Poglejte na številke poleg naslova za ^an, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino ve-»lačano.
dno
vnai
GLAS
Telephone: CHdasa 3-1242 No. 207 — Štev. 207
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
Q— HmlUk &9t*mber Uth. 1MQ U the Fort Office rt New tat*. N. under Act of Coogrem «f Mmrch 3rd. 18».
flC KO*
2 HA DAlf DOBIVATI
C "GLAS NARODA" t
PO POŠTI NARAVNOST HA i 'i SVOJ DOM (lzvteaii mM, , l| I aedeU la fnmOki).	{
:: Citajte, kar Vas zanimi 9« {<
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 22, 19 41-SREDA, 22. OKTOBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
AMER. PARNIKA TORPEDIRANA
TOVORNISKI PARNIK "LEHIGH" POTOP-I JEN V JU2NEM ATLANTIKU; "BOLD VEN-fi URE" PA V BLIŽINI ISLANDIJE. — 22 MORNARJEV ENEGA IN 17 DRUGEGA REŠENIH
Predsednik iRoosevelt je včeraj naznanil, da. sta bila potopljena dva ameriška tovorna parnika, eden pod ameriško zvezdnato, drugi pa pod panamsko zastavo.
Na časnikarski konferenci je predsednik povedal, da je bil tovorni pa,raik Lelligfy ka je vozil pod ameriško zastavo, torpediran v nedeljo ob 9. dopoldne v južnem Atlantiku in izven nemške vojne zone. Predsednik je reket, da je nemška podmornica potopila parnik Lehigh.
Angleški pamik Vimy je našel rešilni čoln z 22 mornarji. Rešilni čoln s preostalimi 17 mornarji, med katerimi je tudi kapitan, še ni bil najden.
Komaj pa je predsednik časnikarjem naznanil potop parnika Lehigh, ko je državni department sporočil, da je bit potopljen drugi amreiški tovorni pamik Bold Venture, ki pa je vozil pod panamsko zastavo. Potopljen > TriTVčeTrtelc prejšnjega tedna okoli 700 milj južno od Islandije. Izmed 32 mož posadke je v rešilnem čolnu prispelo v Rejkjavik 17 mornarjev.
Ali je Bold Venture potopila kaka podmornica ali pa bojna ladja, ni znano, toda potopljen je bil okoli 150 milj od kraja, kjer je bil 24 ur pozneje torpediran rušilec Kearney.
Predsednik Roosevelt je rekel, da nobena ladja, pa naj pripada katerikoli državi, ni več vama na vseh sedmih morjih. Lehigh je vozil iz Bilbao na Španskem proti Zlati obali v zapadni Afriki ter bil izven od Nemčije proglašene vojne zone, ko je bil potopljen. S tem je Nemčija pokazala, da vodi neomejeno vojno za nadoblast nad morji.
Roosevelt je rekel, d ia niso varni niti parniki, ki vozijo na Kubo, vsled Česar bo treba vse
trgovske ladje oborožiti.
Predsednik Roosevelt je popolnoma potrdil izjavo državnega tajnika Cordelia Hulia, ki je rekel, da tako potapljanje je navadno pomorsko- roparstvo in da vsled tega državni •department "mednarodnim tolovajem" ne bo poslal nobenega protesta, temveč da je na mestu samo 4'oborožen odgovor.' '
Lehigh in Bold Venture sta že deveti in deseti ameriški parnik, ki so bili potopljeni tekom sedanje vojne. Ostali parniki, ki so bili potopljeni, so:
City of Ravville, je vozil pod ameriško zastavo in je zadel ob mino v avstralskih vodah 9. novembra, 1940.
Charles Pratt, pod panamsko zastavo, bil' je torpediran in potopljen 21. decembra, 1940 ob obali za patine Afrike.
Robin Moor, pod ameriško zastavo,	potop.
ljen 21. maja v južnem Atlantiku.
Sessa, pod panamsko zastavo, torpediran 17. avgusta ju-gozapadno od Islandije.
Steel Seafarer, pod ameriško zastavo, napaden iz zraka in twtopljen 5. septembra v Sueškem zalivu.
Pink Star, pod panamsko zastavo, torpediran in potopljen 11. septembra blizu Islandije.
Montana, pod panamsko zastavo, torpediran in potopljen 19. septembra 255 milj jugoaa-padno od Islandije.
I. C. White, pod panamsko zastavo, torpediran in potopljen 27. septembra v južnem Atlantiku.
f
NEMŠKI GENERAL V FRANCIJI UMORJEN
Nemški poveljnik okupacij-)----~--
sfce armade za okrožje Nante- mi n se izgubila, sa, genaral Holtz je bil v ne- J General Holtz je bil do se-deljo na ulici, ko je bil na poti daj najvišji častnik v Franci-v svoj urad, vstreljen. Napad- ji, ki je postal $rtev atenta. la sta ga dva mlada moža, na-1 V povračilo a* ta umor je bi-kar sta se pomešala med ljud- 1 lo vstreljenih 50 Francozov.
Stalin vodi obrambo Moskve na fronti
Josip Stalin je oblekel vojaško uniformo ter je s svojim vojaškim svetovalcem maršalom Borisom Šapošnikovom od potoval na fronto, da sam osebno vodi obnamb Moskve
zapadno od Moskve, pri Moža isku, 60 milj aapadno od Moskve in pri Malojaroslave-cu, 65 milj jugovzhodno od proti i glavnega stana. 25,000 nemškim tankom in pro- ( Nemci, ki neprestano poši-ti 2,000,000 sovražnih mehani-, Ijajo v boj nove čete, so prisi-
lili Ruse, da so se nekoliko u maknili pri. Možaisku, toda na tem kraju so bili Nemci kmalu popolnoma vstavljeni.
Sovjetska vlada v Kjubiševu
ziranih čet.
Poročilo iz Stockholma pravi, da je Hitler zadnje dni vrgel v boj tri nove divizije, da napada Moskvo tri četrtine nemške zračne sile in da: je Stalin postavil svoj glavni stan v oklopnem vlaku blizu fronte.
Zadnje dni nemško vrhovno | Neki londonski list poroča, poveljstvo ne objavlja nikakih da se je Josip Stalin oblekel v ]>o točil odbojih za Moskvo, pač [vojaško uniformo: s ive hlače r*i naVaja posebno poročTTolz . do kolen, inodro^bluzo m sfcor-Hitlerjevega glavnega stana, • nje. Enako uniformo je imel v da so Nemci, zasedli zadnji otok 'času, ko*se je bojeval proti Belim Rusom. Svoj glavni stan si je postavil v oklopnem vlaku njega urada je naznanil, da je [n ^J^ovni poveljnik pri o-nemška armada v 122 dneh ;br«mbl Moskve. Za svojega vo-
vojne z Rusijo zavzela ruskega ja?esia .	F *™no-
nW*™ W- val nmrsala Borisa oapošniko
v Finskem zalivu Dago. Nek za,«topnik nemškega vna
ozemlja, ki je po obsegu Šestkrat večje kot je Anglija in Irska in ki ima 65,000,000 prebivalcev. Izmed 81 velikih ruskih mest, ki štejejo 27,400,000 prebivalcev, se nahaja v nemških rokah 17 mest s 5,700,000 prebivalci. Nemci so vjeli okoli .3,200,000 Rusov, vjeliali razbili 19,000 tankov, 28,000 topov in 14,G00 aeroplanov. Zadnja poročila z ruske fron-
v
Železničarji zavrnili posredovanje komisije
Zelezničarske bratovščine niso zad ovoljne s predlogi Roo&eveltovega odbora. — Vlada bo najbrž prevzela tovarno Air Associates, Inc.
Ameriška vlada se mora ba-viti z dvema perečima delavskima problemom: z zadeva Air Associated, Inc., v Bentfix, N. J., in s pretečo stavko železničarjev. Pet železničarskih bratovščin, zastopajočih 1 milijon 200 tisoč železničarjev je zavrnilo posredovanje posebne komisije, ki jo je imenoval predsednik Roosevett ter ji naročil, naj skuša pobotati nasprotni stranki.
Komisija je sestavila predloge ter jih predložila železni-čarskim bratovščinam in železniškim družbam. Železniške družbe so jih sprejele, bratovščine so jih pa zavrnile.
Soglasno s postavo, smejo železničarji zaštrajkati šele 60 dni po napovedi štrajka. Potemtakem ima vlada še skoro mesec dni časa za preprečenje stavke, ki bi bila baš v tem času txx vso deželo naravnost u-sodnega pomena.
Air AShggjažfd,..__y U• > 15 in leta 1916vkoj€
Bendix, N. J., je položaj na- dni ameriški obali i
1 _ J ••	//v	1 t • ...
Bold Venture, pod panamsko i £	d* so
^	-	. . ™ ' bih vse nemške napade pred
Moskvo. Posebno vroči boji so okoli Kalinina, 95 milj severo-
zastavo, potopljen 16. oktobra 500 milj južno od Islandije.
Lehigh, pod ameriško zastavo, torpediran 19. oktobra ob obali zarjadne Afrike.
ARMADA NI DOVOLJ PRIPRAVLJENA
Clan zborničnega odbora za vojaške zadeve pravi, da ima ameriška armada komaj dva odstotka potrdbne municije. — Mesta niso zava rovana.
Kongresnik V. Parnell----*
Thomas iz New Jersey, član zborničnega odseka za vojaške zadeve, je baje iz zanesljivega vira zvedel, da ima ameriška armada komaj dva odstotka potrebnih vojnih pripomočkov, municije pa le toliko, da bi se v taki borbi kot divja zdaj taa Ruskem, vzdržala komaj teden
dni.
Thomas ima baje tudi natančne podatke o protizračni o-brarpbi, pa jih noče objaviti.
— Rečem le toliko, — je izjavil, — da ni v Združenih državah niti enega mesta, ki bi bilo primerno zavarovano proti zračnim napadom. To omenjam zaraditegsav ker bodo a-meriška mesta ob atlantski o-bali v nevarnosti, Če se bodo
va. Vnanji konjjsar Vjačesiav M. »Molotov se nahaja v Kuibi-ševu, 550 milj vzhodno od Moskve, kamor se je preselila sovjetska vlada.
Neko poročilo iz Stockholma na londonski list "Exchange Telegraph" pravi, da je nek ruski admiral rekel, da nemški bombniki sistematično uničujejo Leningrad. Poročilo dostav. lja, da je bilo že porušenih ena tretina hiš in da ni dovolj ljudi, ki bi mogli vleči mrtve izpod razvalin.
odnosu j i med nami in Nemčijo poslabšali.
— Z izjemo Panamskega kanala tudi obrežna obramba ni zadostna.
Kongresnik Thomas ima
Nemški vojaki se puntajo
British Broadcasting Corporation poroča, da se je 220. nemški infanterijski polk, ki je prideljen 58. divizij, uprl in ni hotel v bojno vrsto pri Moskvi. — Polk so nato obkolili drugi nemški oddelki ter z bajoneti prisilili upornike k napadu.
V 220. infanterijskem polku so vojaki iz Hamburga in okolice ter iz Schleswiga.
