega odbora Jože Hartman. Kc* v Naselju anali-zirajo vlogo dosedanjega štu-denrtovsikega sveta. so si vsi edini v Tem. da ]e veševal na- loge in probleme, ki spadajo izkiljučno v delokrog uprave. To vlogo študentovskega sveta ocenjujejo pozitivno, a vendar dodajajo, da se morajo v bodoče odnosi bi-stveno spremeniti. Varianta o taiki vlogi študentovsikega sveta je ponovno prodrla na sikupščini, kjer je bilo v di-skusiji slišati mnenje, naj štu-denitovsiki svet skrbi predvsem za družbeno-politično in dru-žabno življenje v Ngselju, kajti v tej instituciji so štu-dentje, ki jim ,je osnovna na-loga študij. To o študiju po-polnoma drži. O taki vlo-gi šfrudentovsikega sveta kot je vidno iz diskusije, pa bi se dalo veliko govoaiti. Najprej lahko trdimo, da bi pomenila taka zožitev delovnega radija šiudentovskega sveta, čeprav v korist šudija, veliko druž-beno i^n politično skodo. S tem v zvezi pa se nam oora-ja nekaj vprašanj, Mar iah-ko taiko rnehanično delimo in razdeljujemo delovno območje uprave in študentovsikega sve-ta. da bi lahko del nalog, s ka-terimi se uikvarja svet kot iz-ključno domeno uprave? Ali ni v disikusiji o^načeija vlo^ga študenitovs.kega sveta povsem v nasprotju s tendencami, ki jiih prinašajo tudi v študentov-ske domove novi ekonomski odnosi, vse večja demokrati-zacija? Ne bi hoteli fcukaj polemizi-rati slkupščino, vendar bi do-dali še tole. Zdi se, da bodo novi eikonomski odnosi v šfcu-demtovskih domovih, nofi principi delitve dohodka, dru-gačn a organizacija dela, kar vse teži k veliko večji, uspeš-nejši kreativnosti, zavestnej-šemu gosipodarjenju tako upra-ve kot organa diružbenegc uipravljanja in stanovalcev. zdi se, da to ne bo zoževalc vloge študentovskega sveta. pač pa obratno, to vlogo bo še razširilo. odeovcrnost študcn toVskega sveta in študen-ta pa bo še večja. Zdi se. d? iina to pač nekaj skupnega s principi nadaljnje demokraiti-zaci.ie. NOVI PREDLOGI Na skuipščini je podal poro-čilo tudi upravnik Naselja Stane Porenta. V poročilu se ,je dotakni] nekaterih ob.ieik-tivnih težav, ki silno otežujejo delo v kuhinji. pralnici poso-de, ki povzročajo tako vrsito pri delitvi hrane itd. Nismo' s.trokovnjaki, vendar se nam zdi, da je menza v Na.selju, če-prav velja menda za najmo-dernejšo v Ljuibljani.- zgrajena ponekod silno nefunikcionalno. tako da bi bilo že sedaj po-trebno menda 7 mili.ionov na-daljnjih investicij. da bi se popravile na.ivečjo napalke. (Nadialjevanje na 3. strani) FORUM Volišta so bila odprta od osmih naprej. Okrog desetih je prišel tudi on. Eno od imen na belih listkih, ki so bili pred-pisano opremljeni z žigi, je bilo njegovo. V skrinjico je padel še en pravilno izpolnjen listek in dolžnost je bila opravljena. Naslednji dan so mu kolegi stisnili roko, bil je izvoljen. Na to je pozneje skoraj pozabil. Lepega dne pa ga je doma čakalo obvestilo za sejo Fakultetnega sveta. Šel je na sejo in poslušal. Nato je vse skupaj spet skoraj pozabil. Tu in tam je od časa do časa slišal živahne razprave o nekakS-nih statutih, ki se za univerzo in fakulteto pripravljajo z vso naglico. Seveda, statuti so toliko pomfembna stvar, da niti ni čudno, da o njih toliko razpravljajo, celo javno, v časo-pisju. Vendar na tisti dan, ko so mu ob izvolitvi stiskali roke, niso vsi pozabili. Spet je lepega dne dobil vabilo. Bilo je skromno vabilo za posvetovanje predstavnikov študentov v organih družbenega upravljanja 0 novih statutih. Zdelo se mu je nekoliko od rok in tisti večer ni šel nikamor. Ni bil edini. Posvetovanje je bilo zaradi preskromne udeležbe pre-loženo. Spet je prišlo vabilo z isto vsebino. Le spodaj je bilo pripisano, da je udeležba obvezna. Toda to je spregledal. Pozabil je, da ga je na posvetovanje spomnil tudi kolega, prav tako člana Fakultetnega sveta. Šele popoldne je prišel s Krvavca, kjer je bilo tako lepo in bil je zelo utrujen. Tako tudi tokrat ni šel nikamor in ni bil edini, ki ga ni bilo na posvetovanju. Pa kaj bi s tem. Izognil se je zakajeni sobi, kjer so kolegi živo razpravljali, pa tudi svojega mnenja o vsemogočih vprašanjih, ki se pojavljajo v diskusijah o novih statutih, mu ni bilo treba povedati. Konec koncev njegovo mnenje tudi ni tako pomembno. In končno, novi statuti njega pač ne bodo več zadevali. Lepega dne bo spet dobil vabilo. Morda bo še skrom-nejše kot so bila vsa prejšnja. Recimo, da ba to vabilo za zbor volivcev, na katerem bo moral svojim kolegom nekoliko obširneje poročati o stvareh, ki jih je v imenu študentov neke fakultete pomagal reševati. Morda bo beseda nanesla tvrdi na statute, morda vsi ostali študentje na njegovi fakulteti ne bodo o pomembnosti statutov takega mnenja kot on. morda mu bodo vsai takrat povedali, da statuti res ne bodo priza-deli njega, vendar pomenijo uzakonitev na.ipomembneiših pridobitev reforme in bodo še kako zadevali seneracije. ki bodo prihajale na. univerzo za njim, morda ... Morda ga bo takrat kdo vprašal. s čim je pravzaprav opravičil njihovo zaupanje kot nred^r*'-"'1-' 5en kolektiv: študij na šoli ni lafoak. in v tistih treh letih je na poU do diplome potrebne dosti dobre volje, vtraj- nosti in predvsem — dela. ve študervtfee ves dopalrian. v praksi na klindki, bolnici ali pri bolnifcu na domu. Zato je tem pomembnejše vprašanje odno&a do njihovega dela. Zal študentkam na praiksi ne po-magajo dosti, vsaj v veliki viečini priimierov ne. Le malo-kdo jim pogasnjoije vprašanja, ki se irujtno pojavljajo in ki se jih v žoli niso mogle nauči-ti. ReMi bd lafaikoi, da jih po-nekod celo skoošajo giedati zvi-ška. Zato naj nas ne začudijo univerzi. Dom vodi dnužbeni organ Domska skupnost in njegov odbor je 17 študentk predstavnic iz vseh letnikov. Skupnost tudi spnejema hišni red doima VŠMIS. Obiski in »dobrahotni radovedifeži« V domu: je afcustno in prijet-no oipirentLjenia doevna soba z raddjskim apara^tom,, klubski-mi mizicami, naskmjači, v ko- sesrvisno slTažJbo: študentike nudijo pomoč bolniku na dc mu in pri tem sodelujejo s stenovainjskami skiupnostmi. Zanimivo je, da imajo družine raje bodoče medicinske sastre kx>t &tudente medicine in da na. šolo vedmo pogosteje priha-jaijo prošnje za nego bolnikia na domu. Študetntike tretjega letnika so tudi vodlie tečeje prve po-incči za u^čence osemletk in VIŠJA ŠOLA ZA MEDICINSKE SESTRE ŽIVUENJE KA VI5JI šOil ZA MEOICINSKE SESTRE: PRAKSA, ŠTUDIJ, PREOAVAIIJA IN ŠE KAJ... MKEKTOR ŠOLE TOV. MIVES MHtLAK: ŽE SEDMO LETO SE BORIMO ZA REFORMO! DRUGO LETO V NOVO POSLOPJE, KAKO JE S SVETI LETNIKOV? HIŠNI RED DOMA VŠMS: ŽlVUENJf IN DELO STl>DEMTK V DOMU NAJ POTEKA V SMfSLU ŠTUOENTOVSKEGA SAMOUPRAVUANJA! Prll>ablien družaben kotiček v dnevni sobi. Po predavanju se pirileie ldepet ob radiu Vtako f«to več diplam vSolo je sprva kot dvoletno ustanovil Izvržni svet z zu-konbm o ustanoviitvi višjih adravstvenih šoL Ze leta 1951, ko je vpisal pnvi letnik, se je pokazalOi, da je program za dvoletnd študij preobširen in da je preveč praiktičtniih vaj. Zato je že takoj naslednje le-to šola začela delati po trile v bolnici prične že ob 6 ali 7 zjutraj. Preizkusni semester Diplonrirati raa VSMS pome-ni tri ieta redno študiratl in viztrajno delaiti. Ponavlja nam-reč nihče ne in kdor se pre-bije sikozi prvi semesteir, tudi diploimira, To pa je tista pri-pravljalna dioba in sito, ko i;e pokaže ali je štuidentka spo sobna za teoretičmo in praktič-no delo na šoli. Studij, preda-vajja, praksa in izpiti so ce-lora in emega se ne da odvajati od drugega. Posaimieizini kurzi trajajo nefeateri tudi manj fcot eto laška cerkev monopol le nad filozofajo, pravom in drugimi bumanističnimi znanostmi. Po fiekaterih podatkih je mogoče na zasebnih univerzah, kot na primer v Eseurialu, pridobiti diploimo ne le pravne ali fi-lozofske fakultete, temveč tudi diplome različnih tehničnih fakultet. Katoliška cerkev nad-zoruje v Španiji nekaj manj kot 5300 šol, na katerih je tre-ba plačati visoko šoLnino oz. o nji odloeajo šolske oblasti. Jasno je torej, da učenci na-prednejlših staršev nknajo do-sti možnosti za vpis ali točneje, da bi šolo uspešno kortčali, ra-zen če zatajijo sVoje prepri-čanje in se podredijo. Po