PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
“S'ieč,as4rv,ni Cena 600 lir - Leto XLI. št. 77 (12.109)
Trst, sobota, 13. aprila 198
o
o
o
o
3
o
5
c
CC O ► C-'S
C 2 v-; rn
ž
c_
r
8
r-i
k
TJ
►
-n
I
C_
M
h*:
Z
n
c*
ro
Gorbačovu bo v doglednem času naslovil še eno poslanico
Uradni začetek volilne 1
!>
O
o
o
?v
O
O
Reagan spet označil sovjetski moratorij kot golo propagando
Včeraj skupščina delegacij na ženevskih pogajanjih
KPI in DP preuzu
svoje kandidatne liste
MOSKVA — »Glavni problem v od-Hosih med SZ in ZDA je nadzor nad oboroževanjem, še zlasti vesoljskim. Washington bi se moral zgledovati P® Rooseveltu, poslednjem ameriškem predsedniku, ki je z nami is-kren,° sodeloval v prizadevanjih za omejevanje oboroževalne tekme. So-vJetska zveza se trudi, da bi odnose
Ameriko spet speljala na pot obo-lestransko koristnega sodelovanja in Medsebojnega spoštovanja.« Tako je naglasil Gorbačov, ko je včeraj poro-Cai politbiroju o pogovorih s pred-searukom predstavniškega doma ZDA 0 Neillom.
Ameriški kongresisti so se med pet-Ppevmm obiskom v SZ sešli tudi s mani vrhovnega sovjeta in Gromi-kom- Ob odhodu iz Leningrada, kjer 'se je poklonil pred spomenikom padlim v drugi svetovni vojni, je 0’Neill sicer rekel, da v moskovski politiki nasproti ZDA ni zaznal opaznih spre-Memb, a tudi, da so pogovori bili ko-nstni, zato utegne priti še do dru-SA takšnih srečanj.
Potem ko je 0’Neill v sredo izročil Gorbačovu Reaganovo poslanico, na katero je Sovjetski voditelj reagiral rekoč, da želi zvedeti za podrobnosti Reaganovega predloga za dvostranski (oseben ali vrhunski) sestanek, je
glasnik Bele hiše Speakes najavil, da bo ameriški predsednik poslal Gorbačovu še eno poslanico. Kdaj? Ko bo za to primeren čas, je pripomnil Speakes in dodal, da sta se o tem te dni pogovarjala v Washirigtonu državni sekretar Shultz in sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin.
Sam Reagan je medtem napoved Gorbačova o šestmesečni zamrznitvi nameščanja raket SS-20 v vzhodni E-vropi in neizrečeni poziv, naj. tudi ZDA ustavijo nameščanje cruisov in pershingov 2 v zahodni Evropi, spet o-
značil kot propagando. Sovjetski zvezi je očital, da seje razdor med članicami NATO in skuša preprečiti okrepitev zahodnega obrambnega sistema pred »sovjetsko vojaško premočjo«. Reagan je pribil, da ZDA niso pripravljene na nobeno enostransko koncesijo za to, da se čimprej sklene sporazum o nadzoru jedrskega o-rožja. Ameriška in sovjetska delegacija, ki se o tem pogajata v Ženevi, sta se včeraj sešli na plenarni skupščini, 23. aprila pa se vrneta na posvet v Moskvo in Washington, (dg)
RIM — Kampanja za upravne volitve 12. maja se je uradno začela včeraj z objavo nekaterih kandidatnih list. To sta storili komunistična partija in Democrazia proletaria, levičarski sili, ki sta prvi predložili svoje simole v vsej državi.
Najpomembnejši kandidati na komunističnih listah po posameznih mestih so: v Rimu je nosilec liste dosedanji župan Ugo Vetere, v njej so pa še brat preteklo poletje umrlega tajnika KPI Giovanni Berlinguer, ki naj bi bil prihodnji župan, zelo znani novinar in bivši ravnatelj tretje radijske mreže Enzo Forcella, Alberto Asor Rosa, eden izmed najuglednejših komunističnih intelektualcev. V Mila-
nu so na vrhu liste KPI tajnik Quer-cioli, pesnik Antonio Porta in več neodvisnih časnikarjev. V Benetkah otvarja listo deželni tajnik in bivši podžupan Gianni Pellicani, ki kandidira za župana, med neodvisnimi pa-urbanist Francesco Indovino. V Turinu KPI potrjuje bivšega župana Novellija. V Bologni lista KPI izpostavlja partijske ljudi, kot sedanjega župana Renza Imbenija, saj ni pričakovati presenečenj.
Med tiskovno konferenco za predstavitev kandidatov so voditelji KPI objavili tudi predvidene stroške volilne kampanje, ki naj bi znašali 3 milijarde lir. Odgovorni za tisk in propagando Mussi je vsekakor zahteval, naj bodo vse stranke podvržene strogemu nadzorstvu glede stroškov, rekoč, da vsi potrošijo enkrat več kot prijavljajo.