Stavka na Kubi
Iz Ha via ne na Kubi poročajo, da je zastavkalo tam kakšnih sedemsto skladišnikov. Zastavkali so baje brez dovo-
kov omejeni na deset odstotkov. Podjetniki se izgovarjajo, da ne morejo delavcem zvišati plač, dokler vlada te odredbe ne prekliče.
114 letna starka
V North River, Nova Fund-landija, je praznovala' Mrs. Ellen Carroll, najstare j š a ženska v vsem angleškem imperiju, svoj 114. rojstni dan.
slednji:
Pred nekaj tedni so delavci zastavkali in ko so se vrnili na delo, jih družba sedemdeset ni hotela sprejeti. Pozneje jih je sprejela dvajset, petdeset jih je pa še vedno na cesti.
Obrambni posredovalni urad je družbi naročil, da mora tudi teh petdeset nemudoma zaposliti. Družba je odvrnila, da jih bo, toda šele v teku tridesetih dni, s čimer pa obrambni posredovalni urad ni zadovoljen. Oe se družba ne bo vklo-nila, bo vlada prevzela njene naprave v Bendix, N. J.
VAJabaim je zaštrajkalo 40 tisoč premogarjev. Zahtevajo višje plače in prete z razširjenjem stavke, če ne bo njihovim zahtevam Še ta teden ugodeno.
Štrajk je izbruhnil v Aire-ton premogovniku, ki je last Republic Steel Company. Če bodo stavkarji izvedli svojo grožnjo, bo odložilo orodje nad 23 tisoč članov CIO United Mine Woorkers.
Pred sodiščem v Winchester, Ind., je bilo obsojenih na sto dolarjev globe in nekaj dni zapora štirinajst članov IWm Euipment Workers Organising Committee (CJO) ker so povzročili meseca marca tekočega
POZIMI BO RAZSAJALA INFLUENCA
Po mnenju zdravnikov ne bo nič bolje kot je bilo leta 1 91 8 in 1919. — Smrtnih slučajev najbrž ne bo oliko, ker je zdravniška veda precej napredovala.
V Atlantic City, N. J., se vrši kongres American Public Health Association. Tam zbrani specijalisti so napovedali za letošnjo zimo veliko epidemijo influence. Zbolelo ne bo nič manj ljudi kot jih je leta 1918 in 1919, toda smrtnih slučajev ne bo toliko, ker je v zadnjih dvajsetih letih zdravniška veda precej napredovala.
Svoje trditve opirajo na sledeče dejstvo: Pred dobrim letom se je pojavila na zapadni ameriški obali epidemija, ki je bila najbrž zanesena s Havajskega otočja- Vsled vročine se ni mogla razviti, nikakor pa ni zatrta. Nekaj sličnega je bilo leta navzho-ibrufimkT
"španska hripa" ter se začela strahovito naglo širiti. Epidemija je bila zatrta šele leta 1919,
Danes so strokovnjaki mnenja, da bacili influence "pre-zimijo" ter čakajo ugodnega vremena za svoj razvoj.
Nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo izbruhnila iu-fluenca, toda strokovnjaki so prepričani, da bo imelo ž njo letošnjo zimo ameriško prebivalstvo dosti opravka.
SMRTNA NESREČA ROJAKA
•
List Long Island Press je včeraj prinesel naslednjo žalostno vest:
Frank Krall, 49 let star iz St. Albans, L. I., ki je včeraj šel na delo pri gradnji neke hiše v Woodside, L. I., je padel z neke hiše, ki jo je pomagal graditi in se ubil.
Nasreča. se je zgodila nekaj minut čez osem dopoldne. Ni-kdo ni videl Kralja pasti, toda policiji je bilo povedano, da je delal na strehi in so ga našli nezavestnega na tleh pri hiši: 41-33 — 68th St. Prvo pomoč jc Kralju nudil lVTffPmg^Sw'FJeW^ torta KraTf je umrl v ambulanci na potu v St. John's bolnišnico.
Stanoval je na 116-08 Farmers Boulevard, *St. Albans, Long Island.
Defense Savings Bonds, serija E, je mogoče dobiti najnižje za $25.— v zrelostni vrednosti, za katere se plača le $18.75. Lastnina serije E bondov je omejena na $5.000 zrelostne vrednosti za vsako leto.
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
„„ -	__• z,astavKaii so baje brez (lovo-
prav posebno na piki komuni- ,. . .. . J. . . . v. -	^ w Ijenja unije ter zahtevajo višje
a»te, o katerih pravi, da jim bodo razne vladne agenture kmalu omogočile vso kontrolo nad ameriškim obrambnim ogrodjem.
— Primerna zaščita dežele je sedaj prva naloga naše vlade. Unije morajo izčistiti svoje vrste ter izključiti tiste voditelje, ki povzročajo strajke. V slučaju strajka naj bi vojaštvo zaščitilo tiste delavce, ki hočejo delati.
plače. Poleg skladiščnikov zastavkalo tudi precej razva-žaloev, ki zahtevajo deset odr stotno povišanje plač, češ, d» zaradi naraščajoče draginje ne morejo izhajati s sedanjim zaslužkom.
Vsled stavke so predvsem prizadete Armour & Company, Swift & Company ter Cudahy Packing Company.
Vsled najnovejše vladne odredbe so dobički velepodjetni-
Živela je pod vlado sedmih leta izgrede pred napramavi
angleških kraljev, in tekom nje-1 Interntiomal Harvester Compa-nega življenja je bilo v Beli hi-' ny v Richmond, Ind. ši osemindvajset predsednikov. Spominja se kronanja kra-
jice Viktorije in Nyfxtleonove smrti. Navzlic svoji visoki starosti je še vedno gibčna ter hodi brez palice.
Imela je petnajst otrok. Najstarejši med njimi, 921etni sin James, živi v Santa Monic^ Cal. Starka stanuje pri svoji najmlajši hčeri, 88 letni Mrs. O'Brien. Ima 109 vnukov, 148 pravnukov ter 10 pravprav-vnukov.
O priliki svojega 114. rojstnega dne je dobite od.vsepovsod obilo čestitk.
" Ameriški spisi so nemorailni"
Vatikansko glasilo "Osser, vatore Romano" poziva Italijane, naj ne berejo ameriških, angleških ter raznih drugih knjig, češ, da so nemoralne.
— V Italijo prihajo ruske, a-meriške, angleške, francoske in madžarske povesti, ki zastrupljajo nai'od in ga pehajo v propast, — pravi "Osservatore."
Bolezen bo precej težko kon- ljivost presenetljivo velika, trolirati, ker je v vojaških ta- Danes je mogoče bolezen laž-boriščih poldrugi milijon voja- je diagnozi rati in tudi zdravi-kov. Nekaj sličenga je bilo med jla so bolj uspešna, vsled česar leti 1916 in 191S.	I ni bati toliko smrtnih slu-
Po vaseh in mestih v bližini! čajev kakor pred petindvajse-vojaških taborišč je bila umr- ftimi leti.
16-letni Herbert Cox iz Virgi-nije. Policiji je priznal, da je prejšni ponedeljek ustrelil nekega srednjeletnega moškega, da bi zaščitil pred njim petnajstletno dekle.
Coxovi stariši potujejo s trailorjeni iz kraja v kraj ter so se začasno ustavili'pri mestu Alexandria v Virginiji.
Tam .se je Herbert seznanil s loletno Ido May Price in 14-letno Leono Cunningham.
Prejšnjo nedeljo so vsi trije sklenili odpotovati v Baltimore. V ponedeljek zjutraj, ko so bili že nekaj milj iz Alexan-drije, jih je povabil v svojo karo 40letni Grainger B. Browning, ki jim je rekel, da išče dela.
Ida Ma vPrice je sedla poleg Browninga na prednji sedež, dočim sta Leona in Herbert sedela zadaj.
Med vožnjo je začel Browning Ido nadlegovati, ona ga je pa zavračala. Baje ji je tudi rekel: — Kaj pa misliš, da sem te zastonj vzel v karo T
ŠESTNAJSTLETNI PRIZNAL UMOR
Fanta, ki pravi, da je ustrelil avtomobilista, ker je nadlegoval njegovo prijateljico, so zaprli. — Praznim izgovorom je sledilo priznanje.
V Portlandu, Maine, je zapr(
— To me je razjarilo, — je izjavil Herbert policiji, — in sem mu rekel, da je že star in da se mu ni treba spotikati ob mladega dekleta. Ker je pa postal še bolj nasilen, sem potegnil revolver in ga ustrelil.
Policija je dobila Brownin-govo truplo-v neki goščavi. Bilo je pokrito z vejami, in žepi njegove obleke so bili obrnjeni.
Cox je pozneje priznal, da mu je vzel rz žepa deset dolarjev in srebrno uro. Ko so jih a-retirali, niso imeli pri sebi nobenega denarja in so že prej
brzo javili sta rišem po d^nar.
Na policistovo vprašanje, od kod krvavi madeži na avtomobilu, so se izgova/jali, da so morali odpeljati nekega ponesrečenca v bolnišnico.
Naposled je 15 letna Ida May Price vse priznala.
Ko je rekel policijski načelnik Coxu, naj ponovi svojo izjavo, je dejal, da se ne spominja več, kaj in kako re zgodilo.
I -GLAS NABODA" — New fort

WednetecJay, October 22t 1 941
"GIJ	kS NARODA"	-
1 -. ( t .M	(▼Old OP TBS PŠOPLK) * ..i	1
OwMd UMI PnbUaHH br^tovepk PakUihiac Ompv, (A Oorpormtka). Trn* 8«km, President; J. .Lnpah*. Sec. — place of bnalMW of tUr tarpoMtloa end iddram of above officer*: «1« WB8T 18tb STRUT, NEW ZOBK. K_ T. ..		
48th Year		
"Qlae Naroda" Subscription	- 1 f r < r. ./ ■■ la lKOed every day except Saturday«, Boada aad Holidays. Xearly »a.—. Advertleemeat on Agrowaen<	iy»
Zm eel o leto Teljs 11 aa ietrt leta 91.B0. -2a lnoaei	lak aa Aaaerlko la Kanwdo $«.—; aa pol leta - Za New York aa celo leto »7—; aa pol lata aatvo aa oelo leto ST.— ; aa pol leta »8.50.	m^-t 88-80.
"Slat Naroda** latu	tja vaakl dan 1st semi! sobot, nedelj la praanlkor.	
*eU§ NABODA."	IU WEST 18th STREET, NEW fOU, Telephone: CHcIm ft—IMS •	N. 3L-
TBt AN6YL J g M L. 1 S • t
"Hrvatski narod nima
r&gk zm&ki m* Uč
(jOO.) —"(^lani jugoslovanske vlade so te dni imeli v londonski radio postaji vrsto pre-darvahj, namenjenih našemu narcxki v domovini. Ifcie ll. oiktobi a je ^ovopU podpredsednik v1a.de dr. Ju raj Kriijevič, ki je ostro ofisotftl zloČinstva ;Paveliča in vstaje v nad Srlbi in im;d drugim je dejal:
ameriško poljedelstvo
Po mnenju poljedelskega tajnika Claude JL.Wiokarda bi bilo priporočljivo določiti kvote za poljske pridelke. To pa ne samo zaradi domače porabe, pač psa tudi zaradi ti.<tili na-ridov, ki morajo danet* odbijati sovražne napade.