podatlkih splošne šolske uprave potrebuje Spanija sko-raj 25.500 šolj nekaj manj kot 18.000 šol pa terja nujna po-pravila. Prva številka je zelo velika, toda upoštevati je tre-ba. da je v Španiji več kot 4 milijone nepismenih in to največ oitrok, starih nad 10 let. V šoilskem letu 1958/59 se ni moglo na primer vpisati v osnovne šole približno 1 mili-jon otrok. V Španiji so se pre-cej razburili duhovi mešane šole. Rečeno je že bilo, da je vpliv cerkve v šolstvu izredno močan, zato tudi ne vzbuja za-čudenje sklep šolsike uprave Šipanije. da je fcreba zapreti mešane šole. To se je zgodilo pred dvemi leti. Zanimiivo je. da so bile mešane srednje šole prepovedane že leta 1938, da pa so se obdržale in kar je po-membnejše, pridobile so si sirnpatije prebivalstva. Obisk ni polnoštevilen Ugotovljeno je bilo, da ne obisikuje pouka približno 30 odstotkov \ vpisanih učencev. Vzroke te^a je bdlo treba iskati v nezaposlenosti in v nizikih mezdah, zlasti v polje-delskih območjih. To seveda povzroča veliko flukfcuacijo delovne sile in sicer v mesta. kjer je indiustrija. In še nekaj je vzrok nazadostnemu obisku pouka, morda se sliši absiurd-no, toda vseeno, dijaki nimajo predpisane unitorme za šolo. Jasno je, da je to v tesni zvezi z zaskržkom staršev, ki je pri revnejših slojih tako nizek, da morarjo starši zaposliti svoje otroke, čeprav bi bili godni za v šolo. Na srednijih šolah opravi ' tnaturo le 17 odstotkov dija-kov na državnih gimnazijah, 83 odstotkov maturantov pa dajo privatne šole. — Tu je treba plačati šolnino, poleg te-ga pa so v rolkah cerikve. Gim-nazije dlržavne ali privatne obiskugejo v glavnem sinovi in hčerke usluižbencev in sred-njih trgovcev, le redko se zgo-di, da si pribori vstop na gim-nazijo fant ali dekle delav-sikega porekla. Vse kaže, da si la!hko pridobiijo srednješolsko izobrazbo le pripadniki boga-tejših slojev in da so sinovi in hčere delavcev in" kmetov praktično onemogočeni. Med državnimi in privatni- mi šolami vlada velika diskri-minacija [n sicer v korist zad-njih. Maturanti privatnih šol se laže vpišejo na undverzo oz. jkn ni treba premagovati no-benih ovir. Zmotno bi bilo mi-sliti, da najde ta diskrimina-cija svoje opravičilo v večjem znanju, ki si ga pridobijo abi-turienti privatnih šol. Ne, da-leč od tega. Šodski sistem pri-vatnih šol je glede na socialno sestavo dijakov — srednji in vrhnji sloj — prirejen na dolo-čene politične sile, 0'ZirO'ma jamči, da bodo mladi imtelek-tualci pirorežimsko usmerjeni in da ne bodo revolucionarni. Porok za to je katoliška cer-kev. Hkrati pa se v privatnih šolah vzgajajo varuhi in po-speševalci španske uradne kul-ture, se pravi zastopniki kori-sti katoliške cerkve na tem področjli. španci niso religiozni Po^ podatikrh iz ankete, ki jo je izvedel »Biilten Bratstva katoliške akcije« med pripad-nilki delavskega in srednjega sloja, pošilja sicer 89 odstot-kov družin slednjega svoje s'i-nove jn hčere v privaitne šole, vendar pa se izreka zoper re-Ligioznost in. kleriiikalizem. Pri delavskih slojih je ta odsto-tek še večji. Podobnih anket je bilo več. Minisitrstvo za prosiveto jo je izvedlo celo- med študenti. Kje torej leži vzrolk, da po-šiljajo Španci svoje otroke v drage privaitne šole? Starši se zavedajo, da bo na teh šolah njdhov otrok za gotovo opravil maituro, ne. glede na z.nain.je. Poleg tega bo užival privilegi-je na univerzi in si bo prido-Tbil akademsiki naslov. ki jih zahhteva organizacija od članstva. Sicer pa ta organi-zacija uipa, da bo postala sve-tovna. Podiružnice ima sedaj že v Lisaboni, Rimu, Parizu, Londonu, Chicagu, New Yor-ku, Buenos Airesu in Meksiko Cityju. Pomeni torej nastanek nekakšnega novega svetovnega jezuitizma, upati je le, da nje-ni voditelji niso takšni kot Ignacij Loyola, veliki ustano-vitelj jeziuitsikega reda ... Opus Dei močno vpliva na kuiturno življenje v Španiji. N'jeni člani so celo ministri Francove vlade. Njeno vlogo je zlasti čuititi v razldčnih stro-kovnih organizacijah prosvet-nih delavcev. Clanstvo v or-ganizaciji je za mladega uči-telja ali profesorja skoraj po-gqj za službo. Vse to kaže, kdo dejansko obvladuje šolstvo in prosveto v Spaniji sploh. Študentovsko gibanje V republikainskem obdobju (1931 do 1936) so v Španiji de-lovale številne študentovske organizacije. Najpomembnejša tned nfjimi je bila Federacion Univerzitarija Espanola (FUE). Ta je bila levičarska. Njej po-popolnoma nasprotna je bila Asoqiacion de Estudiantes Ca-tolicos. Ti dve sta v glavnem vključevali vse študente. Sli-šati je tudi bilo o različnih eikstremistiičniih organizaci-jah, toda te niso bile poimemb-ne, saj v začetku je kazalo tako. Med iemi pa je vedno bolj rasla in se krepdla faši-S'tična .sikupina študentov — imenovala se je Sindaco Espa-inos Univerzitario (SEU). Na-klonjena je bila Fraincii vn je ¦tako kmalu postala legalno in katolišlka - AET in CECE. Toda po drugi svetovni vojni sta odcepili in ustvarili močno opozicijo. Posetono aktivna je bila SEU med druigo srvet<5vno voj-no, po porazu svetoViriib.' faši-stičnih sil pa je začela iz-giuibljati tla pod nogami. Od-krito in množdčno je nastopila leta 1946, ko je organizirala ^spontane^ demonstracije zo-per ZN, M. so terjali pretrganje diplomatsikih stikov s Spanijo. Leta 1954 pa je organizirala ^patriotične« demonstracije zoper prihod angleške kraljice v Gibraltar. Od tega časa pa vedno bolj zgublja vpliv, tako da je ne moremo šteti več za resno politično silo. Po drugii strani pa se krepi mladinsko in študentovsko gi- Kaj je Cpus Dei? Do'lga desetletja so imeli v Spaniji najivečji vpliv na pro-svetno delo s srednješolsko mladino jeziuitje, nad mladimi intelektualci pa je bdela tako imenovana Marianska kongre-gacija. Pred slabimi štirimi leti" pa se je v Spaniji pojavila nova organizacija — Opais Dei (delo boga). Njena poglavitna naloga je, kot pravijo njeni člani, ukvarjati se z znanos^jo v božji sliužbi. Sam papež Pdj XII. — Pacelli je dovolil njeno us-tanovitev in. sdcer kot svetovno katoliško organizaci-jo. Njeno članstvo sestavlja približno 90 odsitotkov intelek-tualcev-ladkov in 10 odstot-kov klerdkov. Zanimive so za-povedi, ki jih mora članstvo spoštovatd. Skromnosit, pošte-nost in življenje v siromaštvu — to so tri bistvene zahteve. Centralna univerza v Barceloni priznana študentovska organi-zacija v Španiji, zlasti pa sd. ie pridobila moč, ko je v Nem-čiji prevzel oblast Hitler. SEU je bila ustanovljena 29. okto-bra 1933. Navezala je tudi do-kaj tesne stike s Hitlerjugend. Od vsega začetka je bila njena dejavnost provokacijske in te-rorastdčne narave in je bila zlasiti naperjena zoper FUE,' vendar pa v obdobju republike ni odigrala pomembne vloge. April 1939 pomeni za Spa-nijo prelommco, začetek nove-ga, toda najbolj krutega ob-dobja za to deželo — zavladal je Franco. Republikanske štU-dentovske organizacije so bile razbite, med njimi seveda naj-prej FUE. Študentovsko glba-nje je obvladovala odslej SEU. V začetku sta se ji celo pri-ključili dve študentovski orga-nizaciji, in sicer rojalistična ka celolnega proračuna v skla-du z zvečanim številom uni-verz — v preteklih desetih letih je Indonezija dobila še štiri univerze, tako da jih je sedaj sedem s skupno 40 fakultetami. Studentov je bilo Iani skoraj 38.000, če štejemo tudi tiste, ki študirajo na zasebnih višjih in-stitutih. Po neuradnih podatkih pa je letos vpisanih približno 80.000 študentov. Visokošolska izobrazba dosegljiva vsem Ko si je Lndonezija leta 1945 pridobila neodvisnost, je še isto leto pretrgala s tradicijo na področju visokega šolstva. To je bilo do tedaj privilegij za sinove in hčere bogatih driizin po večini takšnih, katerih člani so bili visoki kolonialni urad-niki. Visokošolska izobrazba je postala dostopna vsern ne glede banje — Asociacion de Estoi- pa pomeni močno opozicdjo naj bo univerza in kakšne naj diairtes Traddcionalistas (AET), zoper Francov reždm, o SEU bodo njene naloge. Najpo- ki se je kot smo že omendld, pa celo pravi, da je njen obstoj membnejše pa je vsekakor to, priključila SEU, nakar je sto- čisti nesmisel (deklaracija da se AET zaveda, da mora pdla v