Sokolstvo in učiteljstvo. Učiteljstvo se mora danes zavedati, da je Sokol kraljevine Jugoslavije dtžavr.a u&ta-nova in je s tem nastal za vse učiteljstvo brez izjeme napram Sokolstu povseni nov položaj. Z zakonom so dane vse garancije vzvišenosti Sokola nad vsakimi dvomi; ga« rancija pa je dana tudi z osebo najvišjega predstavnika Sokola. Zavedati' se moramo, da je sprejeta te» lesna vzgoja po sokolskem sestavu kot ofici« jelna naloga z ozirom na telesno in zdrav« stveno vzgojo mladine v narodni šoli. S spre* jetjem sokolskega vzgojnega sestava kot na* loge narodne šole, se je ustvarila najtesnejša vez med narodno šolo in Sokolstvom. S tem je postala dolžniost narodne šole in dolžnost vsega učiteljsta narodnih šol, da dodobra spo=> zna cilje sokolske vzgoje, da spozna sred* stva, iki se jih poslužuje, in da spozna njeno bistvo. Poleg umstvene izobrazbc je telesna vzgoja najvažnejši del vzgoje naroda. Da, ta je celo prva, ker le fizično zdrav narod se lahko razvije tudi umstveno do čimvišje stopnje; fizično nesposoben narod je pa ne=* sposoben se razviti tudi1 umstveno. Telesna vzgoja vsebuje in združuje po današnjih modernih scstavih tudi moralno* etično in estetsko vzgojo. Zato js dolžnost države, da se zanima tudi za tovrstno vzgojo Stari narodi so proglašali telesno vzgojo celo kot državno vzgojo ter so cjali državi pcpolen vpliv na njo. V teh dobah so bili ti narodi v najJepšem razvitu in najodpornejši proti vsem slabim razvadam in vplivom. ki bi rarjedali in slabili narod; ko so popusHli telesno vzgojo, je padala tudi stopnja njih moralnos etične in estetske višine, padala je njih vo* 1 j a proti slabim vplivom in narodi so pola= goma nazadovali, doklcr niso propadli Telesna vzgoja naroda je naš nacionalni problem in telesna vzgoja mladine je bistvo tega nacionalnega^problema, ker le v pravem pravcu vzgojena mladina nam more dati ga« rancije, da se bo izvedel ta nacionalni pro* blem in da se bo doseglo ono, kar se hoče doseči z enotnim ustrojem in sistematično urejenim pravcem telesne vzgoje. Zato ni vseeno, kakšen sestav telesne vzgoje se sprejme kot državni pravec telesne vzgoje, ker smo že prej poudarjali, da zdru* žuje moralno telesno vzgajanje danes tudi druge vrednote, ki istočasno spremljajo te* lesno vzgojo. Ob .sebi umevno pa ic tudi, da država ne more telesne vzgoje prepustiti osebnemu naziranju poedinega učitelja in s tem stremljenju v sto in sto najrazličnejših smeri, brez enotnega sistema in brez rilja. Gornja dejstva narekujejo najimperativ« neje, da se učiteljstvo čimprej in čimgloblje seznani s pravci in bistvom sokolske telesne vzgoje, ker ga bo narodna šola mo-ala iz= vajati. Tradicije, ki so ustvarjale nerazpolože* nje do Sokola v preteklosti, so z novim polo« žajem padle in zato so se odstranila tudi vsa stranpota prr izvajanju enotne telesne vzgo= je, da se je omogočil enoten, strogo naciona* len pravec telesnega vzgajanja. Ugotovljeno je, da je danes včlanjeno v SKJ 17.464 sokolske dece. To znači, da je petdesetkrat in še več šolske dece izven so* kolsfce vzgoje; na drugi strani pa kaže to dej* stvo. da sokolsko vzgojo vrše povečini samo sokolska društva, dočim šole še niso krenile na novo pot. Ni pa še niti ustvarjen predpo goj za to, ker ako se hoče, da narodna šola z gotovo idejo vpliva na dušo in telo deteta, je treba predvsem učitelja pripraviti za to, da on sam izvršuje ta vpliv. Vzrokov, da se hitreje ne izvaja impera* tivni pravec nove državne politike glede so= kolske vzgoje, je več in zelo neumestno bi bilo, da bi molčali o Tijih in bi jih ne skušali javno odpraviti. Poleg tradicionalnih predsodkov, ki se ne dajo čez noč izkoreniniti, so tudi pojavi, ki dobre sokolske delavce med učiteljstvom vznemirjajo in o teh hočemo v prvi vrsti Jz« pregovoriti. To so: prenapeto, odbijajoče stališče, Sokolov^ajikov napram učiteljstvu; neosno» vani in prenagljeni izpadi proti učiteljstvu in nezadostna ugotovitev norm za ueiteljska na^ meščanja in premeščanja z ozirom na sokol» ske potrebe. Prejeli smo sledečo okrožnico: »Dragi brat! Od sokolske župe je prejelo naše društvo okrožnico. na ikatero moram poslati žu» pi odgovor. V tej okrožnici se nam nalaga, da moramo poročati: »ker se bo na tej župni seji obravnavalo tudi delovanje učiteljstva v sokolskih društvih in to predvsem mlajšega, prosimo, da nam pošlješ nujno seznam ce» lokupnega učiteljstva obojega spola na šolah v območju posameznega društva. Iz opombe naj bo jasno razvidno, kdo je član sokolskega društva sploh, obenem z navedbo, da^li se dotični resnično udejstvuje pri sokolsk"em delu in v kakšnem svojstvu. Zdravo!