Kar zadeva kandidatne liste male skrajno levičarske skupine Democrazie proletarie je predvsem zabeležiti, da prvič vsebujejo mnogo neodvisnih. Nosilec liste v Rimu je bivši poslanec PSI in predsednik obrambne komisije Falco Accame. Za turinsko občino kandidira Bianca Guidetti Serra, med najslavnejšimi penalnimi pravniki v Piemontu. V Milanu so vključili filmskega kritika Guida Aristarco, v Piemontu pa za deželo bivšega državnega tajnika sindikata kovinarjev Alberta Tridenteja,	R. G.
TEŽAVE PRI UZAKONITVI KONKORDATA
RIM — V poslanski zbornici je včeraj trikrat odpovedala sklepčnost ob tajnem glasovanju o zadnjih dveh členih konkordata med državo in Vatikanom. Odsotni so bili zlasti demokrščanski poslanci, ki se že ukvarjajo z volilno kampanjo. Komunisti so podprli omenjena člena: za KPI je namreč ta ukrep, ki zadeva finansiranje cerkvenega premoženja, sprejemljiv. V teh dneh pa se je med razpravo pokazalo nekaj kritičnih pripomb med komunističnimi poslanci. V imenu KPI je nastopil Macciot-ta, ki je minimiziral stroške, ki jih bo imela država (podtajnik D’Amato pa je mnenja, da se bodo podvojili v primerjavi s predvidenimi).
Levi neodvisen Bassanini, ki je skupaj z DP in ra-
dikalci zahteval tajno glasovanje, pa je oporekal ustavnosti obeh členov, ki določata davčne postopke, po katerih naj bi državljani finansirali duhovščino. To naj bi bil izreden privilegij za katoliško Cerkev v odnosu do drugih veroizpovedi, medtem ko ustava glede tega enači vse državljane.
Odsotnost KD in drugih vladnih strank pri glasovanju o zakonu, za katerega se je posebno zavzel Craxi, je vsekakor izzvala negodovanje pri socialistih. Prišlo je tudi do prerekanja, ko je načelnik KPI Napolitano zatrdil, da je njegova skupina storila kot vedno svojo dolžnost, medtem ko je odsotnost večine že škandalozna. (rg)
Slabo vreme zajelo tudi Slovenijo
V Italiji spet val mraza z dežjem, točo in snegom
Delegacijo italijanskih parlamentarcev EGS vodi Rossetti
V Ljubljani koristni pogovori o sodelovanju s SFR Jugoslavijo
RIM — Po velikonočnem sijajnem vremenu so se pričeli nad Apeninskim Polotokom kopičiti oblaki in včeraj je Vs° Italijo zajel val pravega mraza ? Hcvibtami, dežjem in vetrom, točo Jn snežnimi padavinami. Najprej Gnparatura: v Bocnu je včeraj mi-Mmalrta znašala 5, najvišja pa 13 sto-i j .Celzija, v Benetkah 8 in 12, Bo-°gni 4 jn Ì2, Firencah 4 in 13, Ri-Mu 7 in 15, Neaplju 9 in 14, Potenzi 1 m 10, Trstu 6 in 12 itd.
V Kampanji je huda toča oklestila sadovnjake, zlasti pod Vezuvom, si-cer Pa otežkočila cestni in avtoce-stm promet. V Emiliji-Romagni je ®ncg pobelil apeninske vrhove nad , ologno in Modeno, v nižinskih pre-,	1 je močno deževalo in pihal je
odi silen mrzel veter; gasilci so i-®li obilo dela z odstranjevanjem Polomljenih drevesnih vej in napol Potrganih reklamnih tabel ter napu-Scev Pa tudi razmajanih televizijskih anten na strehah. v Umbriji je močan veter povzro-
čil velike nevšečnosti zlasti v zgodovinskem jedru Perugie; v ravnini je deževalo, nad 1.000 metrov pa snežilo. Toskano so prav tako zajele nevihte s točo, ki je hudo poškodovala kmetijske nasade; na avtocesti sonca je bilo več verižnih trčenj, na srečo brez človeških žrtev, a na Abetone-ju se je nabralo za dva metra snega. V Abrucih je snežilo nad 700 metri, nižinska območja pa je temeljito opral dež.
Bela odeja je prekrila ves dolomitski lok. V bocenski pokrajini so odsvetovali ture prek 2.000 metrov zaradi nevarnosti usadov in plazov. Nad Bellunom so namerili do 30 centimetrov snega, tako v Gortini 15. Pristna zimska temperatura je zajela Furlanijo - Julijsko krajino, kjer je npr. v Vidmu padla na 4 stopinje C. Na Trbižu je padlo 10 cm snega, pobelilo pa je tudi Pesek nad Trstom. Že predvčerajšnjim popoldne pa je začelo snežiti v sosednji Sloveniji, kjer je toplomer prav blizu ničle.