opozicijo. To gibanje si- AET, 5. maj 1957, Barcelona). biti pot na univerzo odprta cer nima jasno izdelanega pro- AET zastopa tudi dokaj na- vsakomur, kajti le to je pot grama v naše smislu, vendar predna stališča o tem, kakšna k napredku. »B0RIM0 SE ZA RAZCVET IN BLAGINJO NAŠE DRŽAVE« Problemi indonezijskih študentov Po uradnih podatkih je bilo Ieta 1940 v Indoneziji, takrat še neodvisni, 6 višjih institu-tov, število vpisanih študentov na državnih univerzitetnih in-stitutih, kot so jih imenovali takrat, pa je znašalo nekaj manj kot 1700. Leta 1&5 odm Selproti bloku štiri. ANDREJA KRANJC Ali je to konstruktivno? (Nadedjevanje s 1. strani) Upravinik se je v svojemporo-čilu dotaknil še nekaterih predlogov oz. vprašanj, ki so silno pomeimibna. Taiko je ome-nil, da misli uiprava v b-odoče uvesti bloke, ki ne bodo1 veza-ni na datum oz. denarne bone in več rszfličnih menijev, da bi bilo v bodcče potrebno kva-liteto sob v Naselju: tečkovafi in talko mveiHi bolj diferenciira-no plačevanje s^anovanja, kar bi odpravilo dc.sed.anjo d.iskri-minacijo itd. ' . Upravnik in predsednik upravnega odbora s'ta na sikup-ščini govordla tudi o raznih gospodarskih ukrepih, ki bodo v veliko večji meri zai.ntere-sirali in zadevali vsakega sfq-novalca v 'Šitudentovskem na-se;lju. Tu je bilo oimenjeno pla-čevanje elektrike in vode po blcikih i'td. Po vseh poročilih, ki jih ni bilo favno malo, se je začela, razen neikaj izjem, zelo klavr-na diskusija. Spet so bili na programu ključi, športna igri-šča, kar sicer ni neponrembno. v manjiši meri hrana itd. Pro- blemov ko>t so novi piravilnik o delitvi dohodka delavcem in uslužbenicem, novi hišni red. vloga in naloge študentovske-ga sve^ta, vse večjega sodelova-nja pri upravl'janiu in gospo-darjenju na sploh, družbeno političnem delu v Naselju itd.. teh problemov, in s tem bi lahko našteli še nekaj drugih. se ni na skuipščini s študentcv-ske strani nihče dotaknil. Prav v tem pa vddimo tis>t-f' nekon.struktivnost, ki jo ome-njaimo že na zače>tku tega za-pisa. Kolikor je bil referaf študentovskega sveta dober in pireciizno pripravljen in re? konstrufctiven, toliko je diskiu-siji tega manjkalo in skupš^či-no lahko oceniimo kot eno-sitranslko. Diskusija se je sicer vrtela okrog dveh ključev. vendar n,i našla niti enega, da bi odiprla pot do resničndh. vcčjih problemov in vpirašanj. s. c, Med filmi in knjigami Nfoči Lukrecije Borgie »Zgodovinski« film v francosko-ltalijanski koprodukciji In v režiji Sergia Grieca (igrata Belinda Lee, ki se je pred kratkim smrtno po-nesrecila in Jacques Sernas) nas v naših pričakovanjih ni razočaral, ker od njcga nismo prav nič pričakovali. Gre za preprosto, skoraj banalno, vendar prerej zapleteno zgodbo iz življenja mogočnih itali-Janskih plnmičev Borgljcev, konkretneje za »noči Lukrecije«, o ka-terih smo v različnih, že močno zdelanib knjižicah, lahko že veliko brall. Vendar je v lilmu tudi svet mračnih, zloglasnih Borgljcev pri-kazan vse drugače, kot smo si ga predstavljali. Kljub temu pa, da smo bili v filmu priča srditih mečevanj in junaških podvigov, nam film ni nudil prav nič. Iz dvorane smo orlhajali neprizadeti in niti n« preveč razočarani, ker od njega resnično nismo ničesar pričakovali. Gola Maja Kdo ve, kaj so hoteli ameriški producenti povedati s filmom »Gola Maja« (režija Henry Coster, glavni vlogi Ava Gardner in Amadeo Nazzari)?! Pripovedoval naj nam bi o življenju velikega španskega slikarja Francisca Goye, o nje-govi Ijubezni do lepe plemkinje Albe ter o času, v katerem je živel in ustvarjal. Pravzaprav je govora le o Ijubezni do Albe v času, ko je Napoleon širil svoj imperij po Evropi in pridrl tudi na Iberski polotok. Kljub vsemu pa zvemo o življenju in delu velikega slikarja bore malo. prav tako o času in Ijudeh, sredi katerih je živel. Ne moremo si kaj, da filma ne bi primerjali s filmom o življenju Vincenta van Cogha, ki nam je vse drugače ugajal. Tako pa smo se upravičeno spraševali, če je to res slikar Goya in ali je to čas burnih dogodkov na od sveta odrezanem, skrajno kato-liškem, srednjeveškem inkvizitorskem Pirenejskem polotoku. Pač navadna, ponesrečena limonada! Ko bi človek vsaj ve-del, zakaj so dali filmu naslov po znani Goyevi sliki — *Gola Maja«. Verjetno zato, da bi privabili gledaice?! g- Princ in igralka Ameriški barvni cinemascopski film. Režija Laurence Olivier, igrata Marilyn Monroe in L. Olivier. — Dogaja se poleti 1911: leta ob kronanju angleškega kralja Georga. Verjetno so Amerikanci nalašč za ta film »ustanovili« novo balkansko državico — Karpatijo in jo napravili celo za mo-gočno silo v srednji Evropi. Morda! Film je nasičen z raz-ličnimi »visakostmi«, kralji, princi in podobno navlako, ubran pa je nekoliko na humoristično struno. Zgodba je sicer ne-resnična, ima pa nekaj ostrih bodic na račun balkanskih revolucij in monarhij; ne moremo mimo prijetne igre Lau-renca Oliviera in simpatične Marilyn. To pa je tudi vse. Plesalke Kolikor toliko prijetna sprememba v tej poplavi slabih filmov je bil film Georga Cukorja »Plesalke«. Seveda tudi tega jilma ne moremo postavljati kdo ve kako visoko, tudi ne smemo od njega mnogo pričakovati. Ne! To je kratko malo prijeten, zabaven jilm, ki bo ogrel marsikoga. Zapletena zgodba se razpleta ob »zakulisnem«, privatnem življenju treh plesalk in nam nudi precej prijetnih in zabavnih scen. Vse skupaj pa poživlja glasba Cola Porterja, nekateri plesni vložki in igrq, plesalca Gene Kellyja, ki se ga spominjamo iz filma »Povabilo na ples« ter sedaj že pokojne Kay Kendall v vlogi Sybil. Kljub temu, da je režija in zgodba ponekod pešala, nas je film zadovoljil. Gvc. Enainštirideset Kondorjev Pred več leti je Mladinska knjiga poslala na knjižni trg novo knjižno zbirko KONDOR. Ta zbirka naj bi bila naslednik Male knjiinice in Klasja. V njej so sklenili iz-dajati najlepša izbrana dela iz svetovne in domače knji-ževnosti, po teh delih pa naj bi posegala predvsem srednjS' iolska mladina, ki bi ji služila tudi fcarf obvezno čtivo. — Sedaj je pred nami enainštirideseti zvezek Kondorja... V teh letih je izslo 22 del iz slovenske in jugoslovanske literature, ostalo pa so tuja, predvsem klasična dela (od tega pet dramskih tekstov). Zadnje dni smo lorej dobili zadnji, enainštirideseti zve-zek, ki ga je Emka izdala v počastitev 20-letnice revolucije. To je ponatis pesmi socialnega protesta in Ijudske v&taje v izboru Filipa Kalana in Ceneta Vipotnika. Knjiga je razdeljena na deset ciklusov — Rdeči atom, Sedmorojenčki, Dežcvna pomlad, Balada naših dni, Kri v plamenih, Surovi čas, Kar je kovina, Nespečnost, Pomlad in Minuta tišine. Knjiga nosi naslov Kri v plamenih. Risbe v knjigi, ki ilustrirajo tekst, so izbrane iz del Nikolaja Pirnata (Blazni Kronns, Gonaršloa skicirka, Dckla Ančka, osnutki za ciklus Domovi, ječe, gozdovi, Kurent). V zbirki so zbrane revolu-donarne pesmi Frana Albrehta, F. Bevka, M. Bora, J. Brejca, Iva Brnčiča, B. Faturja, P. Golie, A. Gradnika, J. Glazerja, I. Grudna, M. Jarca, Kajuha, Klopčiča, E. Kocbeka, A. Ko-rošca, F. Kosmača., S. Kosovela, P. Levca, J. Menarta, Mi-nattija, Lili Novy, F. Oniča, T. Seliškarja, J, Šmita, Vide Taufer, J. Udoviča, C. Vipotnika, Antona Vodnika, B. Vo-duška in Otona Zupančiča. — Knjižica je lep prispevek Mladinske knjige k praznovanju 20-letnice revolucije. CANKAR V ME5Tn:M GLEDALIŠČU Za svojo stoto premiero si je Meslno gledališče izbralo Cankarjevo komedijo »Za narodov blajfor«. — V Ljubljani je bila prvič uprižorjena 1906. leta. »To je bil triumf. Ne spominjam se, da bi kdaj vladalo v našem gledališču takšno vzhičenje,« je tedaj zapisal kritik. »Na^dušenje se ni poleglo... marveč je od dejanja do dejanja raslo, spontano se izlivajoče v viharne aplavze.