« Take dopise so dobili šolski upravitelj' od šolsko^lajične strani, da poročajo o oseb* ju svoje šole. Po zakonu imajo šolski nad=» zorniki dolžnost nadzorovati, ocenjevati in vpisovati v ocenjevalno polo tudi učitelje« vo izvenšolsko delovanje. Ker lajično vmeša^ vanje lahko dovede do nepremišljenih kora« kov in napravi učiteljstvu tudi krivico, mora učiteljstvo biti proti te vrste nadzoru nad svojim stanom. Posebno v manjših krajih pride lahko tudi do vmešavanja osebnih za« dev v stvar samo. Prenapet lok pa tudi rad poči! Da je to mogoče nam izpričuje sledeči dopis, ki ga je objavil ndk Ijubljanski dnev* nik in slove: ' »Neverjetno! Prejeli smo: Sokolsko dru* štvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici jc prosrlo tamkajšnjega šolskega upravitelja, da bi dal društvu ,za njegovo udcjstvovanje za 1. de« cember na razpolago šolsko sobano. G. šolski upravitelj je prošnjo prav brez potrebe pred= ložil krajevnemu šolskemu odboru, dasi je za odobritev takih prošenj po tozadevnem od« loku ministrstva prosvete Ikompetenten edi=> no šolski upravitelj. Kakor je bilo pričako* vati, je krajevni šolski odbor proinjo -odbil. Komentarja ni treba! Upamo, da bo g, sreski načelnlk ljutomerski ukrenil primerne ko« rake.« Posledica je bila, da je moral dnevnik prmesti popravek, ker je društvo vložilo prošnjo direktno na krajevni šolski odbor, ne pa na šolskega upravitelja. Tudi ne more upraVitelj dovoliti uporabe šolskih prostorov in ne obstoja tak odlok, temveč razpolaga s prostori krajevni šolski odbor. Poleg tega je bil upravitelj navedene šole že prej sam So» kol ter ni razloga za nasprotovanje. () anos nomni denuncijaciji na sreskega načelnika ne govorimo. Ta slučaj jasno kaže, k?m vedejo prenapete razmere. Glede nameščanj z ozirom na sokolske potrebe, ki so vzbudila mnogo vznemirjenj in tudi polemike v sokolskem tisku, pa silte* deče: Priznati je treba, ker je Sokol danes drs žavna institucija, upravičnost namestitve uči« telja*Sokola v kraju, kjer sokolsko društvo nima potrebnega osebja — seveda paralelno in skladno s šolsko piotrebo — ktr \t za to dana tudi zakonita podlaga v § 101. zakona o narodnih šolah. Preprečiti pa je treba zlorabo sklicevanja na članstvo pri Sokolu, da bi kdo s tem špe= kulativno operiral in izrabljal to v svrho na* mestitve v njemu osebno prikladnejšem kra* ju, osobito protekcijonizem brez stvarne po^ trebe v šoli dotičnega kraja in brcz stvarne nujne potrebe pri sokokkem društvu dotič» nega kraja. Še v večji meri pa je treba preprečiti zlorabo persekucij za premeščenja iz soikols skih razlogov. V vsakem slučaju, kjer bi se pojavile pritožbe proti komurkoli, zahteva učiteljstvo, da se ne postopa zgolj na pritož= bo poedincev ali društva, ampak da se služ* beno^disciplinsko preišče zadeva iTi se brez zaslišanja prizadetega in službene ugotovitve kake krrvde ne izvrši nobena premestitev. To smo morali povedati1 odkrito, ker je v interesu stvari in Sokola samega, in ker je to tudi glas zvestih sokolskih delavcev! Zaključujem z besedami brata Boguno* vida, iki lepo pravi o tem akutnem vprašanju sledeče: »Pustimo, ko je uvedena telesna vzgoja po sokolskem sistemu v osnovne šole, da učiteljstvo, vzajemno z nami (SK.T), reši samo to vprašanje, da se potom šole organi^ zira sokolski podmladek in to na način, da razredni učitelj v času telovadbe in ob drugih ugodnih prilikah, ne vrši samo telesnega, tem* večt udi duševnojmoralno vzgojevanje po so= kolskem sistemu. A mi pomagajmo učiLelj= stvu, da pride do potrebnega znanja in me=tod. Verujte, da v«ebuje učiteljstvo /e samo s svojim poklicem vse elemente sokolske kuU ture, ki je identična pri1 šoli in Sokolstvu. Če sprejmemo to načelo in če se enkrat uredi vprašanje telesne vzgoje na učiteljiščih tako, kakor to zahtevajo potrebe naroda in Sokolstva, bodo prenehali tudi oni članki »Učitelji in Soikolstvo« (to so bili članki v »Sokolskem Glasniku« v zadevi učiteljskih namesčanj in premeščanj). ki napravljajo — jaz to dobro poznam — toliko nepfKrebne dis? harmonije med šol'o z učiteljstvom na eni, in sokolskimi delavci na drugi strani, da ne omenjam mnogih slučajev netaktnega in nesokol* skega pojmovanja odnošajev Sokolstva do šole in obratno.« >