ZORAN SENKOVIČ
LJUBLJANA — ' Letos se iztekata dela sporazuma Jugoslavije in EGS, ki se nanašata na trgovinski in finančni protokol: EGS je večja za dve novi članici, Jugoslavija in Slovenija pripravljata postopno prestrukturiranje gospodarstva in gradnjo mednarodno pomembnih infrastrukturnih objektov, zato je bil toliko bolj zanimiv in koristen včerajšnji obisk članov italijanske delegacije v evropskem parlamentu, ki jo je vodil Giorgio Rossetti.
Slovenska delegacija pod vodstvom Boga Gorjana je seznanila italijansko z ugodno oceno dosedanjega sodelovanja z EGS, oziroma njenimi članicami. Ekonomski odnosi s tujino so najbolj poudarjeni deli jugoslovanskih srednje in dolgoročnih programov, v katerih pa načrtujejo ne le povečanje blagovne menjave, temveč poglabljanje in razširitev gospodarskih odnosov na temelju dolgoročnih sporazumov, kooperacije in skupnih vlaganj, še posebej v industrijskih panogah z visoko tehnologijo. K temu naj bi prispeval tudi jugoslovanski novi zakon o tujih vlaganjih, med drugim ta poenostavlja postopke, odpravlja limit vlaganja in daje večje možnosti pariteti pri upravljanju.
Slovenska delegacija je opozorila na prepočasne pri-
prave novega finančnega protokola, od katerega pričakujejo med drugim sredstva za gradnjo cest Vrtojba in Fernetiči — Razdrto, izboljšavo infrastrukture prometnic, gradnjo karavanškega predora, ki so objekti širšega evropskega pomena.
Člani italijanske delegacije so govorih o razpravah v evropskem parlamentu v zvezi s sodelovanjem EGS in Jugoslavije in o nasprotovanjih nekaterih članic povečanemu obsegu sredstev — posojil, ki bi bila zajeta v finančnem sporazumu, ker menijo, da bi jih bilo tiolje porabiti znotraj EGS. Italijanska delegacija se s tem ne strinja, ker meni, da bi jih morala dobiti Jugoslavija glede na njeno vlogo in položaj v Evropi in svetu. Omenili so, da so pogosti očitki glede kakovosti jugoslovanskih izdelkov, nekajkrat pa so razpravljali tudi o uresničevanju človekovih pravic v Jugoslaviji, še posebej po nedavni aretaciji nizozemskega državljana. Glede zadnjega vprašanja pa so menih, da gre za obliko pohtičnega pritiska, kajti razburjenje v elvropskem parlamentu je bilo povsem neumestno, saj je celo nizozemska vlada umaknila obtožbe. Strinjali pa so se, da bi se marsikatera težava dala odpraviti s pravočasnim ir boljšim informiranjem EGS.
Del pogovorov so namenih sodelovanju med Italijo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Goriškem že prva volilna zborovanja
NA 8. STRANI □
Bojan Brezigar nosilec liste nabrežinske SSk
NA 5. STRANI
PAPEŽEV (MOR V LORETU V OCENAH POMIČNIH SIL
ft/pVi — Papežev poseg na ' katoliškem shodu v Lo-retu zlasti še njegov odločen poziv k politični enotnosti na pragu volitev, je seveda močno odjeknil v političnih krogih. Komunisti ga označujejo kot povratek v preteklost (Òcchetto) in odmik od drugega vatikanskega koncila (Novelli), tolaži pa jih, da se med katoličani čujejo različni glasovi. Demokristjani tolmačijo Wojtilov apel kot poziv k obveznostim in ne kot volilno potezo (Bo-drato) opozarjajo na »globino papeževe besede« (De Mita) in na vabilo katoličanom k spoštovanju državljanskih dolžnosti (Rognoni), sicer pa menijo, da gre za tako delikatne probleme, da jih je treba pretehtati.
Socialisti pravijo, da ni krščanske politike in da obstaja le krščanski način vodenja politike (Spini) ter da je integralistični poziv papeža v nasprotju s prevladujočo miselnostjo duhovščine in škofov (Formica). Po sodbi socialdemokratov papež ni napeljal vode na volilni mlin demokristjanov (Bongo), liberalci trdijo, da utegne papež pod vplivom poljskih izkustev prekršiti duha in črko novega konkordata (Patuelli), republikanci pa, da pretirano istovetenje KD s katoliškim svetom demokristjanom nikdar ni prineslo sreče na volitvah (La Malfa).
Stavke na železnici
RIM — V okviru stavkovnega gibanja, ki ga je proglasil avtonomni sindikat železniških strojevodij, bodo danes na vrsti severni železniški revirji in sicer Genova, Verona, Turin, Benetke in Trst. V istih revirjih bo tudi jutri stavka načelnikov skladišč, tako da je odsvetovati potovanja po železnici, razen v primerih skrajne nujnosti. Treba pa je zabeležiti, da je ministrstvu z zamenjavami stavkajočega osebja uspelo zagotoviti v osrednjih in južnih revirjih, kjer so bile stavke včeraj in predvčerajšnjim, v bistvu skoraj reden promet.