« i n — ogledal sem sj so-botiiu lzven« predstavo — pa je bilo gledališče pol prazno. (Povedali so mi. da ni dosti drugače tudi pri drugih repri-zah.) Brez vlharjev navduše-nja. v tihi intimnostj je stekla predstava. Zakaj? — Dva odgovora terja to vprašanje. Enega za leto 1906 in drugega za danes. Veliko bi lahko razpravljali o tem, analizirali. razglabija-li... A če pustimo vse drugo ob strani in pomislimo le na bistvo, se bomo morali pomu-diti pri problemu gledališke aktualnosti. Kaže. da je zahteva po aktu-alnosti do gledališča veliko ne-izprosnejša kot do drugih umetnosti. Zakaj namen gleda-lišča »je bil že od nekdaj. je in ostane, da drži tako rekoč življenju zrcalo« (Hamlet). Aktualnost je torej ena bistve-nih zahtev za sleherno gleda-lišče. ki hoče polno živeti. JEDKA KOMEDIJA In Cankar je bil v svojem času strašno aktualen. Hotelo se mu je obračuna z brezna-čelno meščansko politiko, z gnilo meščansko moralo, ki se je skrivala za krinko rodoljub-ja. Z brezobzirnim sarkazmom z bičem humorja je zato uda-ril in zadel na pravo mesto. — Završalo je. Avditorii je stak-nil glave. Tega ali onega je stisnilo za grlo, drugi se je na-smihal sebi v brke in niti ve-del ni, da pada tudi po njem, tretji — morda na dijaškem stojišču — je glasno dajal du-ška svo.iim občutkom. In Can-kar je doživel triumf. Kaj pa danes? — Neposred-nega objekta Cankarjeve jeze ni več. Zato je njegova kome-dija zgubila nekai gledališke aktualnosti. A ostala ie aktual-nost umetnine. Ostale so tiste vrednote, ki so jih nemara gle- dalci 1906. leta prezrli, ki pa imajo svo.io trajno ceno. Le da tudj naša publika često nima dovolj posluha zanje! Prav te vrednote pa je čisto pravilno skušala izluščiti upri-zoritev v Mestnem gledališču, kj jo je režijsko pripravil Igor Pretnar: — V nasprotju s tra-dicijo, ki je gradila predvsem na karikiranju. je znal Pretnar poiskati v delu in v karakter-jih tiste prvine. ki dajejo po-sameznim likom človeško in-dividualnost in psihološko trdnost. To pa je dalo celotni predstavi neko intimnejšo in-tonacijo. ki je nazadnje izzve-nela prav prikupno. Spešen tempo in nekako filmsko kadri-ranje dogajanja. ki je bilo očit-no zelo umostno, pa je izdaja-lo Pretnarja filmskega delav-?a. (Nai posebej omenim iz-redno prepričljivo in dinamič-no razporejanje dramatskih sil-nic v prvem dejanju in pa psi-hološko pronicljivo izdelan dia-]og med Grudnovko in Sčuko v začetku drugega dejanja!) Nje-govemu konceptu pa so ven-darle dosledno sledili samo ne-kateri igrald. Najpre.i Janez Albreht kot Ščuka. Naslonil se je na skrite notran.ie vzmeti Ščukovega ka-cakterja in prepričljivo izobli-koval novo podobo ponižne-ga žurnalista, ki ga ni bil sam sarkazem in ironija razočaran-ca. V Ščuki je našel tudi od-tenke tragike. od vsega začet-ka pa tudj veliko zavistne upornosti. ki je samo čakala primernega trenutka, da bj se sprostila. Škoda da ravno v ti-stem odločilnem trenutku (pri-zor z za\7ezovanjem čevlja) ni bil- na.ibolj trden. V podobrtrm smisiu ve]ja ra drugem mestu omeniti Niko Juvanovo kot Grudnovko. Po-leg ošabnosti, hladne preračun-ljivosti in zvitosti je znala dati liku še drugo intimnejšo di-menzijo, ki je podobo plastič-no zaokrožila. To pa je dosegla z neko že kar čehovljansko otožnostjo. s hrepenenjem iz malenkostne in dolgočasne vskadanjosti, ki jo je odkrila v Grudnovki. Danilo Bezlaj je predstavil Gornika kar nekam premehko. prejokavo. Sjcer pa nam je enkratna podoba. ki jo je temu liku dal Stane Sever v Drami še vse preblizu, da bi mogli biti v sodbah drugih interpre-tacij dovolj pravični. (V alter-nadji z Bezlajem nastopa Se-ver tudi tu.) Trdno figuro je ustvaril tudj Vladimir Skrbin-šek kot dr. Grozd. Kljub ob-robnosti vloge je bila s panto-mimo močno zgovorna Tina Leonova kot Grozdova žena. Samo povprečen pa je bil Jo-že Lončina kot dr. Gruden. In pa še posrečenega dueta Fran-Matilda, ki sta ga pred-stavila Dare Ulaga in Nada Baudaževa. ne kaže zamolčati. Vsi drugj so bilj samo »ra-kviziti«. samo »barometer«. ki lris Odin: Matere je vselej nezmotljivo zaslutil, na kateri strani se obeta lepše vreme. Igralsko pa so si bolj ali man.i uspešno prizadevali zlestj iz tradici.ie. Spotakniti se valja le še ob nekakšno amorfnost in brez-barvnost scene Milana Butine ter za konec zapisati. da je res škoda. če ta lepa jubilejna uprizoritev ni deležna zadostne pozornosti občinstva. S. F. 0B POEZIJI LORCE IN MAJAKOVSKEGA Dvoje kultur dva pesnika ena resnica V misHh imam Lorco in Majakovskega. Spanijo in Rusijo. Dobo krize, razočaranj. Spanija, osirotela, se zakrkne vase, Rusija, postavljena na tehtnico, mobilizira vso moč, da si trebi pot naprej. Dvoje temnic. Naj-bolj nesvobodni, najbolj ovirani, najbolj na očeh so umetniki. Naj bo država taka ali taka, če umetnik nima prostih rok, njegovo dclo to razodeva. In dostikrat tudi njegova usoda. Res je bilo precej španskih in ruskih piscev nehumano likvidiranih. Surovo odlu-ščenih s stroka življenja. Pobliže si bomo ogledali Lorco, Španca ter Majakovskega, Rusa. Ne bomo šli k vsakemu posebej. Primer-jajmo ju: 1. Zivela sta enako število let — Lorca (1899-1936), Majakovski (1893-1930). 2. Oba sta žrtvi režima. politike, spletk. 3. Oba sta se zgrozila nad svetom, prvi nad Ameriko, drugi nad Rusijo. — Poeta en Nueva York 1930, satirično delo Majakovskega. 4. Oba sta posvetila presunlj4ve verze mrtvemu prijatelju, vsak svojemu — LLANTO POR IGMACIO SANCHES MAJIAS 1935, Sergeju Jeseninu 1926. 5. Oba intenzivno ražmišljata o poeziji. LORCA -------- Pesnik razume vse zamotano in stvari, ki se sovražijo, imenuje prijateljice. Ne, po nobeni poli mu ni iti, vendar je potnik vso noč in to čisto miren. Poezija je satje, ki so ga naredile duše. Sladke knjige verzov so zvezde, ki hodijo potiho po kraljevinah megle. Miniogrede pa zapisujejo na nebo srebrne kitice. (Prev. V. Cundrič) MAJAKOVSKI----------- Poezija je — kot radia dobava. Leto dni dela, da se en gram pridobi. Treba izkopati, da beseda odkrije se prava, več tisočev ton besednih rud in smcti. A poleg teh trhlih besed preperelega sija blisne prabltna beseda v svet in z žlahtnim sijajem dvlga in opija src milijone tisofc let. (Prevod F. Albreht) 6. Oba sta prosvetno delovala med ljud-stvom. 7. Učinek in material obeh je umetniški, prepriča, pa čeiprav njuni verzi največkrat mmajo lepe obleke. Besede, banalne, rabita v taki lirični zvezi, da najdejo v bralcu pre-sunljiv odmev. Lorca: gliste, urin, keraične rože, moka, krastača, škripci, igle, brce, ugrizi, absint... insekti... Moje srce bi imelo obliko čevlja, f če bi imela vsaka vas sireno... Črve slišim peti I v srcu marsikatere deklice... molzne krave... Tam je belec, ki se koplje v mor-ju, I tako nežen, da so mu reflektorji v igri, pojedli srce... Veter lahko postrga pol-že I mrlve s pljuč slona / in lahko odpihne črve, zvite / na popkih svetlobe ali jabolk... telefoni iz diamanta ... zaščitne rokavice ... gosi, svinje... v jamah oksidirajo / antene mrčesa ... muzej inja ... konjak ... salon ... želva... Nikogar ni, ki bi delil kruh in vi-not I ki bi zalival trave v ustih mrtvecev, I ki bi razgrnil rjuhe k počitku, I nikogar, da bi jokal nad ranami slonov... — Material je vzet največ iz še neprevedenih pesmi: Krik proti Rimu, Mali dunajski valček, Noč-na pesem praznine, New York, Zidovsko pokopališče. Majakovski: radost primerja s polžem, glas s piskom miši, obraz z okroglo ku-hinjsko skledo, srca z motorji, duše z dvi-galnimi naprarvami. Še nekaj verzov (prev. F. Albreht) — jata besed Mišico naj se vzpne v vozel zavij. s lelesa lupi se tvojega blato ko skorja z drevesa, lušči, izpira se, mrha ta. kot jagnje zlatogrivo je zablejal Verze s kolom v grob zabijajo kot klin. Govoreč po moje — je rima sodčeb. Lirični fond pesmi Pesem o sovjetskem potnem listu, Pogovor z davčnim inšpektor-jem o pesništvu, Pesnik — delavec, je zelo značilen in sploh spada semkaj. Našli smo torej specifični ekvivalent Lorci. 