Državni in okrajni department "poljedelskega vojnega sveta" bodo uvedli kampanjo, čije cilj bo, povečati prihodnje leto poljsko produkcijo za najmanj dva odstotka.
Produkcija naj bi bila potemtakem leta 1942 kakšnih petnajst odstotkov višja kot je bila med leti 1924-1929.
Proizvodnje vseh poljskih pridelkov pa ne bo treba povečati. Krme je naprimer dovolj; istotako tudi bombaža, pšenice in tobaka. Vsekakor bo pa treba povečati proizvodnjo prašičev, jajc, evaporiranega mleka, sina in perutnine.
Med vtsemi poljedelskimi produkti je mleko najvažnejše in baš vsledte^a ga je treba več. Ameriško prebivalstvo mora uživati več mleka in mlečnih izdelkov, polegtega pa tudi Anglija potrebuje velike množine &ira in evaporiranega mleka. Šest do osemdeset odstotkov vse ameriške produkcije Anglija lahko porabi.
Prihodnje leto mora biti ameriško poljedelska proizvodnja večja kot je bila v kateremkoli letu zgodovine Združi nih držav. Ce bo Amerika to dosegla, bo prihodnje leto že tietje zaporedno rekordno leto. Dasi se bo proizvodnja pove-č:Ja samo za dva odstotka, bo hranilna vrednost dosti večja.
Največjo pažnjo bodo namreč posvetili pridelkom, vse-Lujočim dosti vitaminov in kovinskih snovi, po katerih je vsled vojne čedialje večje povpraševanje.
Izvedbo programa začasno ogroža le pomanjkanje poljskih delavcev. Veliko jih je bilo namreč poklicanih v armado, dosti jil^ je pa dobilo anposlenje v vojni industriji. Nikdar izza leta 1925 ni bilo v Ameriki tako malo poljskih delavcev kot jih je bilo letošnjega avgusta.
Izgledi za poljedelstvo so precej ugodni, ker tudi nakupna sila narašča. Ameriški farmerji bodo imeli prihodnje le-t( več dohodkov kot so jih imeli kdajkoli v zadnjem stoletju.
Ker so na razpolago ogromne zaloge poljskih pridelkov, je upati, da se ne bodo bolj podražili, ampak bodo cene v rae-mcrju z zaslužkom odjemalcev.
Poljedelski department priznava, da je dolar sicer manj vreden kot je bil pred letom dni, zato je pa na razpolago precej več dolarjev..
hitler in stalin '
V	tej usodni uri borbe za Rusijo je položaj 'Moskve znatno manjše važnosti kot je pa stališče Jožefa Stalina. Stalin j«, glavna osebnost v pretresljivi drami. Od njegovih odločitev sta odvisna usoda Rusije in bodoči razvoj vojne.
Ko je Hitler vdrl v sovjetsko ozemelje, je imel troje
ciljev.
Nameraval je uničiti Rusijo kot vojaško silo, da bi mu bilo mogoče neovirano zago!?podovati evropskemu kontinentu. Zaenkrat se še ne ve^ če je po štirih mesecih srdite borbe ruska armada disorganizirana ,in zlomljena.
Njegov drugi cilj je bil Zapreti vsa vrata, da bi Rusiji re mogla pomagati niti Anglija niti Amerika. Glavne zveze z Evropo so zablokirane. Odprta je le pot preko Sibirije iz Vla^ivostoka ter dolga in slaba pot skozi Iran v Tiflis. Če si pa Nemci polaste Črnega morja in če Japonci zablokira-jo Vladivostok, bosta tudi ti dve poti zaprti.
Tretji Hitlerjev cilj je bil, iznebiti se Stalina ali pa pogajati se z njim. Slednjič mora imeti Hitler v Rusiji nekoga, s katerim se bo dogovoril,« sicer bi bila njegova zmaga liez pomena, kot je bila tudi Napoleonova. Napoleon je moral pobegniti iz Rusije, ker ni imel tam nikogar, ki bi priznal njegovo navzočnost ali pa se ž njim pogajal glede miru.
Hitler priznava Stalina kot človeka, ki mn je enako-vi*eden po moči in vplivn.
V	Moskvi ni nobene skupine, ki bi mogla strmoglaviti sedanjo vlado in stopiti h krmilu. V Rusiji nima Hitler nohtne pete kolone. Zaenkrat ni v Rusiji niti najmanjših znamenj kakšne vstaje.	' *
Duh odpora v ruskem narodu je tako silen, da se niti »Stalin ne more več premisliti, pač se pa mora pokoriti volji naroda.
Če bodo Nemci zavzeli Moskvo, ali šli mimo nje, lahko preseli Stalin svojo vlado v Kazan, Stalingrad ali v Irkutsk. Tam bi mu bilo mogoče organizirati svoje sile « pomočjo a-n.eriskih in angleških vojnih dobav ter mirno čakati pomladi.
"Imajo* • Paveliča popolnoma v svojih rokah, se Mussolini ni zadovoljil s svojim prvim uspehom. Ni Mlo priložnosti, ki je ne bi vstaŠi uporaibili, da pokažejo svojo suženjsko vdanost Mussolini iu in Ciano-u-Človek net ve. kd<} ie «.ramcV nejše prodal, a4i Rudafc alitPa-velič nI i brata Lorkoviča. Mlis-solini je to terasi čimibolj je mogel. Prvih šest m secev "neodvisne Hrvatske" nam nudi oel niz primero v, kako je Italija po načrtu vse .bolj., in bolj zasužruevaila Pavel ičevo Hrvatsko. Mussoliniju pi bilo dovolj, da je s pristankom Paveliča že takoj v začetimi pri-ktfiiičil Italiji Sušak, Sšbenik, Split iii otočja, temveč je« čez nekaj mesecev y svoji veliki skrili za hrvatski narod najbrž zasedel vso Hrvatsko in' dalmatinsko obalo a ozadjem vse do Karlovca, Bihača, Livna i,n Ivan planine. Zraven tega so vsak dan v Za^rebn razna fašistična odposlanstva in vstaska v Italiji. Ko tako Italijani bolj in bolj postajajo gospodarji čistih hrvatskih krajev. Italija istočasno potMka Hrvatsko vedno, bol j proti vzhodu v. kraje, kjer živ; pomešano Si bi in , Hrvati. Italijan1 smotrerio netijo Zločinsko , sovraštvo ysta»ey do SAov. Zdi se, da so Paveliču in vstalem dali ne-onieje^io oblast, da smojo počenjati zverinstva nad Srhi. Jasna je italijanska namera, naj bi se SrbiJn Hrvati, medse boj iklali in uničevali, naj Pa velič počne največja grozodejstva in do dna razgali svo^'o "neodvisno državo" pred oemi vsega kulturnega »veta, potem ho MJuPfflini imiel dovolj opravičila, da prevzame javno v roke oilfiast tudi nad tistim delom Hrvatske, kjrr sedaj Še pros po dari p pomočjo vistašev. Na izdajalski n^čin, ki je lasten samo Mhissoliniju in fašizmu, je Mtissolini v item času ko priganja ystaše k v^e večjim zve-rinstvam proti Srbom, po dragi strani prikazuje vstase k sve-
■ 1 j* i ■ ^ * tu kot "družbo ^zločinskih iz-lodkov" }m zarotnikov proti večini hrvatskega naroda. Že V svojem prvem govoru na radio sein im^odlotoiejse obsodil 2£loeing, ki jihrv^taipi pečenjajo nad riecioiznimi Si-bi. Kot sem že tu ki at'dejal, tako tudi zdaj povem pred vsem svetom, da hrvatski narod riima n*č. skupnega s temi zločinci in da jih najocMoenejše obsoja. Nikdar v vsej svoji tisočletni zgodovini se on ni posluževal takih sr dstev. Ti zločini so delo ipoačice poedincnv, vzgojene v nacijskki Nemlčiji in v fašistični Italiji, onih, ki so z neirjako vojsko prišli v Hrvatsko. Oni ne divjajo samo prot: Si bom, temveč tudi proti Zidom in proti ogro<mtni v«'ini lirvaiske-ga narocla, ki jih odkrito obsoja. Najsvetlejša točka je ibtla obsodba, ki so jo v svoji spomenici izrekli hrvatski katoliški ,Škofje in skupno odšli k PavHiČu ter od Ujaga zahtevali. da preneha s svojo zločinsko vlado. S svojim delom so vetaši ustvarili obče brezvfadje in povzročili, da v vsej Hrvatski ni več varnosti."
slOVEncu
NAJBOU fOPOLNA s ZALOGA SLOVENSKIH F0NOGRAFSKIH PLOŠČ, DOBITE PRI
463 WEST 4 2nd STREET .....NEW YORK, N. Y.
Slovenski mini ster v jugosio-
Pet^r
—-
VSE JE TAKO t)AHKO IX K^O^rXVxO . ..
. Sempatam prebiram od dol-; ki sedajo oglaševalcem s gega časa . .oglase po ameriš- Itako vnemo na lim, da je vese-kih magazinib. Oglas v ameri- |lje.
skem mesečnika, -ki se tiska v j Sredstva za rast las ria po-milijon iztisih,. je strahovito • pol noma plešasti glavi je baje
vaijski vMdi v Lond«m,j tVanc drag. Kaj bi rekli, koliko ve- j prepovedano oglašati. Toda o-Snoj in drugi zastopnik Slo- Ija enkratna objava celo stran .glaŠntelj si zna pomagati in o-
:lri iti n t-Iqi>qJ « V. J___i____' « • "	, . «-»/ .. - ' , ...	.T ®
vencev, je. p risppt v Združene države, univerzitetni profesor dr. Boris Purlan, sta oibi-skala Slovence v Ohieagu. ifiiii.<ter Snoj je odpijtoval iz Chicaga v Windso! v Kanadi, dr, Furlan po je odpotoval v New York, kjer se bo udeležil mednarodne konference za delo.
Minister Sava Kosanovič se je udeležil praznovanja pose-strimstva ^Ravanioa'* v Clii-cagu in iine'.pTyd,petsto iz^e-4jenci rodoljuben nagovor. l)o-biček. pr.ired:*ve ji bil namenjen za pomoč duli;QV;:ii. Mr. KosanoviČ se je napotil v New York. .
obsegajočega oglasa ? Par tisoč glas takole zavije: dolarjev. Če je oglas v ban™h, i	je na vaši glavi le naj-
pa dvakrat ali trikrat toliko. ! manjša senca mahu, vam ni Denar, ki ga potroši trgovec treba obupati. Namažite se z
riQwA tAnilrA v-im^mm !	--»__
ali podjetje za oglaševanje, mora prinesti tisočere obresti, sicer se mu ne izplača.
Ugledni listi in magazini seveda strogo pazijo na vsebino oglasov, navzlic temu pa. večkrat objavijo kaj neverjetne-
našo toniko Zjutraj in zvečer, pa. vam l?odo po nekaj mesecih pognali bujni lasje!"
Plešec stopi k ogledalu in s teža vo zasledi ob temenu ali ob sencih nekaj komaj vidnih ko-einic. V srcu se mu poj^yi no-
p%k^.r tekmujejo z ogksi,,čijih vsebina spravi normalnega človeka. y pomilovalen smeh, navzlic temu se pa dobe kali-
NOVA ADAMIČEVA KNJIGA.