Dolar drsi navzdol
RIM — Ob zaključku tedenskih izmenjav se je včeraj vrednost dolarja ustalila na najnižji ravni v več kot dveh mesecih, in sicer na 1.960,50 lire. Manj je ameriška valuta veljala le 1. februarja (1.956,87 lire), skoraj 50 lir pa je izgubila samo v tem tednu. Podobno se je dolar razvrednotil tudi v razmerju z zahodnonemško marko, pa čeprav državna banka ZRN včeraj ni nastopila z obrambnimi prodajami. Izvedenci pripisujejo drseči padec tečaja neugodnim vestem o gospodarskem razvoju v ZDA in o bančnih krizah, ne izključujejo pa možnosti ponovnega vzpona v prihodnjem tednu.
KOŠARKA
Jadran v Forliju
O
ODBOJKA
Meblo letos zadnjič v gosteh
NA 10. STRANI
Spodbujena širša razprava tudi o notranjih odnosih v Sovjetski zvezi
Mihail Gorbačov sklical posvetovanje izvedencev za oživitev sovjetskega gospodarskega stroja
MOSKVA -------- V iskanju izhoda iz gospodar-
skih zagat, v katerih se nahaja Sovjetska zveza, se je novi generalni sekretar sovjetske partije Mihail Gorbačov v centralnem komiteju KPSZ sestal z večjim številom gospodarstvenikov, da bi skupaj našli odgovor na nekatere najbolj pereče ekonomske probleme.
Sestanka, ki po svoji obliki nekoliko spominja na prvo srečanje Andropova z delavci moskovske tovarne strojne opreme, se niso udeležili le direktorji in visokokvalificirani strokovnjaki, ampak tudi številni brigadirji in kolhozniki, ki so neposredno odgovorni za potek proizvodnega procesa v mnogih pomembnih sovjetskih industrijskih in kmetijskih podjetjih. V pogovoru sicer nihče ni povedal nič takega, na kar ne bi že dolgo opozarjalo sovjetsko časopisje ali zaposleni na najrazličnejših gospodarskih področjih, toda kljub temu je presenetila odkritost, s katero so se lotili nekaterih problemov, saj je postalo očitno, da so bila zadnja leta v gospodarstvu precej slabša kot je poudarjala uradna propaganda.
Najprej je sam Gorbačov dejal, da se Sovjetska zveza, vsaj kar zadeva gospodarstvo in uresničevanje tekoče petletke, nahaja v prelomnem
trenutku, zatem pa so nastopili tudi mnogi drugi prisotni, ki so kar naravnost opozorili, da brez izpopolnitve obstoječih gospodarskih mehanizmov in upravnih metod ni moč pričakovati, da bi se stvari v bližnji prihodnosti popravile. In kar je najpomembnejše, Gorbačov je pri tem tudi gladko priznal, da se v zadnjih dveh, treh letih niso zadovoljivo uresničevali niti nekateri ukrepi, ki jih je partijski vrh sprejel, da bi popravil stanje v gospodarstvu in v upravne strukture vnesel nekoliko več dinamike.
Tako na primer po njegovem mnenju ni v u-strezni meri zaživel zakon o delavskih kolektivih, ki je prvič v zgodovini sovjetske zakonodaje dal nekatere formalne pravice zaposlenim v podjetjih in jim omogočil sodelovanje v upravljanju z nekaterimi proizvodnimi in socialnimi zadevami. Prav tako pa je kratko potegnil tudi program agro-industrijskega združevanja, ki naj bi privedel do bolj koordinirane dejavnosti na kmetijskem področju, kjer so sovjetske gospodarske težave največje. Kot je znano, so program ministrstva in partija sprejeli leta 1982, ko je bil na oblasti še Leonid Brežnjev, sovjetskemu prebivalstvu pa naj bj zagotovil do konca tega desetletja več hrane.
Novi generalni sekretar je kar brez ovinkarjenja dejal, da so očitno odpori ministrstev (birokracije) še zmeraj veliki in da se bo partija morala veliko bolj učinkovito zavzeti za svoje politične cilje. Predvsem nekateri direktorji po njegovem niso »psihološko pripravljeni«, da bi lahko sprejeli pobude delovnih kolektivov, kajti veliko lažje jim je, če »zgolj komandirajo, kot pa se posvetujejo«. Tako bi bilo po splošnem mnenju že veliko, če bi v tem trenutku na vseh koncih izkoristili tisto, kar nudi sovjetski gospodarski sistem.
Kritično so se na sestanku oglasili tudi drugi, ki so dejali, da je treba izboljšati sistem planiranja v deželi, uskladiti razvojne načrte med posameznimi proizvodnimi panogami in skrajšati administrativne poti, ki so zaradi svoje zapletenosti najpogosteje nepremagljiva ovira za gospodarstvenike. Pri tem je bila mogoče najbolj zanimiva misel A. Dubka, predsednika kolhoza »Progres« iz gordne-ške pokrajine, ki je pred vsemi pripomnil, da je »zemlji potreben en gospodar«, ne pa da se baje v kolhozno proizvodnjo vmešavajo vsa ministrstva, ki to želijo ali morejo.