8. Oba pesnika pa znata bitj zelo nežna, kljub vsemu, še tedaj. LORCA ----------- Valček v vejah Voda eno uro spi, a morje belo ur sto. Nebo bo nepopustljivo z vetrora kakor je zid in obsekane veje bodo poplesavale z njim. Ena po ena okrog lune, dve po dve okoli sonca, tri po tri proti belokoščenemu spanju. (Prev. V. Cundrič) MAJAKOVSKI —------- 0 oktobru bi govoril rad, a ne z zvonov glasovi, ne z besedami, ki kitijo domači topli stan, — pel o revoluciji rad s takimi bi slovi, kakor ljubljenim ženam jib govorimo prvi dan. (Prev. F. Albreht) Primerjali smo dva genija, dvoje kultur in našli eno resnico — resničnost. i V. Cundrič SHOLOM ALEICHEM PAR (Nadaljevanje in konec.) Tokrat ženska v turškem šalu m bUa edina gospodarica. Usojeno jima je brlo, da sta bila prisiljcna spoznati še eno čudno bitje — dekle zelenkaste polti in v rdeči ruti. Vstopili sta s polnimi rokami dobrih stvarb: nosili sta skledo riia, pomešanegn 'z grahom in jižolom, krožnik kuhanegn krompirja, sesekljana jajca, v predpasniku pa jabolčne rezine in orehova jedrca. Brž ko sia vstopili, je zelenkasto dekie namignilo z rdečo ruto na par in reklo turškemu šalu: »Poglejte, saj se n^sta niti dotaknila hrane.« »No, ju bova pa zdaj nahranili. Jaz ju ¦bom držnla, ti pa jima boš tlačila v asia. No? Zakaj pa siojiš kakor spomsnik in moliš zobe iz ust?« »Zakaj tako kričita, če me pogledata?« »Trapa! Snemi ruto z glave — oni ne morejo prenašati rdeče barve.« »Naj vse moje nadloge padejo na njuni glavi!« »Na tvnjo lastna glavo, trapa — zdaj pa se spravi k delu. Zakaj pa mu ne zatla-čiš nekaj riža in fižola v usta?< »Gospodarica mojadraga, bog vara daj d-olgo življenje. Ni mi všeč, da tako strmi vame. Pazite, da se ne bi, bog ne daj, še zadušil." »Sama se zaduši — zdaj pa na delo! Kar naenkrat ji pade v glavo, da bi se za-dušil, kakor da bi jaz to počela prvič v živ-Ijenju. Zatlačr mu v grlo — takole! Ze enaindvajset let sem gospodinja, bvala bodi goapodu. Zdaj pa mu porini v usta košček jabolka in en oreh! Več, več, nikar ne skopari!* *Jaz da mu ne bi privoščila? Le zakaj? saj ni moje. Ampak škoda je, da moro. *m tem trpeti.* »Poglejte si no to trapo! Škoda, je rekla. AU mu prizadevam kaj hudega? Saj ga le krmim. Invčigavo slovo? V slavo Gospoda! V slavo svetega Pessaha! Vsemognčni vaj mi pomaga, saj sem nakrmila ze več kot cv par za Pessah. Daj mu še en oreh, pot>:m pa dovolj! Za zdaj ima zadosti. Zdaj pa se njo. Prični z rižem in fižolom!« »Bog vas ohrani, gospodarica, toda kako pa znate uganiti, kateri je on in katera je ona?« »Naj se vse moje zle sanje zrušijo na tvojo glaoo! Naročim ji, naj stori to in to, njene misli pa so vrag ve kje! Počakaj, da se poročiš, ti trapa, in dobiš gospodarja, potem pa vprašuj! Do takrat pa delaj, kar sem ti naročila! Več, več, nikar ne sko-pari! To ni v slavo nik gar drugega kakor v slavo Njegovega sladkega imena. Za Pessah! Za Pessah!* Ko sta ženski končali svoj posel in od-šli, sta mučena jetnika ostala sama. Opotekla sta se v kot, naslonila svoji ne. srečni glavi drug na drugega in se vdaln žalostnim mislim, takšnim, ki pr;de?o zelo redko, morda samo nekaj minut pred smrtjo. XXX Nič ne sklene prijateljstva tako hiiro kakor skupnu yiesreča. V kratkem času svo-jega jetništva sta on in ona postala kot enio, razumela sta se na najmaniši imgljaj, nista se več sramnvala drug pred drunim in nehala sta se vikati.V resnici sta postala kot enn sama duša. Ona ga je nagovarjaln z »dragi moj«, on pa ji je odgovarial z »dušica moia«. Kadarknlj stn prišla tnrški šal iv rdeča ruta, se nizta m(\ili dovnli nnčud.iti paru. »Knj praviš k mojemu paru?« »Veselje očem.* »Setmo potipaj ju. No, kaj pravif* Kakšroo mesn, kaj? No, ali me ne bo hog blagoslovil zaradi para, ki ga krm:m ?m Pessah?* Ko sta ženski opravili svoj posel, sta odšli in jetnika sta razglabljala o pKer si takšen. Kadarkoli ti kaj pripo-vedujem, se mi srneješ hn me imenuješ ne-umno gos. ali trapasto puro ali kaj takš-nega.« trObljubljam ti, da se ne bom smejal. Zdaj pa mi povej, knj ti ie prpove^vala sestra!* »Sestrz mi je pripovedovala, cto so ti div-jaki slabši od zveri. Če pade kdo vnš* vrste v kremplje dkjje zveri, pa ta s^m,-> poire ir to je vse, če ga pa idnvijn n*i? nn 'apro in krmijo. dnkler se ve odrbeli - "7ra potem?« »In potem ga znkoljejo in ga n^m in ga razkmajo in ga posoUjo in gn vam^rijo. »In. potem?* »In potem zakurijn oqev j in an pečejo v njegovi Instni masti iv an >.>oip'],o. meso, kosti in vse.;< »Pravlijce. pripovedke. s'am ^aba re-kla. In ti, t' trapa. verjameš rspvtv tcmu? Ha-ha-ha!' »i\T©? Kaj sem rpkia^ A^ nisrm rpkl&. Bogati načrtiAkademika V sredo, 22. marca je bil pleninn študentovskeK kulturno-umetniškega društva Akademik. Na plenu mu, na katerem so obravnavali dosedanje tlelo in frspehe društva, so tudi veliko govorili o načrtih obravnavali so delo posameznih kulturno-umetni-ških skupin, ki delujejo v okviru društva ter kul-turno problemaliko med študenti sploh. Predsednik akademika Peter Toš je v svojem poročilu na-kazal okvdrno proiblematiko ¦kiulturnega udejstvovanja na univerzi. Poudaril je, da mo-ra^, kulturre &k"jp:ne, ki dolu-jejo v društvu, gojiti svojo de-javnost in jo <še bolj razvijati ter jo tako spraviti na zado-voljivo kvalitebno višino. To je vsekakor nujno potrebno z ozirom na današnji razvoj in potrebe po kulti rni dejavno-sti ne sariio na vriverzi, am-pak tudi na tererau, kjer bodo študenbje kmalu pričeli delo-vati kot strdkovnjakii, da pa se ne bodo zapirald zgolj v svojo ozko strokovnost, temveč bodo morali posegati tudi na širše, kulturno področje. Inte-lektualci, ki bodo na terenu tolmaeili sodobno sloverasko kultiuro, bodo morali biti tudi glavni indciatorjd vsega knl-toirnega življenja Naloga štu-dentovskega kulturno-utnetni-škega društva je predvsem ta. da pritegne k delu čirn več ti-stih študentov, ki bodo služ-bovali v prosvetni stroki, saj bodo le-ti na.ites.neje povezani z mladino in bodo tudi najbolj odsovornii za njeno kvalrtetno kultivrno raz.gledanost in rast. Tudi ne moremp mimo dej-stva, da je kulturna deiavnost danes mogoče do neke mere zastaia, kar se zelo dobro vidi pri- slabih obiskih kiulturnih prireditev. Iz tega sledi, ' da moramo mladi težiti za nečim novim, za novimi, sodobnejši-mi oblikami kuLturnega udej-stvovanja in tako pritegniti či.m več Ijudi, mjditi sadove našega dela čim širšim kro-gom. predvsem pa pritegniti v večjem številu mladino. Prav zato so v društvu skle-nili us^anoviti či izpolnili tudi z zabavnim pc,V'-f\-i"n zborom. Z usianovi-tvijo onkestra in zbora bi bilo prav gotovo uskeženo mno^gim JJ|U'bite/\J-em moderne gla-sbe. Po drugj strani pa se društvo p':pravlja. da bi ustanovilo fcvii simfcnični orkester. ki nai ne bi le pnsredoval tradi-cronfllno simfonično glasbo. ami^k na.i bi tudi na tem p.^dros'hj težil za novim, so-dcbneišim. Dnnštvo Akademik se bori seveda tudi s številnimi teža-vami. Ena največjih je po-manjikanje prostora. Tako študentovska igralska skupina že od lanskega leta ni uspela dcbiiti ustreznih pro.s-toi*ov, 'fcier bi lahko vadlila in se prav gotovo z uspehom pred-stavila z že sikoraj naštudirano igro »Piknik«. Močno prizade-te so tudi ostale skupine. S pVinko Vodoipivec« se bo že sedaj predstavil s čisto novim prograimoini, prav tako pri-pravlja nov prog.ram zbor »To-ne Tomšič«, folklorna skupina »France Marolt« pa je naštu- ki bo verjetno 27. aprfla, vsp^irala 'nekaj novih makedon- Leopold Hočevar: Med poCitkom kulturno ume.tniške skupine pa bodo v ciklu proslav sodelo-vale s pestrim programom. Program naj bi se odvijal po načrtiu od 20. a.prila do 20. maja letos. V tem času bo predvidoma pet koncertov, en nastop folklorne sikupine Fran-ce Marolt in dve gledališkj predsitavi. Prav tako pa bodo vse sikupine sodelovale z ustreznimi programi na pro-slavah, ki jih bodo organizi-rale posamezne fakultete ali gospodarske organizacije v podjetjih in ustanovah. Neka-tere bodo sodelovale tudi pri Tednu pravnikov. Pripravili so tu-di program dela za jesen. Tedaj bodo fol-klorna skupina in pevski zbori skih narodnih plesov. — Naj omenimo še to, da je v pri-pravi turneja treh najboljših jugoslovanskih 'študentovskih skupin po Egiptu. Pevski zbor »Tone Tomšič* bo za petnajstletnico obstoja in v okviru 20-letnice ljudske revolucije nastopil s kantato, prvič v spremljavi si.mfonič-nega orkestra RTV. Studemtovsko kulturno-U'met-niško društvo Akadernik se to-rej vneto pripravlja na števil-ne nastope za prosiavo 20-letn:ice vstaje in za druge na-stope. O vseh nastopih bomo v Tribuni .sproti poročali, že-leli pa bi tudi, da se študentje teh prosiav udeležijo v čim večjem številu. (vec) Folklorna