. Prejšnji teden je v založili Hamper and Brothers v New Yorku isa^la nova knjiga Louisa Adamiča, !ki je l>il ro;en v
Blatil blizu VelikiK Lašč na dc^k ikrompirja je izredno do-
V ajj i 1 o na, ^ , MASKERADNO VESELICO m IH-ES
katerega priredi
Društvo štev. 581 SNPJ. v St. Maryb, Pa. v soboto zvečer: ,.
25. OKTOBRA, 1941
v znani GRANOE HALL na North Michael Street-
Za ples bo igral ^ Martin Knkovich SLOVENE
COMMANDERS iz Irwin, Pa. Vstopnina za moške $1.—%a ženske 50Č, kar vlcljučuje tudi
PROSTO PHACO Zatoraj rojaki od blizu in daleč, napravite se v maškerado in pridite na ta večer, ker bo
DOSTI ZABAVE 0A VSE. Najboljše maske bodo dobile
tudi NA<xRADO. Vas vse uljubno vabi--Odbor.
MOŽJE, ŽENE STAM PRI 40. 50. 60 LETUB VESELITE SE!
čutite m lei* mlajše, polni ruicranssti
N« pripisujte utrujenosd, iimuCenoaU, o-alabelesti svoji starosti. Tisoči mo pre-»oncCenl nevd tem^kaj vse stori Ostre*. Vnebuje «plo£ne tonike, ki so potrebne prt ljudeh nod 4® let, Ge Jim primanjkuje železa, kalcija, foefora. Joda. vitamina 'BI. Nek 73 let star zdravnik pite: "Sam sem ga T«el. Uspeh lsboreo. "Po-■•Hana uvajalna množina velja samo S6c. Nehajte se počuUti bre* veselja, stari. Pripnite se potutlU bolj veseli in raiajsi takoj dane a. Naprodaj y vseh lekarnah,
-TT"
OBLETNICA DK. SV. ANK V N. V.
Droiivo sv. An« št. 1*5 KHKJC redl ob priliki svoje 35.-OBLETNICE obstoja velika nbovo z veseloifro "Na počitnicah" v NEDELJO, 2«. OKTOBRA, 1*11 v dvorani slovenske meritve sv. {Cirila na Osmi v New Verico. — Zabava se prta* točno ob 5 popoldne. Po igri sledi splošna zabava in ples.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči
.*	» ISA.	i	I	«'. r .'
Vam in Vašim Otrokom
kRANiŠkdjLOVfeNSiKA KATOLIŠKA J EDNOTA

Najstarejsa slovenska jxxdporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00
SOLVENTNOST E. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%
Ce hoies dobro wbi In svsjias dragim, ta varuj se pri najboljši, Meni in nadsetventnl podporni orzanlxaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTt kjer se lahke savamje« i» smrtnine, nuno poftkodbe, operaefjo, proti bolezni in enaneelestL
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od.16. do M. Mi; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. loto pod svoje okrilje.
•"i,**" —	UM,	VA.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrsto certifikate sedanje dobe ed $250.00 do SMM.M.
tii-MT«, ,'tl	j ju., iu tf i
, K. S. K. JEDNOTA Je pravm mati vdev In sirot. Co ie nisi San
aU Oanlea te nunoFne in bogate katolliko podporne orsanizadje, potrudi se In pristopi takoj.
u: ifitMl ti jfifl	. . "	• " .
Z* UfHfe? p^Tal^iiri^« drn z« podrobnosti
M abrnito na o^Anlko In nradnleo krajevnih draitev S. S. K. Mnoto, ifi pa na:
: o ti viri iuiis v.,mliv
351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
povpraševanje po svinjini, ko-Ttoši4i in jc^njetini. Mesarji plačujejo f^vinjimo po 17 centov, teletino po 16, očiS&ene
jfce ieiitej dofcro knjigo po nizki ceniv naročite "£ivi izvi-
^ jp> napisal znani slo-.Dolenjskem in je pred 30 leti venski pisatelfr Ivan Ma^ič. prišel v Am nfco ter tukaj po- V Al^onia okraju je velHco
. ' '	---!sta! prignan m plodov it pif?a-
telj knjig.
Xajnovejsa Adamičeva knjiga inia naslov 4<Two-Wdy Pas-V prvemi delu svoje knjige pisatelj navaja razne \-2roke, zakaj so ljudje iz lilv-rope trumoma hiteli v( Anieri-ko. Nekateri so sli v novi svet iz politfenih raz'logov, ker jim •domovina ni dala one svohpde, Jci so si je roiefi in so v Arue-rfki upali najti to. česar jim domovina ni date. .Večinoma pa so.p rihajali iz gospodarskih ozirov, ker jim dom*iea zemlja"ni dajala dovoij zaslužka 7M življenje. Njih namen je bil v tej deželi delati nekaj let, si nekaj zaslužiti, nat.j ,pe sc vrniti m fii s prthranjeninj. denarjem vstvariti bol ji- življe-
ga in zavedljivega. Bolj zakot- • vo upanje. Naroči kar pol du-ni magazin j[ neka te rih niti po Ik*ita steklenic tonike, in pod je-pošti ni dovoljeno razpošilja- -tje mu pošlje poleg tonike še ti, ampak jih prodajajo na (dva glavnika za nameček. Da cestnih vogalih ve$$i ; mest) .se mu dobrotnega- namečka ni
trebif nikdar posluževati, se sko.ro ne izplača brnenja ti.
Mladeniču ali pečlarju za-trepeče srce v veselju in hrepenenju, ko bere črno na be-leni:	.
'Ali se hpčete ženiti, pa nimate prilike seznaniti se s primerno partijo? pošljite en dollar in hi i vam bomo poskli imena, nasiove. ,ih fotografije sto krasnih, mladih deklet, godnih za žen i te v. Med njimi so nekatere tudi zelo bogate. *To-rej, pošljite dolar še danes!"
t— Cemu hi pa ne poskusial sreče? — si, misli pečlar. -r-SJto
- ■ —-
Farmer jem te dobro obeta
Iz Sudibury poročajo: — Pri-
kokoši po 38 centov. Pred št i- V^' T ^ P^^r.-^-^c rina^timi dnevi je bi4 hud na-'^f Je P™erna izbera liv. Več krompirjih polj je ^oseb"° ^o rnlaae in lepe. __-j.	i li _ Ce ne bo drugače, bom vsem pi-
zaltla voda. Fanrterji lahko prodajo seno po 15 dolarjev.
Nov narodni
sal Z eno se bova že dogovorila.
In pošlje dolar. Oglašatelj je
^^^PBHBS^^^^SISiL. pošten. Z obratno pošto dobi Ko <* bo^o sestali prihodnji ^ veliko , ^ ^^ je
mesec k letnemu zborovanju v natančno ^ maj5kenih fato.
Toronto zastopnici zdruzenith '	■	T
trgovskih zbodle, bo
. - _, tu -	m ii&ralk. Poti vsako je ime in na-
Bay trgovska zbornica Pro5I1la s]ov. * < Hollvwood, California.''
vlado, naj nadaljni del ozem-|
lja v Severnem Ontariu pro-
v	j
Natp pa Adamič izvaja,
da so naseljenci pcwnagali A-
meiTfki do velikanskega indu-.«trijalnega razvoja in do sijajnega gospodarskega s'anja. —
Vsted tega je sedaj dolžnost A-merflce pomagati Evropi, i>o po sedanji strašni vojni zopet v go?«podarskekm oziru mogla vstati ter pred vsem. doseči svobodo in enak,ost in bratstvo med narodi, tto bo Amerika enikrat to dovr-šila, tedaj se more zopet vrhifi dosvov in dalje graditi svoje gospodarske stavbe. — Kiijiiga velja $2,50.
Debel krompir
Na polju farmerja S. Moora v N<ew Liskeard je zrasel krompir, ki tehta dva funta in. eno unčo. Poldragi tint tenkih kroprpirjev je Moore dosti pri-
glaisi za narodni park.
O tem so se vršile že dolge razprave, in prošnja bo nedvomno ifgodena Dobro oskrbovani narodni park bi priva-v poletnih mefieei'h na sever mnogo turistov.
OBISK V tJKBDNIfiTVU.
Danes je obiskal naše ured ništvo Ivan Žiunan. urednika "Oiasik KSKJ'*. Ž njim ^e bila tudi njegova gospa so-pro^a. . , , .
!3fr. Zupan je p rišel v New York na proslavo 40-lebpce društva sv. Jožefa št. 57, KSKJ ter je imel na proslavi, s javno st«i (govor. Rvr je bji Mr. Zu-. pan pred 30 leti več . časa v New Yorku, se je še nekaj dni (porrtudil, da si ogleda izpre memibe mesta v tem času. V Olerveland se vrne v p"c.tek.
CM!r. Zuipantt in n.iegovi go-■spej soprogi privoščimo v naši metropoli kar največ razvedri la in za ta ve.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku3 „ , fttscfepli vseh narodov
Stane samo r^J^
S ^knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici \
V	Mešani vangle^em, je^Jro,; ponekod paso JJ
/V , |udi v Jenku nwroda, B mu je kaka jed posebno v navadil
' ^ife^j^ ^kaj ^seinega za one, ki se zanimajo z&i !i se hočejo v njem čimbolj urveibati inf izpopolniti. m	"i.
Naroči te pri
216 West 18th Street
Hew York, N. Y
Oglas je bil pravilen, toda ženitni kandidat lahko napiše toliko pisem, da mu bodo prsti nabrekli, pa mu garantiram, da ne bo dobil niti enega odgo vora.
Zadnji čas so začeli prodajati nekakšne leksikone ali enciklopedije. Taka enciklopedija ima ponavadi petnajst do trideset knjig. Če je popolna, je nekaj vredna, Če le ena knjiga manjka, je pa brez veljave. [Prvo knjigo, v kateri je opisa-nq vse, kar se začenja s črko

dajejo zastonj.. Človek
t>i bil,pa včasi tu$ jad poučen o čem, jkar se začenja z ali s "K**- Druge knjige so pa precej drage, Več kot dolar vsaka. Toda s prv», ki je zastonj, marsikoga ujamejo,, da naroči tudi-drugih štirina jst ali devetindvajset.
Nekaj posebnega so oglasi, ki ponujajo "šole" za pri učenje raznih godal. Pravijo, da se človek, ki je,za glasbo nadarjen lahko nauči igranja na klavir, banjo^. trobento, citre itd. v dveh do treh tednih. Edino! e violina zahteva nekaj več
<"iu<a — sedem do osem tednov.
Le vprašajte violinista, koliko ur, dni, tednov, mesecev in Tet je predrgnil z lokom, pred-no mn'je dala violima zaželjeni glas.	, .
Nikdar ne .bom pozabil oglasa, ki sem ga bral pred dolgimi leti i . ,	_. ,
"Obogatite! Pilite opere! V operiah^. je bodočnost! Stari Nemec Wagner, ki je bil gluh in nappl slep, je pisal opere in zaslužil milijone! Česar je bil Wagner zmožen, ste zmožni tudi vi. Vse potrebno, . namreč petdeset listov notnega papirja, piščtalko za oglaševanje in kapelnisko taktirko vam poš-šljem za en dolar. Pišite opere!"
