Gospodarske stvari. Nekaj črtic o trti in vinu. Gorniki ob Savi pravijo: »Vino bo letos dobro; megla in solnce grozdje lepo kuhata«. Kakor polju, tako je primanjkovalo pri nas tudi vinogradom par kapljic deža. Ker pa se je zjutraj razprostirala prav gosta in debela megla, je tudi ta nekoliko nadomestila dež. Grozdje je pri nas vob6e lepo, kolikor ga je. Nova trta je precej obložena. Gnjiloba se ne prikazuje veliko, pa6 pa tu in tara plesnivee. Vinska kapljica bo po nekaterih krajih prav dobra ali pa vsaj sredna. Da bi pa tudi nastalo iz te kapljice vino v pravem pomenu, ki oživi in okrepi vtrujeno telo in ojači ter razvedri otožno srce, ali z drugimi besedami — kaj mora gornik vse storiti od 6asa, ko mu dozori grozdje, pa do tedaj, ko se mošt spremeni v vino, in kako se mora še nadaije z vinom ravnati, da se ne pokvari — vam ho6em dragi mi slovenski gorniki v kratkih vrstah pokazati. H koncu pa naj sledi nekaj splošnih opomb o vinu. Mošt naj se naliva v velike sode, ker v velikih sodih popolnejše vre, kakor v malih, in vino stanovitnejše postane. Tudi se v velikih sodih manj vina vsuši, ker ga manj skoz doge spuhti. Sodi morajo biti čisti in brez duha. Ako je sod oplesnjen, glej da ga osnažiš. To pa se zgodi, ako v njem živo apno ugasiš, sod dobro obra6aš, potetn ga pa lepo z vodo oplakneš. Ali pa skuhaj orehovo perje in brinove jagode skupaj, krop osoli in vlij v sod. To naj ostane nekaj ur v sodu, potem ga pa žveplaj, žveplanega pa zopet dobro umij. Žveplo vse plesnjive gljivice umori. Ako pa sodov ne potrebujemo takoj, ki so lepi sveži in vinjeni, si jih lahko več let takšne ohranimo, 6e jih dobro umijemo, žveplamo ter trdo zabijemo. Zveplo 6ez par mesecev navadno iz soda uide. Zatorej jih moramo na novo žvepljati. Pred rabo pa jih moramo dobro izplakniti, ker zapomni si, kolikor ve6 žvepla v sodu ostane, tem kislejše vino bodete imeli. V žveplanih in neomitih sodih mošt tudi veliko pozneje za6ne vreti, kakor sicer v žveplanih, pa vendar dobro izplaknjenih. Nekateri imajo navado, da nalivajo mošt ali vino v sode iz katerih se še žveplo kadi. To morate opustiti, ker škodujete sl s tem sami sebi. Zveplane sode pred rabo, kakor sem že rekel, z lepo vodo dobro izplaknile. Sodi so pripravljeni, sedaj pa v trgatev. Kedaj pa naj beremo? Nekateri že hitijo v vinograde pred sv. Mihaelom. To je seveda malo prehitro, ker je navadno tedaj še nekaj jagod trdih. Grozdje pa je prav za prav zrelo, kedar so jagode svitle, da se skoraj vidi skozi nje, ako se pe6ke peceljna ve6 ne drže, in ako postanejo peeeljni bolj trdi ali pa se posuše. Pravi 6as trgatve se pa pri nas doIo6iti ne more, ker nima nobeden le samo ene vrste trsa. Na Nemškem se je v nekaterih krajih vpeljala postava, da ne sme nikdo prej za6eti trgati, dokler župan ne dovoli. Za tega voljo se zberejo župani v za6etku meseca oktobra, da se odlo6i dan, kedaj se naj za6ne trgatev. Pri branju se mora spraviti vso gnjilo grozdje skupaj, da ne pridejo gnjilobne gljive raed zdrav mošt, ter ga na kakšen na6in ne pokvarijo. Trga se naj pri toplem in suhem vremenu, ne v rosi, pa tudi ne v dežu ali pa takoj po dežu. Ako ho6ete imeti v vino vodo, primešajte si jo pozneje v kupico, kadar pijete. Če pa mislite vino prodati, bo pa tudi kapljica prej privabila kupca, ako je brez vode. Tudi bi bilo brezvestno, ako ho6emo mošt ali vino prodati, pa bi nalaSč v dežu trgali. Seveda, ako v času trgatve dežuje teden za tednom, si ne moremo druga6e pomagati, kakor da gremo tudi v grdem vremenu v gorico. Ta nezgoda nas pa opravi6i. Martin6eki, to so nedozoreli grozdi, naj se odvržejo. Nabrano grozdje moramo zme6kati z nalaS6 za to narejenim strojem, z druzgalnico. Bolj priprosta, pa za rabo precej dobra stane le samo 8 gld. Teptanje grozdja opustite. Prvi6 ni to delo nikakor prijetno in drugi6 je tudi zelo mudno, ter se ne more popolnoma dovršiti. Na Francoskem, kjer je še teptanje v navadi, je zraven tudi godec z goslami. Godec igra, fantje pa po taktu po grozdju poskakujejo. Trgatev se je torej že začela. Prišli smo do mošta. Kako pa se naj s tem ravna? Ako most v sode nalivamo, moramo gledati, da ne bodo 6isto polni, ampak naj jih nekaj manjka, da se pri vrenju in bluvanju preve6 mošta ne raznese. Tedaj pa se lahko začne s prvim pretakanjem, da se vino loči od drož. To pa se naj ne odlaga do Boži6a. (Dalje prih.) Vsem p. n. sadjarjem! Sadna razslava na Dunaju vršila se bode meseca novembra t. 1. Kmetijska zadruga v Žalcu pozivlja vse p. n. sadjarje, da se iste vdeležijo v prav obilnem številu. Sadje za razstavo treba je poslati najkasneje do 15. oktobra t. 1. kmet. zadr. v Zalcu. Za razstavo se posebno priporo6ajo slede6e vrste: Kanada raj, Danciški roba6, Ribstonov pepinek, Šampanjska raj, Prižasti kardinal, Mošancelj, Zlata zimska parmena, Vel. kaseljska raj, Rajnela iz Blenheima, Ananazova raj, SevniSka voščenka itd. Od vsake vrste je poslati najmanj 25 komadov. Košare preskrbela bode zadruga, katera bode poravnala tudi vse druge stroške. Po razstavi se bode sadje prodalo in se bode denar, po odbitju stroškov, doti6nim lastnikom poslal. — Udeležba naj se do 10. oktobra 1.1. ustno ali pismeno javi kmetijski zadrugi v Zalcu, katera daje tudi vsa druga pojasnila.