skupina France Marolt Sto let poklicnih gledališč Sto let gledališča ne pomeni za velike narode z bogato kul-turno in gTedališko tradici\jo :oliko kot za naše jugoslovan->ke razmere. Tako je že lan-iko leto Hrvatsko narodno ka-talište pričelo proslavljati z 'jrsto proslav stoletnico usta-lovilve prvih poklicnih gleda-\išč. Prva gledališča so imela ori nas velik pomen, saj so v veliki meri bnd;la vurodno zavest ih mobilizirala Ijudl v Uvahnem boju za. narodno osvchoditev. Najprej sta bili ustanovljen* ¦jledališči v Novem Sadu (186Gj varo-vance*, prišel v zagato. Nemški poveljnik ga ja zaprl in mu dal vlogo ubitega uporniškega generala della Rovere. Sele tu je pričel počasi spoznavati svoje zablode, vedno bolj se je vživljal v vlogo generala, ki je drugim poli-tičnim zapornikom toliko pomenil... Izdajal naj bi, a sft je v njem nekaj premaknilo in ostal je pošten... Kakor rečeno, mi je bila igra de Sice všeč, kakor nam je vedno, kadar ga vidimo na platnu. Filmu bi mogoče očitali le preveliko razvlečenost na nekaterih mestih... G. OŽIVLJENA PRETEKLOST Pred tremi leti je založba -Borec« — sedanji -Zavod Borec« — pričela izdajati novo knjižno zbirko - DOKAZI. V tej zbirki so hoteli zbrati vse najvažnejše in najbolj usodne dogodke iz narodnoosvobodilne vojne v priročnih knjigah, ki bi bile dostopne slehernemu bralcu po vsebini in nizki ceni. Knjige te zbirke, ki jo urejuje Tone Seliškar, so napisane tako, da so dostopne vsakemu, še tako preprostemu bralcu. služijo pa lahko tudi kot pomožno čtivo v šolah. Vsaka knjiga DOKAZOV vsebuje poleg preverjene dokumentaclje tudi za piske udeležencev, originalne fotografije ter spisek imen, kl so obravnavana v tekstu. Doslej so izšle ie štiri kvjigz zbirke - CELJSKl STARl PISKER, V OBJEMU hOD-ZEMLJA, BOLNICA FRA. NJA in KRAGUJEVSKA TRAGEDIJA. V prvi knHgi, CELJSKl STARl PISKER, je opisana partizanska akcija na zloglasne celjske zcupore — Stari pisker, kjer so trpeli pred vojno in med okupacijo tisoči slovenskih rodoljubov. kjer je bilo na jetniškem. dvorišču zločinsko ubitih na desetine zapornikov. V pri-em delu je Stane Terčak doku-mentarno opisal zgodovino jet-nišnice, število Ijudi, ki so o teh letih trpeli tam, objavljc-na pa so tudi pisma, ki so jih na smrt obsojeni pisali svoj-cetn. V drugem delu sta Lojze Zajc in Marija Potekc opisala svdje »bivanje« v za poru, Riko Presinger pa nam pripoveduje o partizanski osvoboditvi zapomikov v Sia-rem piskru decembra 1941. Ta dogodek je okvirna zgodba domačefla filma *Akdja*. Le-po urejena knjižica je versn dokaz o okupatorjevih zlocin-stvih, ki jih je počel v ten za-porih. in pritegne vsakega bralca. Kot druga knjiga je iz&el dokumentarni reportažni zapit Franceta Sušteršiča o parti-zanski akciji v PostojnsJci ja-mi, ko se je majhna skvptnc partizanov vtihotapiia mimi nemških straž v jamo in za. žgala zalogo bencina. Pol nje gcvim spretnim peresom po. novno zaživi pred nami dogo-dek aprila 1944. leta. — Ko j>o se preživeli udeleženci akcijt po šestnaystih letih zbrali v Postojni, je pisec po njihovern pripovedovanju in še ohranje-nih vojašteh dokuvnentih spre-tno strnil vse dogodke pred akcijo in po njej v zaokroie.no celoto, ki poleg drugega tudi -govorvo prikazuje tedanje vo-jaško in politično stanje v Po-stojni in v nfenem zaledju. Knjižico »BOLNICA FRA-NJA« je uredil dr. V:ktor Volčjak, ki je bil nekaj čnsa v bolnici zdravnik. Pri pisanju so sodelovali še dr. Franin Bojc, dr. Franci Derganc, Franc Konobelj in Albin Weingerl dodane pa so partizanske pe~ smi Ivana M*nattija. Opisavo je stanje partizanstva iti zdravstva pred in po kapituln-ciji Italije, težave, s kakršni-mi so se srečevali partizani, ko 9O iskali varnega kriija za svoje bolnice, do »prve ideje* o skriti bolnlcl . . . . S skraj-t n'e nemške službene dokumente, ki potrjujejo, da teh in takih zločinov ni bil krio le gestapo, ampak vsa regularna nem»k.a vojska, ki so ji izdatno poma-yali tudi domači izdajaid. To so štiri drobne Knjiiice, ki skoraj neopazno prthajajo ra naš knjižni trg, so pa za nas toliko bolj pomtmbne. yo. vorijo o naši zgodovini, o ne-človeškem /trpljenju, ki ga je moralo pretrpeti jugoslovari' sko I\judstvo za osvobodiiev. Prav je, da je *zavod Borec« pričel izdajati to zblrko, vsa-kdo bo z veseljem posegei po teh knjigah in ponovno do-življal težke čase osvobodil. nega boja, mlajši, ki vsega tega niso doživeli, pa se bodo neposredno seznanili z zločin-stvi, ki jih je fašizem počenjal nad našim Ijudstvom. V programu so še nasltdnje knjige zbirke: Urh, Begunje Draga, Partizanske tiskame v Rogu, Otroci za tico, Jzienov žleb, Kočevsk\ proces >td, Ze-leli bi \e, da bi vse te knjiiice bile čimprej med nami »Kaj pa si drugega pričakovala, ko pa ničesar ne razumeš? Zdi se mi, da si mo-rala najmanj stokrat slišati, kako je ženska ' v turškem, šalu rekla, da naju ne krmi v slavo nikogar drugega kakor Boga.« >>No, in kaj potem?« »Le to, dragica, da si neuvma gos.« »Vs; ste takšni! Kar nnenkrat postanete nesramni.« »Koga misliš z ,vsi'?« »Mislim ras moške!« »Vsp. moške? Zamma me, koliko moških ti poznala.* »Poznam samo enega in to je čisto dovolj zame.« »O ne, rekla si ,vsi moški' in to pomeni. da poznaš še druge razen mene.* »Le kaj si boš še izmslil?« »JVo, zdaj si pa spet jezna. Pridi t,em. rad bi ti neko.i rovcdnl v uho!* Ta ljnbe?vi v prizorček ye nenadoma pretrgala tro^ mnlih paglavcev na dragi strani ona Noter n^so smeli. zato so vsak dan prš/i na okno. delali čudne krstnjp., stegovali '-ei'kp ?t? krt^ali bnlder, halrier halder. Je'nika sta ?evp '« odgnvor^la, a ne več tako jezno fcof prvič, ampak že boh tako, kot bi jih prizdravliaJa.- Ničesar ni nn rem. svetu, čemur se VAtjn Gospodova nc '-4 rv:>Q'n rrivaditi. Jetnikr sta se tako Drr-a^ila .-.'•r>:i nesrei:. da sta zddj mialila. da so stvari takšne, kot mo-fttjo b~ti. Bila sta tnkŠ7io kot črv iz Ijud- skega pregovora: napravil si je dom v hrenu in mislll, da je sladek. XXX Prišlcr je megleno jutro. V zaporu je bilo še terano. Jetnika sta btla pogreznjena v globok sqn. Sanjala sta o domu, široki in prostrani proslosti, modrem nebu, zeleni travi, blestečem potoku, o mUnu, ki je obračal kolesa delal trušč \n pršil vodo. Ob bregu so čofotale gosi in race. Kure so kokodakale, petelini so kikiriknli, ptiči so se sprcletavali. Kakšen lep svet je Bog ustvaril zanju. Zanju? Seveda. Za koga drugega pa so brla velika, košata drevesa, pod katerimi se je dalo tako lepo spreha. jati? Za koga drugega je bil mlin, kjar je živeia njuna družina in ni pusVla nikoftar drugega blizu? Za koga okrogla luč na nebu, ki se je vsak večer potopila v reko? Kaj bi zdaj dala za en sam pogled na lepo toplo sonce! Na veliko prostrano p&lje! Na mlin m na vse okrog njega! Prav sredi teh sladkih sanj so ju za-grabili in odnesli ven. Rezki zrak in me-pleno jutro sta ju navdala^s polno motjo Še malo, pa bosta zbp.žaln čpz vrtove. iw sko?i gozdove naravnost domov. Tavi bosta srečaljci. frte svoje vrste. »Oobro-''tošia d.oma. kje pa stn bila?« »Med, livjirni Ijudmi.* »Kaj so pačeli z vama?« »Krmili so naju za Pessah.« »Kaj je Pessah?« »To je nekakšen praznik, lep. ri.ober prnznik svobode in osvobndrive..« Tako sta sanjala, ko so ju odnssli v ¦ozkcn, viažno ulico in ju vrgli v blato. Stena je bila poškropljena 8 krvjo in ko-pica zvezane perutnine je ležala na tleh, v par>h. in celo v trojkah. Okrog so stale mlade žene, čebljale in se hihitale. Par je pogledal okrog sebe. Zafcaj so ju prinesli sem? Kaj pomeni vsa. ta zvezana perut-nina? Čemu se hehetajo ženske in dekle-ta? In kaj naj pomeni nkrvavljenl z*d? Je to bil lepi, dnbri praznik Pessah? Kaj ima to skupnega s svobodo? In osvoboditvijo? Tako sta razglabljala jetnika, ko sta gledala na zvezano perutn^no, ki je 'eiala mirno, ne da bi kaj vpraševala, kot da bi to bil naravni tek stvari. Samo 'neka kri-čava kura ni hotela dati miru. Z vso moč-jo je udarjala s perotml po blatu m raz-sajala, kot bi ponnrela. »Izpustite rne! Iz-pustite me! Nočem ležati tukaj! Hočem zbežati! Izpustite me!