-—

aa
•GLAS N A ft O D A" - New Seek
Wednesday, October 22,: i 94! 1
V8TAN0VLJEN L. 18»)
p mm
| | . ... Poročila U raniih naselbin, kjer bivajo &jLlajfc fefflŽ^ijgi
W Mr'jM 1
(Jt'X).) — Pot/*ki az Združenih drtžav vodi v Montreal, uridi potniku, ki prihaja iz Evrope., popolno slikp, ^kar je ■skup narodov magel fcgraditi v nekaj stoletjih v deže-fi s tako ši tok krni možnostmi kot so v Severni Ameriki, ^aprerjek in bogastvo, visoka stopnja civilizacije. ki se očituje pri vsakem koraku, stripnost ter razumevanje po<ameiziiikov in skupnosti so glavne oblike te velike severno aameriške civilizacije. Severno-ameriška civilizacija se je mogla povopeti do take v isolke stopnje tudi zato, ker .je za dolgo vrsto let obvarovala svojo celino pred vojno. Politika dobrega sosedstva z Združenimi državami in njenimi sosedi ni nikjer tako otipljivo dejstvo kot na meji .jwed KreniJdo in Združenimi državami. kjer v resnici ni nobene m^-je mied razumevanji življenja in politike. Oba so>eda Živita ob sodelovanju, v prijateljstvu in df jamsko v dobrem sosedstvu. ker jim to vele na samo ekonomiki in gospodarski interesi, tomiveč tudi načeli demokracije in federalizma* politične in socialne pravičnosti in verske strpnosti. Oba soseda, ki tvorita sam svet jdej
gospodstvo nemlškega nacizma, j renca., Medna rodne QpgQjiiza^i-ki .igrozi z uničenjem svobod- je za delo, ki je bila dps le j ved-nega sveta civilizacije in na- no v Ženevi in pri kater}, bodo p redka. Žapadno podrp&e pod j sodelovale v okvirju skopni Vodstvom Združenih držav in int^respv vse, države, k,i stoje sodelovanjem Kanade z vs^-fna Stalinu ohranitve ppincipov
demokracije m vičnosti..
socsjalne p:a-
mi silami pomaga in bo podprlo še bolj omogočenje zmage, dobrega nad zlom m zmage demokracije in svobode.
V	Montrealu, ki ima .krasno lego ob veliki in bogati reki, se čutijo vst utripi, novega sy.e-ta, ki fie bori: za demokracijo proti silam teme in suženjstva.
V	tem i mestu, kjer v dovršenem soglasju sodelujeta dva , , . . . - .. . - J na, oda, arigkfeki in francoski, b°k° ?Ufitvo ^Jnpljenje m žrt-v ^mpnosti den*okratske inl^"*** nyoda, ki se je od-
državne (mote, se čuti nov duh,1!02!1 f^*1* demokracije in
jki tudi danes daje vse, kar ima
"Eudi Jugoslavijo nahajamo rv Montrealu; predstavljajo jo hrbatjski ban in Člami jugoslovanskega odiposlamstva. Kanadsko prebivalstvo in vsa javnost jiff"je toplo in prisrčno sprejela. ~ Najuglednejši predstavniki kanadskega jav-poga mišljenja so pokazali glo-
ki naj preporodi jutrišnji svet,! Tu so predstavniki vseh vlad easužnjenih. evropskih narodov, ki se bore za vrnitev svo-in svojih
ljudstvo ljubi Jugoslavijo Kanada je dane* v veliki svetovni krizi zavetnik Jugoslavije. V
je svobode m.svo^n pravic.	^izsefj^tvo'mar
Najntenjsa evropskq, država - *
Tjukserrfburg ima v ifiontrealu sedež svoje vlade, dočim imajo vse druge vlade zasražnjenHi držav svoje predstavnike.
Francija predstavlja veliko odposlanstvo generala de Ganl-lea, ki ga kanadski Francozi
Ijivo in delavno pomagat pri gradnji orožarne demokracije;. &anatf>iti tisk je prav tako kakor ti-ste Združenih dr-
RUŠILEC POLEG TSTEMSKE PODMORNICE
Angleški rušilec »toji v bližini nemške podmornice, katero so angleški bombniki z globinskimi bombami prisilili, 1 je prišla na površje 111 se je nato podala. Podmornico so potem odpeljali v nek9 angleško p ristanišče, posadko pa zaprli.
Govor ministra Jeftiča v M
" Mount Royal Clubu'r v Montrealu je bil^. svečama večerja, dne 8. oktobra v čast banu HrvatskeT dr. Ivanu Šuba-šiču in članom joga«lov. .vlade. Mimo hrvatskega bana in mi-nistov BogoljiHba Jeftiča, .dr. Božidara Mlarkoviča, Franca Stpoja in, $ave Kpsanoviča so večerji p r^sost vovaji^ tucfi generalni konteul Jugoslavije v Montrealu in sledeče ugledne kanadske osebnosti: Duke of Looichten.berg, grof Pavel Lgna-tieff. grof B. H. W. Kevser-lrag., senator H^gessen,, sena-
. .	, ., , . časte kot onznajcvaPca nove
in interesov sta za Potnrka ki Frai^je.	političnih
prihaja ,z Evrope ideal do ka- ediltavnikov ^ tu tudi vge terega naj se dvigne F,vropa,2avezn^ke vojske da se resi in obvaruje —
in
p vse za-
.... „ _	svoje 1 veznrSke letalske sile. Ganlji-
tradicije, svdbode in človečke j VQ ^ sre^ti v ^^ po uli_
žav navdušeno pozdravil dan) tor Beaubien. župan Montres-marca in ,od tega dnej.e on la, dekan univerze J. C. Mea-zaveznfk Jugoslavije. V mtont-realsk ih uredništvih časopisov v angleškem rn francoskem jeziku Ima nas narod same pri-
jatfilje, ki so pripravljeni pomagati nam in \\ nam že pomagajo. Nai/vEsji predstavniki montrealskega . duhovnega
• V vj	* "1 v* * * 1'
101 IC"'	I ca h Montreala angleškega v o- in din-štvenega življenja po-
Kanada je danes v resnici jaka v dražbi z belgijskim, ho- zrtvovaTno in navduseno sode-spona med Anglijo, ki je njena landskim, norveškim in vsemi lujejo v društvu "Canadian "donlovina mati" in vsem za- drugimi zavezniškimi vojaki, Friends of Yugoslavia" za mo-padnim področjem. Ona se da-Rojaki, ki' nwrno. in ^lačno ralno.i-n materialno pomoč, tr-,
"peči Jugoslaviji. Narse izse-Ijenstvo zelo marljivo sodHst-: je podpiranju Jugoslavije. Kakor ni mieje med Kanado in Združenima drfei.vaimii taka. tudi ni meje med ljuiheznHo Kanadčanov in državijaraov svobodne ameriške enote dp Jugoslavije in našeiga narqda. fei trpi za ideale na katerih sloni vsa enotnost in civilizacija Severne Amerike.
nes bori za zmago demokrat-!prenašajo napore "za " dcJbro fcskilh načel v svetu. Kakor fevojiUi zasužnjenih narodov. Združene dišave je tudi Ka- j Mednarodna delavnost v Mont-nada bogat in velik zaklad de- jiealu je zelo živa. Tu ima svoj iniokraieije. Evropa je dala kar ( sedež tudi mednarodni urad je uvogla in imela za ohranitev. zadelo, ki je svoje delovanje demokracije. Ona to še vedno preselil hi Ženeve v Montreal daje, v prvi vrsti po Angliji 1 hi 'ki tudi sedaj v času vojne
ter z žrtvami vseh svojih narodov, ki njihovi upori odkrito hi/glasno govore, da nočejo in ne bodo sprejeli totalitarno
a zvija živo sodelovanje vseh stanov za ureMpičenje socijalne Pravičnosti. Te dni se bo v New Yorku začela tudi konfe-
•kins in n^rjogi drugi. Pri ve-•fcrji je g-. Bogoljulb Jeftič imel sledeči govor:
OMEJITEV KUPOVANJA NA OBROKE
Kot prvi obrok je trefca plačati najmanj tretino nakupne cene. — Po dolgih počitnicah se bo dne 3. novembra sestal parlament. — Uravnava delavskih sporov.
Kanadska vlada stouša preprečiti brezpotrebno trošenje. Zdaj je izdala odredbe glede kupovanja na dbroke.
Kdor kupi kaj na odplačila, mora platčaiti na roko najmanj eno tretjino in v nobenem slučaju ntanj kot deset dolarjev. Ostanek mora biti plačan v teku dvanajstih mesecev. Najnižje odplačilo je pet dolarjev na mesec.
"Omejitev kupovanja na obroke in.omejitve glede izposojanja denarja so le p rvi korak," je rekel fmanični minister J. L. liscev. "S tem se ibo dalo (preprečiti nevarnost inflacije, ki se poraja iz konkurence med civilnimi in vojnimi zahtevamfi po razpoložljivih zalogah maiterijala."
Te evdredibe je uveljavil po preleej burni seji kanad-ski kabinet. "Oveljavljenje drugih odredb je prepnSceno parlamentu, kateri se je odgodil 14. junija im se bo sestal 3. novembra. .
Parlament bo nedvomno n-krenrl kaj radikalnega proti preteč! inflaciji, in govori se celo, da bo uvedel kontrolo nad plačami. Ena poeiavitnfci zadev, s katerimi «e bo pečal parlament. bo točna poraadelitev de'aviske siLe. .
"^e bo vojna rše kaj časa trajala, bo morala biti vojna in-
dustrija uzorno organizirana in delavcu najbrž ne bo dovoljeno poljubno prebirati delo.
Vladni zastopniki bodo (poročali parlamentu o naporiti in uspehSh Kanade v zadnjih štirih mesecih. O bo&cu se bo pariaiment odgodil ter začel po novem letu spet Zborovati.,
Veliki so bili napori Kanade in veliki njeni uspeihi, toda vpoštevati je treba, da tudi sovražnik ni držal rok "križem.
Pod nem)škimj natvalom se drolbi ruska vojaška sila. Nemi-ci so dbkro?ili Leningrad in se približali Moskvi na mrvarno razdaljo. Skoro vsa kontinentalna Bvropa je v rokah sovražnika. Bdipole Alnglija stoji trdno ter tvori vzhodno predmoist je amlerijške ^»vobo^e.
Parlamenta bo imei preoej novega , poročati ministrski predsednik Mackenzie King. Zgovorna bo pa ttldi opozicija, kateri načednje E, B. Hanson, ki se je nedavno vrnil iz Anglije.	0
(Kanada producira vsak dan več vojnega materija!«. V zvezi s tem je treba dve značilnosti prav posebno pmenitL
Zadnji čas so bili uravnani vsi delavski sporL.ip zdaj p i'
jo trgovsko ladjo "Fort Vtfle Mjaxie" kar je že precejšen pri-t spevek k angleškemu brodio-, v ju. ..	j.	...
Proehikcija tankov, in letal' je bila pospešena nad vse pričakovanje. Neka zrakoplovna
Ijev izza tistega časa so. jo pa razširili, da meri zdaj 235 tisoč. kvadratnih čevljev.
Lehmanov tin v Kanadi
rv kanadski vojni iijcinstri^ ni-, ti enega štrajka.