DANILO SLIVNIK
Japonska zagotavlja večji uvoz
TOKIO — Japonska je v mednarodnih gospodarskih krogih prišla na glas nekorektnega partnerja, čeprav v nekoliko neobičajnem smislu. Njena trgovinska bilanca beleži namreč iz leta v leto rekordne prebitke. Tako je npr. lani izvozila kar za 44 milijard dolarjev več, kot pa je uvozila.
Zlasti vlade razvitih držav že leta pritiskajo nanjo, naj spremeni svojo zunanjetrgovinsko politiko, a brez pravega uspeha, menda tudi zato, ker so japonski potrošniki izredno avtarhič-no razpoloženi. Stalno negodovanje partnerjev pa je vendarle pripravilo tokijsko vlado, da je v teh dneh sprejela nekaj odločnejših ukrepov, ki naj bi spodbudili kupovanje tujih izdelkov. Premier Nakasone jih je označil za revolucionarne, na tujem pa niso nikogar navdušili, saj so predvsem propagandnega značaja.
ČILU USTAVITI KREDITE
SANTIAGO DE CHILE — Pinochetova policija je včeraj s streli ranila 11, aretirala pa 100 demonstrantov za človekove pravice in obrambo življenja. Z zaostrovanjem represije fašistični režim načrtno izziva nerede, tako da lahko potem po svoje vzpostavlja »red«. Tega so krivi tudi mednarodni organizmi, kot npr. Pariški klub. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, ki reakcionarno vojaško hunto finančno podpirajo, kakor je naglasil predsednik Enotnega odbora čilskih izgnancev v Italiji Antonio Leal in kritiziral italijanskega zakladnega ministra Gorio, ker je podprl sklep Svetovne banke o podelitvi posojila 11 milijonov dolarjev Čilu. Leal jo pozval Rim in EGS h gospodarskemu in finančnemu bojkotu santiaškega režima.
V kratkem reforma krajevnih avtonomij
RIM — Senatna komisija za ustavna vprašanja je včeraj po večletnem delu skoraj soglasno odobrila zakonski načrt za reformo krajevnih avtonomij. Proti so bili le misovci, kljub temu pa predvidevajo, da se bo razprava v zbomid nekoliko zavlekla in da bo do dokončne odobritve prišlo vsekakor po upravnih volitvah.
Gre za kompleksen zakonski ukrep, ki obsega kar 11 poglavij. Ena izmed bistvenih novosti, ki jih prinaša, je ovrednotenje pokrajin, ki bodo postale edini vmesni
člen med deželami in občinami. Predvidena je namreč ukinitev vseh vrst komprenzorijev in konzordjev. 0-srednjo vlogo v krajevnem upravljanju bodo vsekakor imele občine, ki bodo povečale svoje pristojnosti na davčnem in zdravstvenem področju. Upravno politiko bodo bistveno oblikovali sveti, medtem ko bodo odbori imeli le izvršilno vlogo. Pomembno je tudi, da bodo občinski sklepi podvrženi višji kontroli le glede na njihovo zakonitost.
• V Ljubljani
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in Jugoslavijo, ki zasluži že staro in znano oceno — da je dobro, kar se vedno znova potrjuje, saj se je samo maloobmejno sodelovanje v dveh letih povečalo z indeksom 180 in zavzema 27 odstotkov celotnega gospodarskega sodelovanja med državama.
Obe strani sta se strinjali, da se da še marsikaj narediti na področju sodelovanja ■ sevemojadranskih pristanišč, ohranjanja človekovega okolja, sodelovanja znanstvenih ustanov Ljubljane in Trsta. Na koncu sta se delegaciji domenili, da bosta nadaljevali s podobnimi srečanji, popoldan pa je italijanske parlamentarce sprejel predsednik IS skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj.
ZORAN SENKOVIČ
V Palermu posvet o bodočnosti ECU
PALERMO — Tu bo danes in jutri neformalen sestanek gospodarskih in finančnih ministrov EGS, da bi se pomenili o bodočnosti evropske denarne enote ECU. Kot je znano, so zahodnoevropski gospodarstveniki ob pretiranem vzponu ameriškega dolarja pričeli razmišljati, da bi se v polemiki z osorno monetarno politiko ZDA dalo evropski »skudo« uporabiti kot novo mednarodno plačilno sredstvo. Na fontainblojskem vrhu se je razmislek spremenil v trditev, da je v tej smeri res treba kaj ukreniti in komiteju guvernerjev emisijskih zavodov je bil zaupan mandat, da osnujejo ustrezne predloge.