< »Kuku-riku-riku-riiii,. je odgovoril nek rdeč petelin, zvezan skupaj z dvema ku-rama. »Ta je pa res pametna! Noče ležati tukaj! Hoče, da jo izpustijo, hoče zbezati Ha-ha!« Jetnik je dvignU, glavo, pozorno opazo-val nesramnega rdečega ptiča in kri mu je udarila n glavo. Prisegel bi lahko. da ga pozna. Nekje ga ?e bil Že videl, nekje ga je bil že slišal, toda kje? Ni se moge.i dom;sliti. Pa vendar se mu je zdel iever-jetno znan. Za božjn vnlio. le kjc ga j? vi-del? Dvignil jp. glnvn vekoliko više. Petelin ga je opazil in zapel s vofm visokirn so-pranom: ' Kuku-riku-riku-riil... Zdaj 8i ulovljen Zdaj si pretepen Kmalu boš pečen — Rdeči pesnik ni imel prillke, da bi kori.-čal. Neka roka ga. je zaprabila tako močno in tako nepriiakovano, da je v hipu izgu-bil glas. Zagrabil ga je surov moiakar z zaspa-nimi očmi, visok, suh, z dolgimi kodri za usesi, z zavihanimi rokavi in privihanimi škrici plašča. V roki )e drial črn blestet nož. Brez odloga je otfrnil petelina k sebi. mu za hip pogledal v oči, mu odtrgal 2 vratu tr. peresca in Ht mu je potegnil 2 nožem čez fjrlo ter ga vrgel nazaj v hlato. Za trenutek }e peteMn obleial negibin. potem pa je skočil pokanc\ začel teknti sem ter tja in obračati glavo naprej in na zaj, kot bi koga iskal ali kot bi kaj izgn-bil. Jptnik ga je gledal in ga končno spo. znal: bil je ^ti petelin. kot ga je bll videi v svojpm mu in tudi pescm. ki jo psl si ie priklical v spomin. Zdaj ni mopel reH niti besede več svoji ljubljenk\ ki je le-zala poleg njega In sp tresla po vsem te. lp.su. Medtem je divjak v blestečim volem nadnljeval si->oj posel, neprizadeto, kot pravr Vrvnik Eden za drugim so ptiči pa~ dali iz njpgovih rok, vsakega )e najprej z nozem poščepetal po vratu in ga nato vrgel v blato. Ko so izgubljali kri, $0 ne-kateri razširjali noge. trepetali in breali. Drugi 80 udarjali s perotmi. In vsako mi-nuto se jim je pridružilo več žrtev s pre-rezanimi vratovi. Žene in dekleta so to opazovale, pa vendar se ye zdelo, da ne na&protujejo. Celo nasprotno. nekatere so posegle po še vedno ž^večih ptičih in jih začele skubiti, medtem pa so čebljale in se šalile in se hehetale, kot bi tekla voda in ne kri živih bitij. Kje so bile njihova oči? Kje so bila njihova ušesa? In njihora srca? In rjihov čut za pravičnost? In nji-hov Bog? Zvezana jetnika *ta opazovala grozti prizor, strahotrvo klanje ob sv^tanju. Ali je bilo možno. da so tudi njiju prines!i sem iz istega razloga knt kure. posi in race? Ali je bilo le resnično. kar no jima pripo-»edovali o teh dtvjakih? In prernkbn rdc-*pga petelina. )e bila tudi resvična7 Zafela sta dovmevati hlndvn aoln res-nico tv razvmvvati vse. kar sta vidvli in slttala Le ene stvari vjstn monin dno.natl: Zakaj se je tur&ki Sa/ hvnliml. dn an je je moolo ?dpii. da sfo raspaln iv dn *a— Pessah? Sl le njihnv Bnp rps iclel tppa,? Neka* mivitt knsveie jp Ijnhpfii s? par 'effl/ »70 TPmljr .Vji/ni &c r*dnn tovl.i grli sfo. poc"iva\i evn nn 1ni~''m r< nri if,i'n(' foi se mrsjio zdeji Ja sta zazvit" iv dn sa-nVi/n pveleij,e *arije. Prp.v. L. K. BEOGRAD: PLENUM UPRAVNEGA ODBORA RAZVOJ ORGANIZACIJE Upravni odbor je na plenumu razpravljal o perspektivn em planu razvoja študentovske športne organizacije v leJih 1961-1965 Mnoge postavke postavljene nerealnc V Beogradu so se 24. marca zbrali na plenumu člani upravnega odbora Zveze štu-dentovskih športnih organiza-cij Jugoslavije. Plenumu so prisostvovali poleg članov iz vseh 7 osnovnih organizacij (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Skopje in Rijeka) tudi predstavnika univerzitetnega odbor& ZŠJ iz Grassl Gerhard (Tehn. vis. šola Miinchen) se je uvrstil v slalo- tnu na 4. mesto T živahno dejavnost pred republiškim kongresom teles-n« kulture jte posegla tudi Zvera študentovskih športnih organizacij naše univerze. Na izredni razširjeni plemarni seji so se poleg gostov zbrali pred-stavniki skoraj v&eh študen-tav, ki se kakorkoli udejstvu-Jejo v okviru Zveze SSO. Namera sekretariata Zveze Je bila predvsem ta, dia nepo-ssredno pred kongresom še po-sebej opozori na dejavnost štfu-demtovske športne organizacije v pogledu dviganja ravni splošne telesnc vzgoje in špor-ta med študentovsko mladino. Predsednik ZSSO tov. Popo-vič je v svojem referalu v gro-beui očrtal delo organizacije od njenrvi na teihnišfcih fakultetah realizi-rali tretjo stopnjo. Ta se raz-vijia v smeri Elektronska op-tika in je vzbudila dosti zani-mainja predvsem med asistenti in docenti fakultete, prijavilo pa s.e je tudi nekaj kanjdidaitov iz prakse. Stopenj.ski študij je že nia za-četiku sprožil obilo težav: za-staireli prograimi. niso odgovar-jali novim pogojem, pomanj-kanje pirostorov pa je v mar-sičem Oinemogočilo iehnično iz-vedlbo no.vih programov. uCbeniki in prostori Po starem prograimu je na faikulteti študliralo sedem let- nilkov (šibki in jaki tok), med- ¦ tem ko jih je bilo letos 14 — in to v istih prostorih. Nova stavba za jaki tok na Tržaški cesti bo ta problem seveda le delno omjilila. Zdi se, da je vprav na elek-trotehniški fakulteti zelo pere-če viprašanje učbenikov. Na fa-kulteti je namreč vrsta profe-sorjev, ki že precej let preda-vajo, pa niso izdali še nobene-ga učebenika, niti skript. To vprašanje je ostalo še posebej aktualno z uvedbo reformira-nega študdja. OLAJŠAVE PRI VPISU Zaradi težav pri realizaciji novega učnega načrta so na fa-kulteti .uvedli nekatere olajša-ve pri vpisu. Tako je v četrti letnik dovoljen brezpogojen vpis. Podobno je z vpisom v - tretji letndk, vendar morajo imeti študentje testirane vse prejšnje semestre in opravlje-ne vse vaje. Ukinjen je bil tu-di deveti semester, tako da bo-sta letos na fakulteti dva let-nika absolventov. E. B. KORISTNA POBUDA Teden kadrov Na zadnji letni skupščini Zveze študentov ljubljanske univerze je precej diskutantov poudarilo po-trebo po tem, da se delo ZS pre-nese na čim širši krog članov. V organizacijah posameznih fakultet dela navadno manjše število akti-vistov, ki so več ali manj preobre-menjeni, tako da neredko trpi nji-hov študijski uspeh. Le-ti zaslu-žijo vso pohvalo in prlznanje za svoje požrtvovalno delo, vendar se pojavi vpraSanje, ali je tak način dela najpravllnejši. Kako to, da je v organizacljah še vedno toliko članov, ki popolnoma pasivno spremljajo delo v organizacijah ZS? Vključiti te ljudi v aktivno delo, bi pomenilo doseči dvojen uspeh: razbremenitev nekaterih aktUastov in razširitev aktivnosti. Jasno je namreč, da širše razprav-ljanje posameznih problemov pri-nese boljše rešitve raznih vprašanj. Na fakulteti za strojništvo smo pristopili k reševanju tega vpra-šanja v tako imenovanem tednu kadrov. V tem tednu smo s pra- vilno in zadostno agitacijo prido-bili 31 novih aktivistov, ki smo jih vključili v razne komisije. Kratka analiza nam je prinesla zan^flive rezultate. Pretežna večina teh čla-nov se doslej ni vključila v aktiv-no delo, ker so menili, da so za delo v organizaciji potrebne po-sebn« organizacijske sposobnosti in podobno. Ko pa smo jim govorili o kultur-nem delu: priprave za izlet na kočevski Rog in pripravc za bri-gado, so se kaj kmalu navdu.šili za stvar. ysakdo je dobil nalogo, ki mu >»leži«, kot se temu pravi. Ta se rad ukvarja s problemi kultur-nega programa, drugi bi delal pri organizaciji prevoza, tretji bi po-skrbel za prehrano, ta za šport itd. itd. Vsakemu posamezniku je tre-ba najti delo, ki mu odgovarja in ga veseli. Za tako delo bo gotovo prijel. Le z dobro pripravljenimi programi za konkretne naloge je možno pridobiti študente za orga-nizacijsko delo. J. S. KA EKOKOMSKI FAKULTETI USPEL RAZGOVOR V okviru predavanj Svobo-dne katedre na ekonomski fa-kulteti je Zveza študentov pri-pravila izredno uspel razgo-vor s študenti o reformi štu-dija na eikonomsiki fakultetd. Po uvodnih besedah dekana dr. Marca se je razvila živah-na dislkusija o najaktualnejših problemih v zvezi z reformo. V diiskusijii. so mimo profesorjev sodelovali tudi direktor Zavo-da za gospodarsko planiranje LRS Mirko Jamar in tajnik ZES Stane Marinič. Razgovora se je udeležilo precejšnje števiilo štiudentov. tn USTANOVN! OBČN! ZBOR KLUBA LJUDSKE TEHNIKE NA FAKULTETl ZA STROJNJŠTVO Pripravljalni odbor je svoje delo opravil res temeljito. Predsednik odbora je v krat-kem referatu prikazal delo ko-misije ter podal okvirni plan dela kluba. Ustanovljene so bi-le avto-moto, foto in modelar-ska sekcija. Zelo živahna dis-kusija je pokazala, da se štu-dentjc zanimajo za delo kluba. Problem prostora je reSen z no-vogradnjo na podstrešju fakultete, za katero so že zagotovljena delna materialna sredstva, ki jih je dal na razpolago fakultetni odbor ZSJ. Gradnja bo predvidoma končana v marcu. Moilelarska sekcija bo tam postavila svojc prve stroje, žago za rezanje letvic in vetrovnik za preizkušanje modelov. Fakultetna uprava bo foto sekciji verjetno dovolila uporabo svoje odlično opremljene temnice. Avto-moto sekcija ima včlanjenih precej in.