Kanada je zgradila prvo več-
Dne, 15. oktobra je dospel ž letalom v Kanado P. G. Lehman, 24 letni sin newyorškega gov erne rja Herbert a Lehmaaia. Talkoj po svojem prihodu je vstopil v kanadsko zračno stlci.
Vozil se je v spremstvu Mal-colma MacDonalda, angleškega velekomisarja za Kanado, ki je bil več tednov v Združenih d ržavafa.
Peter Lehman je pred nekaj meseci obvestil poveljstva,kanadske zračne sile o svojem sklepu. Odgovorjeno um je bilo. da mu je sprejem, zajamče^, 6e ga.. bo zdravniška komisija proglasila za sposabnegu.
I^ehman ima licenso za privatnega pilota. Njegov brat je 1fxxiporo<činik v ameriški arr maai.	. ,
Najprej je hotel stopiti v a-merisko zračno služtbo, pa je bil zavrnjen, ker je poročen in ima otroka.
xDVE&TTSE IN-
"GLAS WAKdP^'
'^Globoko ganjeni člani vlade kralj. Jugoslavije s hvaležnostjo čutimo čast, ki jo danes izveičer nam izkaasujete. našemu ubogemu narodu. . N advise ogledni odbor, ki ste ga vj sestavili, stopnjuje nafte oh?®irtke. ker, so, prijatelji Jugoslavije v tej veliki zemlji najuglednejši ljudje, ki moraliie vrednote dvigajo nad vse drogo in ki s takimi občutki zele dati priznanje zaveznašk-emii jugoslovanskemu narodn. Srbom, Hrvatom in Slovencem, »etioceni, da prijateljsko pripqmorejo. da Jugoslavija vnovič postane j^vobodna in neodvisna, napredna in močna. Spričo naj-iskrenejse hvaležnosti vse kraljeve vlade za vaišo pistoljub-nost in za laskave in hrabri 1-ne besede, ki ste jih naslovili na nas, naj mi bo. dovoljeno navesti ^rjbski pregovor, bogat z izkušnjami: "Na mtaci se po-znaju junaci, n nevolji pravi prijatelji."
-"Prosim vas, spoštovani jugoslovanski prijatelji, da pomislite na vse težke trenutke,' ki smo jih (preživeli od zločinskega Hitlerjevega napada na našo zefrrtljo šest mesecev je trajala ta pot * do prihoda k Vam. zarveftnikom in prijateljem. In po vseh teb naporih, ki smo jih prenesli in po vsem kar smo preživeli in neposredno videli, ko smo šli skozi vse vojno območje od Dionave do Balkana, na srednje m.vzhodu in v Južni Afriki vse dO tu, vam z dvignjeno glavo im iskreno »javljamo svoje globoko prepričanje: Velika Britanija z vserafi britanskimi narodi in R svojimi zavezniki bo zmaga-, la. Hitler bo potolčen z vsemi svojimi tanki in letali. Zmage nasifia in nšpAi temnega zla trajajo malo časa. Veličina naroda, osnovana samo na o-boževanju kraljestva teera sveta. 'je obsojena k iDropadu.
Gospoda I Doibro vam je znano, da je 27. marca letos naš narod izbral svojo usodo in da je s svojim mftadim kraljem orevzel odgovornost za dexgod-ke na svojem težteem in tradi-ctionalnem pote svobode In ne-odvisnosti. Kakor narod sam, tako tudi mi. njegovi slnžahmi-ki, nismo no(ben trenutek obžalovali to od kličite v ali s© ustrašili velikih odgovornosti, ki jSfi imaflno. Jugoslovanski narod
se popolnoma zaveda strašne boibe, ki je ne' neba biti in žrtev, ki jih daje. On ve, zakaj tako dela, eeprafv materialno ni pripravljen; on ve, da bo \>ak narod pred zgqdoviijo odgovarjal za svoje delo. Narodi, ki ljubijo svobodo in hočejo v njej živeti, imajo tudi veliko, odgovornost in elolžno-sti. Jugoslovanski narod je majhen, a je dokaza) v svoji zgodovini in tudi v prejšnji svetovni vojni, da je spodoben za velike odločitve in velike žrtve za vero v velike ideale k iranske ci vil izacije.
Po vpadu v Jugoslavijo in njeni zasedbi Srbi, Hrvati in S!ov.< mri prenaKprjo neizmerne 7rtve v svoji ljubezni do svobode neodvisnosti. Vi ste prjče te ofbwpne (borbe, ki ne preneba m ne bo prenehala, dokler je "e kaj življenja in dokkr ne priele zmaga. Juitri bo natančno sedem let, odkar smo v tej borbi s silami zla dali veliko žrtev, našega kralja AleJwsndra I- ki so ga ubili
je. Naj Bog spametuje in obvaruje vse narode, ki so ostali, smrtne borbe, ki jo Hitler prinaša s seboj in v kateri se bo na llbncu zadušil sam nemfski narod. Po vseh težkih skušnjah in trpljenju je sedaj mogoče reči, da so se veliki narodi odločili. Vfprašanje zmajge je sedaj samo vjprašanje odločnosti in močne volje. I11 v tem ozira, je naša velika dolžnost, da se poklonimo pred junaškimi žrtvami in napori Velike Britanije in vseh njenih narodov. Svoboda malih naroelov je vedno . bila tradicijonalna skrb Ve-tike Britanije. Interesi človeštva in upi vseh malih narexiov so v silni moralni in materialni moči britanskega carstva. V njem in v veliki ameriški demokraciji jamstvo za boljšo bexioenost vseh ljudi. Izjava pri sestanku na morju, ki »to jo navdušeno sprejeli vsi zavezniški narodi skupno z Rusijo, pomeni veliko zmago.
-_f*Za to zniago in moralno
v Marseitleu leta 1934. ko se j podporo demokracije s svoji-je najbolj trudil za medna rod- mi velikhni zavezniki bo jixgo-ni mir in neodvisnost Jugocla- slcnanski narod žrtvoval vso vije. V tej dolgi borbi jugo- j svojo moč v globoki veri, da je slovanski nare>d od kralja dojv^e to zaradi svobode v svetu, pastirja ne štn>e žrtev. Naša j zaradi pravičnosti med ljudmi, mesta so porušena, naše vasi zaradi sreče Človeštva, v sla-
pofSgane, naša polja pohojena, naši gozdovi polni begnnejev, oofni če^nikeyv in mttčenikov, ki se ogorčeno bore s sovražnikom. A Srbi. Hrvati in Slovenci nočejo Hitlerjevega "reda." Ju)ge>slavija noče suženjstva. čpprav se narexlu grozi z rtničenHem. Mir s Hitlerjem: je mir brez svobe)de in neod-vi<=ne>sti; delo z njim je samo de Jo zanj, njegov "red" £e mTačno suženjstvo in protikr-Sčanstvo. Hitler prinaša gor-
Vo Bewru.
^'V tem prepričaju dvigam svojo čašo za napredek te iepe zemlje Kanade in britanskega imperija; pijem v vaše zdravje in v zdravje kanadskih prijateljev Jugoslavije. Predsednik "Kanadskih Prijateljev Jugoslavije" je nazdravil kralju Juriju VT. in kralju Petru H. V imenu jugoslovanskega kraljevega odposlanstva se je zabva>lil in nazdravil hrvatski ban dr. Ivan Snbašič." ,
StojujmcL v JfMiML
shod protifašistični: organizacije
slovanov.
JUŽNIH
Naša organizacija bo imela svojo redno sejo v nedeljo dne
2. novembra 1941 ob 2. uri popoldne v prostorih Finland^ke-ga doma in te, brat, kakor sestra, vabimo, da prideš na našo sejo, da vidiš naše delo, ter se pfepričaS. da smo svesti" vseh ciljev, s katerimi smo postali člani te organizacije. Torej vsaki, kateri ni za Hitlerja ter njegovega zaveznika, mora postati član- Pristopnina je samo 25 centov in mesečna Članarina tudi 25 centov.
Bratje in sestre, Slovenci, Slovenke, Hrvatje, Hrvatice, 3rbi in Srbkinje, mogoče vam ni še znano, da je v Vald n-stanovljeno novo društvo pod gornjim imenom, da šo združeni v eni organizaciji vsi Slovenci,; Hrvatje in Srbi. Cflj ter namen te organizacije je:
1. Pomagati v osvobodilni borbi našim bratom v starem kraju, kateri se bore za svojo Svobodo, kakor tudi za našo, izpod nemškega in itaiijanske-
boibi za osvobe>denje, kadar je najbolj potrebno, se pač ne. bo sramoval praznovati z nami skupni dan osvobodenja in si ne želi, da se bo na njega s prstom kazalo, da ni hotel, da se4ni trudil, da pomaga svojim najdražjim, svojim najsvetejšim idealejm za domovino in narod.
Torej bratje in sestre, vsakemu takemu je danes dan prostor v naših vrstah, tako da vsi ujedinjeni moremo prinesti hitro ter obilnejšo pomoč za o-svobe>denje tistim našim 'bratom, kateri prelivajo kri ter izgubljajo glave v'to svrho.
Na^a organizacija ie v tem kratkem "-asu svojega obstanka do d anes imela dve zabavi, od katerih je ena bila za nonVoč sJtarenuu kraju,, druga Kanadskemu Rdečemu križu in tretja bo za pomoč ranjencem v ruski armadi.
Denar za pomoč v stari kraj se hrani na banki tako dolgo, da dobimo sigurne vezi, tako da denar pride v prave roke.
Jiuraj Mihci iČ blag.
Val d*Or, Kan.
ga fašistoma, ki sta 'največja zatiralca in muči tel ja človešt va in pomaigati osvobodilni borbi vsem premaganim narodom.
2.	Pomagati naši novi domovini Kanadi, da kaj prej in lažje koraka k popolni zmagi nad nemškim nacizmom*.
3.	Pomagati Veliki Britaniji, Sovjetski Rusiji, ki se združeno borita proti: nemfski zveri Hitlerju in proti njegovemb pajdaišu fašizmu.
To so naši cilji in z željo, da se jih mam cim več pridruži v naše vrste. Naj se pridrnži v. sakdo, kdor želi biti svoboden in želi enakopravnost,.želi pomagati borbi za svobodo-ko je čas.z^ to.
Naša organizacija se ne meša v nobeno politiko, temVeč se. hoče boriti z pe obstoječimi, organizacijami proti Hitlerju, Mnssolmiju, Paveliču in Nedi-ču, ki so prodali naš narod in našo domovino. Vsak, kateri ,želi .svobodo.sobi in svojimi v domovini, in Sedi dati pomoč
imate ze ta p& ročni atlas?