No, italijanski zakladni minister Golia, ki bo predsedoval palermskemu posvetu, je rekel, da bodo ministri danes in jutri proučili te predloge in nujno morali sprejeti, čeprav neformalno, kakšen sklep.
Nova kooperacijska pogodba IVEGO-TAM
RIM — Družba IVECO je sklenila nov petletni kooperacijski sporazum z mariborsko Tovarno avtomobilov in motorjev. Italijani bodo dobavljali tovarni TAM demontirana težka industrijska vozila in nadomestne dele, iz Maribora pa bodo uvažali mehanske dele. Letna vrednost izmenjav bo znašala 10 milijard lir. Pogodba ne predvideva nobenih naložb ne z ene ne z druge strani.
TAM in IVECO sicer že dalj časa sodelujeta, in sicer tako, da Mariborčani upravljajo predstavništvo za vozila Iveco - Magirus, ob čemer skrbijo tudi za tehnično pomoč in dobavo nadomestnih delov. Novi sporazum omogoča italijanski družbi še učinkovitejšo prisotnost na jugoslovanskem tržišču, in to — kot poudarja uradno sporočilo — v skladu z naraščajočimi potrebami avtoprevoznikov^ v mednarodnem merilu.
ITALIJANSKA
lira
nemška
marka
IRSKI
funt
ANGLEŠKI
funt
DANSKA
krona
FRANCOSKI
frank
LUKSEMBURŠKI
frank
holandski
florint
BELGIJSKI
frank
GRŠKA
drahma
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na evropsko denarno enoto
CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Cur-rency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.	_____________________
Oproščeni so vsakega sedanjega in bodočega davka, vključno davka na dediščino.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila.
Letni doprinos v ECU znaša:
Trajajo 8 let. Razpoložljivi so ja 1.430.000 lir
v znesku od 1.000 ECU (kar odgovar-ca.) po ceni, ki odgovarja nominalni ___ vrednosti.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI OKENCIH: BANCA D’ITALIA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, ISTITUTO BANCARIO S. PAOLO DI TORINO, MONTE DEI PASCHI DI SIENA, BANCO DI NAPOLI, BANCO DI SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO DI ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA, BANCO DI SANTO SPIRITO, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MANUSARDI, BANCA POPOLARE DI NOVARA, CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI, ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE.
CTE so vezani na trdno denarno enoto: ECU, torej zavarovani pred izgubo vrednosti naše valute.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
9,75%
PONUDBA VELJA od 15. do 18. aprila
CTE
EVROPSKA NALOŽBA OPROŠČENA DAVKOV
Prisotnost F-JK na mnogih mednarodnih sejmiščih
TRST — Tudi letos bo sodelovanje nase dežele na tujih sejmiščih zelo pestro in številno. O tem so razpravljali na posebnem sestanku, ki mu je predsedoval deželni odbornik Vespasiano in katerega so se udeležili predstavniki posebnega koordinacijskega komiteja, ki ga sestavljajo trgovinske zbornice, deželne ustanove za razvoj obrtništva in kmetijstva (ESA in ER tej druge zadruge produktivnega
Za leto 1985 je v programu sodelovanja na šestih sejmih, ki sledijo tistemu v Ljubljani (bil je marca), ttezelni razstavljala bodo tako prisotni v Gradcu, Baslu, Celovcu, na Uunaju, v Zagrebu in Kolnu. Razen Basta io Kolna, so druga središča že tradicionalni sedeži, kjer je gospodarska produkcija Furlanije - Julijske krajine prisotna. Predvsem gre sa reklamizacijo prehrambenih izdelkov (gnjati, vina itd.), poleg tega gre tudi za informacijo o pristaniških služnostih in turističnih objektih.
Poleg omenjenega ni izključeno, da bo naša dežela prisotna tudi v Miin-ohnu, kjer prirejajo letos posebno fazstavo prehrambenih izdelkov, ki je
izrazito komercialnega značaja. Letošnja prisotnost v tem bavarskem mestu ti zapolnila znatno vrzel na tem področju, za katerega je zanimanje precej veliko.
Drugi predlog, ki bi prišel v poštev (vendar se nanaša na januar prihodnjega leta), je sodelovanje na »zelenem tednu« v Zahodnem Berlinu, kjer bi prišli na svoj račun kmetovalci.
V
Štafeta
mladosti
KOPER — Letošnja štafeta mladosti bo v Slovenijo prispela v torek, 16. t.m. ob 12. uri, ko jo bodo od hrvaških mladincev na sečoveljskem letališču prevzeli mladinci iz piranske občine. Na Primorskem se bo štafeta zadržala dva dni, v tem času pa bo obiskala vse primorske občine, v katerih ji bodo mladinci priredili slovesen sprejem.
Skoraj 9 milijard za kmetijstvo
TRST — Deželni odbor je odobril 8 milijard in 700 milijonov lir za kmetijske dejavnosti. Največ denarja bo prejel deželni inštitut za kmetijstvo ERSA. Kot finansiranje normalnega delovanja bo inštitut prejel 5 milijard lir, 3 milijarde pa b» prejela posoška sekcija inštituta za razvoj kmetijstva in za posebne podpore kmetijskim zadrugam.