štruktorjev s potrebnimi kvalifikacijami. Ti bodo vodili raz-lične tečaje, med drugim tudi te-čaje za opravljanje vozniškega iz-pita. Podobne tečaje namerava klub organizirati tudi po drugili šolah. V okviru zveze SOLT bodo člani sodelovali kot inštruktorji pri grad-nji avto ceste v Makedoniji. Zbor je v celoti uspel. Polna prc-davalnica pa priča o zanimanju študentov za tovrstno dejavnost in zagotavlja, da bo delo res uspeš-no, kar mi vsi želimo. J. S. | Za poenotenje študija 3. leden študentov gradbenikov Jugoslavije v Ljubljani Prvič so organizirali Teden študentov gradbenikov v Beo-gradu leta 1959, drugič so ga priredili v Zagrebu takoj na-slednje leto, letos pa bo ta, se-daj že tradicionalni, shod pri nas v Ljubljani. V dneh od 20. do 30. aprila bomo imeli v gosteh okrog sto kolegov iz bratskih repu- h 19 ik. Osrednji del Tedna bo se-stjanek predstavnikov študen-tov in profesorjev. Glavni cilj j(3 poenotenje študija na vseh g r, adbenih fakultetah oziroma o 'idelkih. iReprezentance posameznih fa ft cultet pa se bodo pomerile m e d seboj v malem rokometu, kcižiarki, odbojki, namiznem te- nisu, šahu in strelstvu. Razstave skript in učbenikov ne bo, ker je bila že lani, ko smo jo prenesli iz Zagreba. Imeli pa bomo razstavo foto-grafije. V okviru Tedna je raz-pisan nagradni natečaj stro-kovnih tem. Vsi udeležeRci bodo z dvo-dnevno ekskurzijo obiskali ma-riborsko Metalno, dravske hi-drocentrale in in Novo Velenje. Teden se bo zaključil z elit-nim gradbeniškim plesom. A. F. ZVEZA STUDENTOVSKIH ORGANIZACIJ LJUDSKE TEHNIKE — LJUBLJANA R A Z P I S II. MEDFAKULTETNE RAZSTAVE ŠTUDENTOVSKE UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Zveza študentovskih organizacij Ljudske tehnike pri-reja v dnch od 24. do 30. aprila t. 1. II. medfakultetno razstavo študentovske umetniške fotografije v počastitev 20. obletnice revolucije in vabi vse visokošolske učitelje, asistcnte in študente k cim večji udcležbi. POGOJI SODELOVANJA: a) Pravico sodelovanja imajo vsi visokošolski učitelji, asistenti in študenti, ne glede na njihovo državljanstvo. b) Tematika je svobodna. c) Sprejemali bomo dela v črnobeli in color tehniki ter barvne diapozitive. d) Najmanjši format fotografije naj bo 18 X 24 cm ali daljša stranica vsaj 24 cm. e) Vsak avtor lahko predloži največ 10 del v vsaki tehniki. f) Poslana dcla opremite s tcmi podatki: naslov dela, priimck in ime ter točen naslov avtorja, fakulteto in eventualno članstvo fotokluba. g) Vsa dela pošljite na Zvezo ŠO LT Ljubljana, Po-ljanska ulica 6, najkasneje do 10. aprila 1961. Po tem roku del ne bomo več sprejiemali. h) Celotna razstava bo prenesena tudi v Maribor. i) Zveza jamči, da bo sprejeta dcla vrnila najkasneje do 1. junija 19G1 in obljublja, da bo z eksponati skrbno ravnala — za poškodbe, nastale pri transportu, ne od-govarja. j) Najboljša *ela bodo nagrajcna. Število in višino nagrad bo Zveza na osnovi razpoložljivih sredstev dolo-čila pozneje. URNIK RAZSTAVE: 1. Zadnjj rok sprejemanja del 10. april 1961. 2. Ziriranje 12. aprila 1961. 3. Otvoritev razstave 24. aprila 1961. 4. Zaključek razstave 31. aprila 1961. 5. Vračanje d«l 1. junija 1961. PRIPRAVLJALNI ODBOR Dentistka in rifc ice Kolega, ki si je pred nedavnim'; hodil popravljat zobe v Študentovski zdravstveni fond, mi je »rpripovedoval tole resnično zgodbo: Nekateri pridejo v čakalnico /e oli 5. uri zjutraj ali že prej, da pridejo potem na vrsto ob dev e tih ali desctih. Cakanje preseda vsakemu tem bolj, ko vidi, «la v ambulanti nekaj ni v redu. Vidi krivico pa se čuti nem ^čnega, da bi se ji uprl, ker končno — zobe bo imel morda 1 e popravljene. Tako tudi ekonomistka zadnjič: , Po dolgem čakanju je prišla vrsta tudi nanjo. Vstopila je v »rdinacijo s strahom pred piljenjem med zobmi, tam pa jo je aprejel zdolgočasen obraz dentistke: »Saj imate čas, ali ne?« »Bi stopili zame na trg po ribe?« Ekonomistka jo je najprej začud^ iho pogledala, potem pa se na,rejeno razveselila. »Oh, seveda!« S cekarjem in denarjem v roki je jpri zadnjih vratih odhi-tela na trg, ki pa tudi ni samo koral c čez cesto. Ko se je z ribami vrnila v ordinacijo, je opazila, , da jo je dentistka vcs čas mirno in brez skrbi čakala. Na vr; «to v čakalnici se morda še spomnila ni. Ko se je potem eko tiomistka vračala skozi čakalnico, se ni znala opravičiti svojii n »sotrpinom«, ki so jo grdo gledali, češ, kaj si delala tako dc ilgo? Mala panorama B E O G R A D Proslava 4. aprila. Na dan študentov beograjske univerze bo vrsta prireditev. Dopoldne bo zaključna svečanos^t festivala poezije, popoldne pa študentovski karneval, ob 20. uri pa ples v maskah. Sport, tehnika vzgoja in študentovski turizem. Okoli 19.000 beograjskih študentov je trenutno včlanjenih v različnih samostojnih organi;zacijah na univerzi — to je manj kot polovica vseh študentov. V športnih organizacijah je včlanje-nih 8000 študemtov: lansko leto je prišlo na enega športnika 135 din vloženih siredstev in 0,11 m2 športnega terena. Uspehi študentovske zadruge. Študentovska zadruga je posta-la že močna gospodarska organizacija s preko 5000 čla-nov in 1.300 poslovnirni prijatelji. Clani so lansko leto zaslu-žili 200 milijonov dinarjev, od tega raznašalci mleka po-vprečno po 11.000 mesečno. Z A G R E B Višje štipendije. Nedavna anketa je pokazala, da so študentje filozofske fakultete v slabšem položaju kot na drugih fakultetah. Štipendije dobiva 25 odstotkov študentov s povprečno po 6.739 din mesečno. Studij na zagrebškj uni-verzi pa stene okoli 166.000 din, letno je to 14.000 mesečno. Finansiranje tretje stopnje in izrednega študija: Na seji Univerzitetnega sveta so odločili, da bo tretjo stopnjo finan-sirala univerza, izredni študij pa le v kolikof fakuJtete ne bodo dobile pomoči od gospodarskih organizacij, komun ali strokovnih združenj. S P L I T Študij biologrije: Posebna komisija prirodoslovnega dru-štva v Splitu je pripravila obširen eleborat o potrebah in možnostih za to, da bi se v Splitu osnovala samostajna priro-doslovno matemo.tična fakulteta. N O V I S A D Studentje in iRpiti. Trenutno študira na sedmih fakulte-tah novosadske univerze 2.115 rednih in 1.903 izrednih štu-dentov. Od 10.700 izpitov, ki bi jih lahko študentje položili, so jiih izvršili samo 2.332. S K O P J E AVP Mirče Acev. Nedavno je bila v Skopju letna skup-ščina akademskega kulturnoumetniškega dmštva Mirče Acev. Društvo bo osnovalo kulturno brigado, ki bo med delovno akcijo obšla vsa naselja na avtocesti. SARAJEVO 860 prijavljenih na sarajevski univerzi se je že marca prijavilo 860 študentov za letošnjo delovno akcijo na avto-cesti. 1 DECE MBRf ti'l JE IZSUA PRVA STEVIUKA NAaltUA GUASIUA KOl NASUfOMK -STUDBNTSKJiOA tlSlA- 1A JU iZdAJAL OD 20. MAR( ';/> 1949. OREJAl.1 SO GA: FRANCI AMBKOZIC. UARO BRATOS. tCUDl IV! vH1 >/tA. MILO9 KOBE. MH.AN STABIN IN MILOS IVTI-KELN, f p r TUDl UREDNIK PRVEGA UETNIKA -TRrBUNE- PRVl tETNTK OLSEGA 0 STEVItK - SADNJO OTREDl STANE SAKSIOA -KIIZHAJ VA ST!RINAJSTDNEVNO. NASUEDN.T1 C.ETNIK URE.JU.IE BORIS MIKOS MA i STEVTtKR. LJCTA 1953 PR5V7AM? Z 10. STEVILKO PRIMO2 JSO> \K. IZTDF 18 STEVILK. OD CETRTEGA tETNTKA OALJF [ZHA.M ^ASOPTS V 20 STEVTI.KAB NA LETO. BOODAN PLESA aREJUJE \ tlST OO 17. STEVILKE IV. L.ETNTKA DO 16 STEVILKE V. tETNIKA KO G.A ZAMENJA IANKO POrOVlC IN r7RE.TU.rE tlS*!1 DO i 3. STEVn»K* UETNIKA OTlSAN VOGI.AB TE nREPNTK DO * ST^vtt #T v , -\mc i