V te* kritičnih trnsih Je UbUelJa dnevnih tmU ta prirvčnl ATU& ki r RW mišim naročnikom p«
eenl. — Naročit« n «•
Velikost 9H x 14 H later 48 vellklb strani; 82 banranlb Mmljeridor tajiti driav in .9 nemlj«Tl4oT Zdr. ddtmv ln h(Ut vodilnih dr-
45 rr«ter»ih »Hk popolnoma o-
Zanimivi sretovni dogodki Najnovejši semljevld kaie eetl ■vet in tnd!: . . RAZDELITEV POLJSKE MED
: NEMČUO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-
' BANIJB — PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
fiKE K NEMČIJI ,, /. NOVA FIN8^^-Rp8KA MEJA
rosi as t. __centov
Poiljlte flvoto v snmmkmb po •
»Rosebnoa t :
HAMMONDOV ZEMLJEYID, KI
SAM SEBE POPlUTi4 w KUPON, ki C> dobite • ajtUaom In ko g« lxpelnlte in poOJete k latajftteUn setnljevide,..Vam dni« pravico, 0» dPhlt® dpdatn« 4coUJ^ .vide a, novimi mejami Tpjakjajo-«h m držav, kakor bodo preme-njene po aedanJL
. 1 ..." . 1 ■ - - Naročite Attea pri:
"GLAS NARODA"
,II« wEST ttth mm
H m W * O B K , N. T.
VjJJ .^ffir"' 7
»GLAS NARODA" — New York
Wednesday, October 22, 1941
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
113
• •
BroscJi, nenavadno častihlepen mož in vnet za sliuaibo, je poizvedoval .in spoznal, da se -večina vojaških službenih meet cgiiblje stopiti v izvezo s prestolonaslednikom. Novi krilni pribočnik je vprašal nadvojvodo. ali se to ogibanje, ki je segalo tako daleč, da so celo zahtevana poročfiJa vojafcških službenih mest prihajala z veliko zamudo in v čudno izmuzljivi obliki, nemara ujema z željami visokega g<x*poda.
' Prane Ferdinand je srdito odvrnil , da ne, ter potožil, da ga tako vojno ministrstvo, kakor generalni štab malone bojkotira in da nnora zaradi tega prebiti brez najvažnejših podatkov. Brostth je menil da se rmora dati ta nevšečnost od-prarviti; poleg cesarjeve vojaške pisarne naj*se ustanovi pre-ftolonaslednikova vojaška pisarna, ki naj ji (dostavljajo vsa poročila vojnega ministrstva, generalnega štaba in vseh vojaških atašejev v tujini prav talko kakor cesarjevi vojaški pi-Fami.
"'Imenitna misel," je vzkliknil Franc Ferdinand, "a kaj naj storim, ko se vodje vojafckih uradov tako nialo menijo za to, da sem na svetu?"
Broscli je predložil, naj Franc Ferdinand brezpogojno gleda, da doseže ustanovitev "prtstolonaslednikove vojake pisarne," ki mora imeti kar moči široko področje; vse ostalo pride samo po sebi. Vojaška pisarna bo držala vojnega ministra in šefa generalnega štaba ter vsa podrejena mesta v šahu.
"Mislite," je nejeverno vprašal Franc Ferdinand..
"Cesarska visokost si menda niste po naključju ustvarili zbirke svetili Jurijev," jo odvrnil podpolkovnik. "V znamenju svetega pobijalca zmajev bo vaša cesarska visokost zanesljivo zmagala na vsej črti. Zmajev, ki ne brizgajo drugega kakor črnilo gotovo ne bo težko pobiti."
Ta pogovor sta imela v Konopištu. Na samotnem češkem giadu se je podpolkovniku pl. Brosclhu že čez nekaj tednov posrečilo dobiti prestolounslednikovo zaupanje. Mnogokrat >ta sedela po cele ure in domačnost hiše, ki ni bila drugače pristopna nobenemu gostu, je častniku omogočala, da je ka-terikrat dal razgovoru zasebno smer, ki je iprevejano otipavala in poživljala prtstolonaslednikove s krivne želje in ki v Behederu ni bila mogoča. S tem, da je spravljal "vojaško pisarno," ki naj bi so ustanovila v zvezo s presenetljivim tol-n točenjem nadvojvodove vneme za pobijalca zmajev, je po dejanjih koprneči krilni pribočnik izpodbujal njegovo domišljijo in prav tako silno kr?pil njegovo zaupanje vase. Ne da 'bi se zavedal, je Brcsoh izrabljal skrivno duševno sorodstvo Franca Ferdinanda /. Rudolfom II., s sanjskim cesarjem ki je od svojih astrologov in Čarodejev terjal in prejemaj iste razlage življenja, kakor jih je zdaj trezni podpolkovnik na pol v sali ponujal nezadovoljnemu prestolonasledniku. Strastni lovec Franc Ferdinand, ki je na pogonih tolažil svojo merilno silo, je bil mahoma očaran od bnsede "pobijale« zmajev " Okrutna obUka pobijanja zmajev, ki mu je bila na misli 'možnost, storiti svoje sovražnike z uničevalno kritiko njihovega početja in njihovih zmožnosti neškodljive ter jih prisiliti, da odstopijo, j ill pahniti v pogreznico in jih postreliti s svinčnikom namesto s svincem, je bila tako vabljiva misel da je neutfgoma šel k cesarju terjat ustanovitev "vojaške pisarne."
Broschev domishk je bil nenavadno pameten. Beseda "vojaška pisarna" jc zvenela tako nedolžno, da je cesar, ki ze tako ni maral, da bi se prestolonaslednik drugje udejstvo-val kakor na nepolitičnem vojaškem področju, brez obotavljanja dovolil njeno ustanovitev.
Odsihdob so imeli''cesarjevo vojaSko pisarno" in '*pr sto-lonasledmkovo vojaško p;sarno," in ker je Bro^h ministrstvom, vojaškim službenim mestom, vojašSkim ataše jem in generalnemu štabu brez odlaganja naznanil, da se morajo, po: slej vse zadeve, ki jih prfdfogajo cesarjevi vojaški pisarni, likratu -predložiti tudi prestolonaslednikov i, je bil pričetek dvojne vlade srečno in brez spotike naipeljan."
Vse mvisokim vojaškim osebnostim, je bilo znano, da se h rane Ferdinand sicer z vnemo loti vsake stvari, ki ga zanima. da pa nuna ne posebne pridnosti ne velike vztrajnosti, /ato so vojaške oblasti izprva niso bogvekaj menile za ustanovitev prestolonaslednikove vojaške pisarne. Ko so pa če® stinnajst dni vsi oddelki generalnega štaba in vojnega ministrstva ter skoraj vsi vojaški atašeji dobili odločne opomine z natančno označbo spisov, ki so jifh bili dostavili cesarievi pisarm, prestolonaslednikov i -pa ne, sta v vseh pisarnah velikih gospodov vojnega ministrstva in generalnega štaba zavladala strah m prepadenost.
Se nekaj tednov, in v=i ti gospodje niso imeli večje skrt>i mnno prestolonaslednikove vojaške pisarne. Kajti ta vojaška pisarna je terjala v "štiriindvajsetih urah" odločitve, ki jih je vsak resorni načelnik načeloma prepuščal prihodnjemu letu. V Konopištu res da niso preverjali in obravnavali vseh spisov, kakor v cesarjevi, mnogo počasnejši, a dlako-cepno nataiK-ni vojaški pi<anni. ■ Pre«tolonaiskdnikova vojaška pisarna si je izbirala samo tiste spise, ki so se ji zdeli važni Brosoh je bil našel v Konopištu eno samo pomožno moč. nekega podcatmka. Oez tri mesece je imel v vojaški pisarni ze stinnajst lastnikov, ki *o delali ponoči in podnevi.
Kppi*ami J'e delal° šestnajst častnikov. Ker je pre«tolonafilednikova vojaška pisarna s svojimi odlogu prevala odločitve cesarjeve^vojaške pisar™so £ ttZ V°J ^ *1,ir2bena	ki so imela dolžnost nepo-
n^r^POrOC na?vLSiiTTla Eskima pisarnama, v nepopisno zadrego m zmedo. Povsod so govorili:
dvj ^.ainim?n*> T monarhiji samo dveh državnih polovic, dveh vojsk m reh parlamentov - avstrijskega, ogivkega in skupne delegacije - ampak tudi dva cesarja.^
1906Pn^r-FerdvnaAnd^ je rfMs <tTo Wagoslovljeno leto 1906 na.i si vsak Avstnjer, ddbro zapomni odsihma bo Av stnjja spet resnična velesila."
— .7 (Nadaljevanje prihodnjič.). ,
KANADSKO-AMERIŠKI GOSPODARSKI
NAČRTI. — Po mnenju skupnega odbora sosednih držav je prehrana Anglije eden največ jih problem ov. — Tudi j užno-am eriškim republikam je treba'pomagati.
Na dva dni trajajoči konfe-
renci skupnega kanadsko-ame-rišlkega gospodarskega odbora, vršeči se v newyoiSkem B?lt-
Anglija mora dobiti dovolj živil in sicer iz skupnih poljedelskih virov obeh sosednjih
more ho telu, je bilo sklenjeno'dežel.
tesno gospodarsko sodelovasnje! Pri pošiljanju, oziroma izmed obema sosedama, posebno menjavi vojnega malerijala je
kar se tiče prehrane Velike	-------:—i—
Britanije ter oskrbovanja juž-no-ameriških republik z razni-
mi potrebščinami. Odbor je bil ustanovljen meseca junija ter posluje kot posvetovalna oblast glede gos?podarskili zadev, oibramJbn<fcra sodelovanja ter povojnega obnovitvenega dela.
Po konferenci so izdali poročilo, iz katerega pa niso razvidne podrobnosti ciljev i p načrtov. O vseh podrobnostih bosta pa obveščena predsednik Združenih držav in kanadski ministrski predsidnik Mackenzie King.
treba odstraniti vse carinske zaprelke.
Promet na Velikih jezerih je treba povečati, posebno kar se tiče kanadskega in ameriškega žita ter kanadske in ameriške ru<le.*
Na teše vanje povojnih načrtov je treba že zdaj" pripraviti ter sestaviti tozadevni program..
Konference se je udeležil tudi Adolf B Tie, ameriški pomožni vojni tajnik. Prihodnji sestanek se bo vršil po preteku enega ali dveh mesecev v MjontreaJu.
PREMALO JAJC ZA EKSPORT
Kanadski farmer ji naj boljše krmijo kokoši, da bodo bolj nesle. — 30 milijonov ducatov jajc poslanih v Anglijo.
Iz New Liskearda poročajo, da je pofjedelski department
province Ontario pozval farme rje Temiskaminp okraja, naj poskrbe za vpčjo prodiik-cijo jajc, ker v nasprotnem slučaju ne bo mojroče zadostiti vsem zahtevam Anglije.
Kunalu se bo začela kampanja. čije cilj bo, potom boljše; krme doseči, da bodo kokoši več nesle. Vsem potrebam bi bilo zadoščeno, če bi vsaka kokoš znesla vsaj dve jajci več na mesec.
zPoljedelski department je poslal farmerjem tiskana navodi-
potjo ustavili v Oolg, Ariz. Na gasolin postaji sepi se srečal s možem, ki je b il zelo interesi-ran za naše kraje države Min-nesote, Wisconsin, in Michigan. Izpraševal me je razno o naših državah Nadalje sem ga vprašal, zakaj se nvu naši kraji dopadajo, saj vendar imamo mi v teh krajih hude zime, čim je v Arizoni zirrirnj toplo. Povedal mi je, da je bil rojen v mestu Superior, Wis. Nadalje mi je pr ipovedoval, da je prišel v Arizono, ko je bil 17 let star in se seznanil v Arizoni rojenim dekletom, katero je slednjič poročil. Pravil mi je, da so mu zmiraj ljubo v spomirm naše severne države njih številna lepa jezera, šume in ravna polja. Vprašal sem ga, zakaj ne gre živeti v Wisconsin-Minnesoto ali Michigan, ker s tako trgovino bi lahko izhajal v vsaki državi, ker povsod imajo avto in povsod se prodaja gasolin. "Yes," je rekel. "I would go but can't aret my wife to live there." Povedal ma je, da jo je že večkratt vzel v naše države in ji razkazal več lepih krajev; toda nji se zmiraj dopadajo tukaj ti kamniti hribi bolj, kakor naša jezera in šume.