Preko pol milijarde bo dežela dodelila deželni direkciji za kmetijstvo za dela na kanalih in hudournikih v naši deželi. Manjši vsoti bo dežela namenila tržaškemu in goriškemu observatoriju rastlinskih bolezni. Podporo bo dežela podelila tudi za obnovo nekaterih.planšarskih hiš v Karniji, ki jih je porušil naliv septembra leta 1983.
Deželni odbor je nadalje formalno priznal kot »naravne katastrofe« vremenske neprilike, ki so lansko leto povzročile veliko škodo v videmski, pordenonski in goriški pokrajini. Gre za vrsto neviht, ki so med 2. aprilom in 2. oktobrom uničile veliko pridelka in kmečkih infrastruktur. Prizadeti bodo torej deležni posebne podpore.
»Etnični oporečniki« ne smejo kandidirati
BOČEN — Deset kandidatov Alternativne liste za drugačno Južno Tirolsko se je izreklo za »etnično opo-reemštvo«. Njihova imena je zato volilna komisija izključila iz volilnih seznamov. Kandidati so se kot »o-Porečniki« predstavili na tiskovni konferenci in izja-rih, da se ob jezikovnem štetju niso opredelili za tri Prožne etnične skupine in sicer itahjansko, nemško in «dinsko.
Prav Alternativna lista se bori proti Južnotirolskemu deželnemu zakonu, na podlagi katerega se lahko predstavijo na občinskih volitvah le tisti kandidati, ki so se leta 1981 izrekli za eno od treh etničnih skupin. Kdor se ni izrekel, nima pravice, da kandidira.
Kandidati, ki so jih izključili iz liste, so že naja-vili, da se bodo proti izključitvi poslužili sodnih postopkov.
VIDEM — Deželno gozdno ravnateljstvo sporoča, da je zaradi odjuge nevarnost plazov velika. Gre seveda za tege preko 1.500 - 1.600 metrov, pod 1.200 metri pa snega ni več. Ljubitelji alpskega smučanja morajo torej biti oprezni, predvsem, če smučajo na soncu izpostavljenih
Pobočjih.
Računalniški center
PIRAN — Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja pred štirimi leti, so na srednji pomorski in prometni šoli v Piranu začeli poučevati tudi računalništvo. Doslej so ostajali le pri teoretičnem delu, ker za kaj drugega tudi niso imeli možnosti.
Sedaj pa v šoli urejajo sodobno opremljeno računalniško učilnico, ki bo postala nekakšen računalniški center v tej obalni občini. S osebnim sporazumom so namreč zbrale denar za to naložbo vse osnovne šole v občini, srednja in višja pomorska ter dom učencev »Bal-domir Saje«. Doslej so kupili in namestili 16 računalnikov s potrebno opremo in priključki. Imajo že tudi tri terminale, ki so priključeni na republiški računalniški center.
Da bo piramida popolna, potrebujejo še primerne računalnike večjih in boljših zmogljivosti, ki jih bodo, kot upajo, kmalu kupili. Ta računalniški center v prostorih srednje pomorske in prometne šole v Piranu bo tako dobro služil svojemu namenu. V dopoldanskem času bo namenjen rednemu šolskemu pouku računalništva, zlasti bodočih pomorcev in učenk zdravstvene šole, popoldanski del pa si bodo razdelili osnovnošolci in preostali in-venšolsko dejavnost.
Pozabili niso niti na učitelje, ki bodo mentorji in inštruktorji za to delo. Zanje so v piranski srednji šoli pripravili tudi poseben 20-urni tečaj usposabljanja in izpopolnjevanja pri delu z računalniki.
Deželni načrt za cestno omrežje
TRST — Deželni svet F-JK je na svoji četrtkovi seji odobril z veliko večino glasov načrt za cestno omrežje. To je celovit načrt za urejanje deželne cestne H^eže, za katerega bodo 130 milijard namenili iz deželne bilance, 185 milijard Pa bo dežela prejela na podlagi državnega zakona.
. Novost v načrtu predstavlja tudi rotacijski sklad, ki bo namenjen krajevnim J/Jvnim upravam. Sklad bo v triletju 85 - 87 znašal 40 milijard lir. Sredstva Ppdo koordinirale posamezne pokrajine, ki jih bodo dodelile občinam’ na podlagi
stvarnih potreb.
Portorož je postal novo slovensko naravno zdravilišče
Komisija republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo je minuli >r<-'k uvrstila Portorož med slovenska naravna zdravilišča.