V Calif orni ji, kjer smo se ustavili^mo se srečali z več ljudmi iz naše drave. Eni tam živijo že več let in vsaki mi je
▼ STA NOTTJKN L 1 8 • S
NOTE 7A KI. A VIR Al! HAR-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Clevelandu.
Cena — $1-50
Emil Adami«—I« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TESMI ra molki
.................M
Bo konca meseca moja pri-____^ ^ ^ ^ ^
hodnjega leta bo treba poslati pm^l^da	naše ranne-
v An-lijo trideset milijonov,re> štiriletne čase, sneg in led ducatov jajc. Pošiljat ve se bo po kateretn imeli toliko ^ do začele meseca januarja. | pih	se drsati -
Farmer bo dobil za ducat 28
Sest narodnih pesmi
tki zbor .............
Sest narodnih pesmi
fcani xbor ............
7.
M0NTK0
si/ovenian dance
vanda polka __
po jezeru
kolo___-_______
ohio valley
sylvia polka________
tam na vrtni gredi
maribor waltz___
spavaj milka moja
orphan waltz _________
dekle na vrtu oj, marička. pegljaj— Zidana marela cpolka) veseli bratci (mazurka)
M
t rane Venturlnl—ŠEST MEŠANIH in MOŠKIH ZBOROV ......
ferdo Juvanee—Ik> mladih let, moikl zbori ............
Peter Jereb—osem zborov (molki in mebuii) .... -........
in četrt centa.
Leta 1939 je bilo poslanih v Anglijo 1 milijon 520 tisoč ducatov jajc; lani jih je bilo poslanih 10 mfilijonov ducatov, letos pa 15 milijonov 300 tisoč ducatov.
Po podeželskih trgovinah, po brzojavnih dTopih in gospodarskih poslopjih so nabiti plakati: "Jajca za Anglijo! —
po njem To sem hotel popisati iz tega razvoja, da s* tem, dokažem, da so besede resnične, katere pravijo, da vsaka ptica rada poleti tja, kjer se je izvalila. To je že človeška narava. .
S temi črticami naj zaključim svoje pisan je s pozdravom na vse naše rojake in čitafr<loe "teira lista.
----' ----------— ----- „— inuAuti. uajia	n,
la za izboljšanje kokošje reje.'Več jajc za Anstfijo!'
Obisk v Kanadi
Piše MICHAEL PREBILICH, Evefeth. Minn.
Nadaljevanje
Mislil sem si. kako se naj s sta riši snidem? Ali se naj vstavimo v gostilni in jim damo na znanje, da pridejo po nas. Ali naj gremo naravnost
Velik bombnik pogrešajo
Transportni oddelek kanadske zračne sile poroča, da pogrešajo velik bomjbnik Look-heed Hudson modela, ki je od-Jetel s tremi Kanadčani in Amerikancem na krovn
en mi
' našega .	---
Jugoslaviji. Avstriji 'Protj, Angliji, pa ni dospel na .....določeno mesto.
najraje ostala v njih. 'Posefo-l'™10 »Poročeno. ^ ^asi je bil
no ob večerih je bilo veselje poslušati leipo fantovsko petje po vasi. Prepevali so vse znane slovenske pesmi, katere je moja soproga svoječasno še na Evelethu poučevala.
Moji 1 jod je so bili izvrstno prijaani z nami, posebno pa še z mojo ženo Amerikaniko kakor so jo oni nazivali. Ona se jih zmiraj spominja in pravi, da f? bilo veiselje med njimi živeti. Težko nam jih jVbilo zopet zapustiti. A najitežja in hujša kot smrt je pa bila ločitev od mojega očeta in matere. Njih žalosti in solz ni mogoče popisati. S solznimi oomi smo se razstali. Hotel sem jih potolažiti s tem, da se za pet let zopet mem in se bomo spet videli, aH oni «"o dobro vedeli, da je to 'bilo zadnjič v našem življenju, da se vidimo. Zbogom, zbojrom — in kmalu smo se potopili v nevidno daljavo nazaj v Ameriko, v deželo in edino deželo mdru in svobode na svetu, v katero deželo smo prišli iskat srečo in boljšega kruha, v kateri jie dana revežu in siromaku ista pravica. Mojemu očetu in materi so se u-resnioile besede, ko so rekli, da se zadnjič vidimo na tem svetu, po tistem tri leta je oče umrl v starosti 77 let. Od matere pa sem zadnjič slišal meseca februarja ko je bila 85 let
o-
premljen z močnim oddajnim aparatom, ni poslal nobenega obvestila. Kanadske oblasti so v skrbeh, če je zašel v vihar' in padel v morje.
Poučni spisi
s kočijažecn sedeti. V dobi treh mesecev
obiska __0___________ _	M
in Neirtčiji, smo imeli obilo le-1 določeno mesto.
----- — -----------—pih časov. Tudi moji soprog' KtlaJ bomibnik odletel in
domov! To je bila ena največ-1 so se dopadK naši kraji, da bi|k?liko dTli S« ^ pogrešajo, ni jih nalog mojega življenja, ka- ---*--• ■ " - •••» " - ilhil« «tmr^«« tv,.,:	«
tero nisem nu^gel rešiti. Posebno zaradi te#a ne, ker sem prihajal iznenada, ne da bi jim poprej dal vedeti. Bal sem se tudi, da jih moj nepričakovani obifflt preveč, ne pretrese in s tem mogdče škodujem njihovemu zdravju. Ko smo se tako vozili, sem med vožnjo na poti premišljeval razno.
Po poti smo srečali veliko ljudi, ki so šli na polje po o-pravku.. Otroci so nas lepo pozdravljali. Za mene se to ni videlo .kaj nenavadnega, am-patk za mojo družino pa nekag tuje. Seveda moji ljudje niso vedeli, da stm jaz eden izmed njih, prijprosti kmeiSki sin kot so sami. Rad bi se izdal, kdo da sem in odkod da prihajam, ampak zato bi se morebiti pre-vetč zamudili, ker bi sleherni imel preveč i^praševati,* ker vsak i. ima svojce v Amieriki in ti ljudje si mislijo, da mi živimo vsi j^knpaj v Ameriki in se zirtiraj vidimo. Ja, Amerika je velika. Nadalje je bila moja želja, da pridem hitro v svojo rojstno hišo, da vidim svojega očeita in mater in sestro.
(Konjičlki So venomer trap-Ijali. mi pa smo se naokoli po Dol.iih razgledovali in gledali ljudi, ki so zvesto in pridno obdelovali njive. Žertske so imele zraven svojega dela na pogrnjenih prtih na njivah
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barilca; OJ, moj Aocel ,« Sot; Kam mL fantje, dnr » raa poj-demo ......................J
OSKAR DE V:
»Srečno, ljubca moja; Ko ptlCl-ca oa tuje gre; Soči; MoJ offca ma konjička dva; Doblv lem pisemce; Slovo; Je Tplbnlla lufi .41
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (helrkranjaka. .M
V »o noč pri potoel ...........JM
Jurjera ......................JU
Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica ........Jt»
VASILIJ MIRK In .V. GKOBMING: Vetrtč; P« gradiči ..........J9
KERDO JOVANBC:
ZJntraJ......................
Sloranaka ...................
1'BTKR JEREB: Pelin ro®a; VASILIJ M IRK: Podoknlca........M
ZOKKO PREIX5VEC:
Ko so fantje proti vasi al____.Ji
L> enkrat Se .........'.......'jf\
Slava dela ..................jt$
HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan plea

IZ ŠTABE ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: *
AmerUka slovenska lira, (Holmar) M
Orlovske himne (Vodoplvee)--M
Slovenski akordi, ti meianlk la
moSklb xborov (Kari Adami«) .7t Trije meftani zbori (Glasbena Matica) __________________ M
V pepelnitel noil, kantata sa sole.
zbor in orkester, (Sattner).... M
Mladini, pesmi sa mladino s klavirjem (E Adami«) ___________ M
Dve pesmi. (Prelovee) zbor In sol«
Kali himni, drog lasno____
(■srskl odmevi. (Laharaar). zvezek, moikl
ii.
M
M
ZA TAMBUEICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar koBajuk.............. .7ft
Slovenske narodne pesmi sa tamba-raild zbor (Bajok)______
.71
8om Sel na planince, (Bajuk),
ZA CITRE:
Poduk sa eltre. — 4 zveckl _
(Koieljski) __________
ZA KLAVIK:
Buri pridejo. — Koratnlea —__M
Slovenske narodne pesmi. Janko
ZlroTnlk
L svezek. 123 pesmi ca muSkl sil Kenskl zbor ............ j (g
II. svezek. 77 r-esml za mofikl In meSanl zbor ................j
100 narodnih pesmi za mofikl In mefiani zbor, Emil Adamič____I._
FANTJE NA VASI. 18 narodnih as mofikl zbor, Ciril Prelij.. ««
Naročilo poBJlte na:
GJas Naroda
99
«1« we8t iftth street
NEW YORE. N. X.
majhne otroke, katere so zna-j stara. Bog ve, če je* danes še
ven evojeea dela varovale. To J? bila najboli zanimiva vožnja kar smo jih se imeli, poseibno je biJa poflna veselja za moje o-trofke. ker so takrat imeli prvič priložnost voziti se v kočiji s
med živimi ali ne. rHbogi kra/JT in ubogi ljudje, kam so danes prišli. Tako se v človeškem življenju menjata veselje in žalost.
Zadnjo leto na mojem poto-
konji Moj sin je moral naprej1 vanju v Californijo smo se med*
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. 8esta*n dr.
V. J. Kern. Vesanr	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj aaro«* knjlileo — "How to become a »SUzea of too United States".
V tej knjigi so v«a pojasnila ln aako-ni n naseljene	-	Ona .S5e
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNTH, splxal Franjo Du-
Ur. 278 strani. On. trda ms Qcna $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Mvlnorejca; opis raanib bolezni ln adravljenje; sliko.
GOVEDOREJA. Spisal 8
B- uegvart. 148 strani
Cena
$1--
KNJTGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50q
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. J68 stranL Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključarnlčaratvn *mr Selo-
soll varstva
Cen> $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAR. Trljo deli: 162, 141. 133 strani. Cens mehko ves Poljuden In natančen opis odkrltla novega •veta. Spis se Clta kakor zanimiva povest tor Je sestsvljen i>o najbolifilb virih.
Gena GOo-
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lskmsyer. 163 strani.
Spisal ^ntoa Prve. 8 stikam!
MLEKARSTVO. 188 stranL
Knjiga aa sslokarjo la Unblteijo mlekarstva
zdravilna ftkufiča. 82 strani
Cena .50c
$1—
■25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.