Dolga leta od leta 1974, je bilo to zdravilišče internega pomena le za «ste hotela Palače v okviru katerega je tudi organizirano zdravilišče oziroma irme. Odslej bo to slovensko zdravilišče z obmorskimi zdravilnimi sredstvi, oradi česar so mu nadeli ime talatoterapija terme Portorož (talatoterapija za-°' ker zdravi s proizvodi iz morja). Komisija je namreč potrdila, da so tu Dje zdravilni naravni proizvodi, solinsko blato ali fango, slanica m zrak ki sebuje elemente broma, joda, magnezija in žvepla iz bližnjih sečoveljskih °bn. Samo vdihavanje tega zraka povzroča dobro razpoloženje, evforično stale brez dodatnih škodljivih stranskih učinkov.
Status naravnega zdravilišča je Portorož talatoterapija terme pridobd prav «kaj dni pred slovesno otvoritvijo tega zdravilišča, ki bo 20. aprila. (B. s.)
Obnova stavbe prvega slovenskega gledališča
IDRIJA — Stavba prvega gledališča v Sloveniji iz leta 1770 v Idriji, kjer je pred leti deloval idrijski kino, bo poleti sprejela prve obiskovalce. Obnova, ki so jo začeli leta 1983 gre h koncu. Za vsa dela so doslej porabili 18 milijonov dinarjev, za dokončanje pa morajo v krajevni skupnosti Idrija zagotoviti še 10 milijonov dinarjev.
Gledališka dvorana v Idriji bo urejena kot večnamenski prostor z 215 sedeži. Pred obnovo jih je sicer dvorana imela 320, vendar si je filmske predstave zadnja leta v povprečju o-gledalo le okrog 80 gledalcev.
Zmanjšanje sedežev v gledališki dvorani gre na račun večjega odra in spremljajočih prostorov, ki bodo omogočili večnamensko uporabo dvorane. Stavba prvega slovenskega gledališča v Idriji je dobila tudi novo streho, uredili pa bodo tudi fasado.
SILVO KOVAČ
Predstavitev sol udeleženk letošnjega 13. DOSP
Nov Šolski center v Tolminu
zgradili s pomočjo Vojvodine
Skoraj 900 dijakov iz zamejstva, iz slovenske Primorske in iz Koroške se bo v soboto, 20. aprila, udeležilo letošnjega Dijaškega obmejnega sreča-DOSP je zakorakal svojo sedaj že dolgo in uspešno pot leta 1973. Naša dijaška mladina se
•vm|
13.DQSP
nja Primorske.
je takrat srečala v Tolminu, zato smo se tudi odločili, da začnemo našo predstavitev šol udeleženk letošnjega srečanja prav s prvimi gostitelji DOSP — Tolminci.
Srednja šola v Tolminu deluje v sklopu šolskega centra Vojvodina. Zadaj takšno ime? smo vprašali Danila Zego, ravnatelja srednje šole v Šolskem centru Vojvodina.
»Šolski center smo začeli graditi pred desetimi leti. To je zelo velik šolski kompleks z 11.100 kvadratnimi metri uporabne površine. Potres iz leta 1976 je le še pospešil gradnjo. Ko smo zašli v finančne težave nam je Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina priskočila na pomoč in finansirala del izgradnje: v zahvalo na to pomoč je dobil Šolski center tudi ime Vojvodina.«
Katere šole delujejo v Šolskem centru?
»Poleg naše srednje šole vključuje Šolski center še osnovno šolo, glasbeno šolo, vzgojnovarstveno enoto in delavsko univerzo.«
Kakšne so značilnosti vaše srednje šole?
»Naša šola je edina srednja šola v občini Tolmin. Šola izvaja programe za pridobivanje izobrazbe za pedagoške poklice. Šteje 350 dijakov
iz vse severno primorske regije (iz občin Ajdovščina, Neva Gorica, Idrija in seveda Tolmin) pa tudi iz gorenjske regije (občini Radovljica in Jesenice). Izobražujemo kadre za naše potrebe, smo pa obenem nosilci kulturnega, družbenega in tudi političnega življenja v občini. Zrhven šole stoji Dijaški dom za dijake iz oddaljenih krajev«.
Poleg udeležbe na DOSP imate verjetno še druge stike z bližnjimi šolami. . .
»Da, dobro sodelujemo z drugimi šolami severno primorske regije.«
Kaj pa stiki z zamejstvom?
»Nikoli nismo imeli neposrednih stikov z zamejskimi šolami v Italiji. Naše področje se namreč geografsko veže na Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, kjer pa ni slovenskih šol. Imeli pa smo že vrsto stikov s tamkajšnjimi društvi, kot na primer kulturna srečanja z društvom Ivan Trinko. Naši pedagogi so tudi sodelovali pri glasbeni vzgfr ji v Petjagu in v Špetru. Poleg tega gojimo letne prijateljske stike z italijanskim licejem Paolo Diacono iz Čedada.«
Kakšna bo vaša udeležba na letošnjem DOSP?
»Na DOSP je nastopala naša šola vedno samostojno. Smo pretežno 'ženska šola’ (kar kaže, da se učiteljski poklic vse bolj 'feminizira'), zato bomo nastopili predvsem v dekliških športnih panogah (ženski odbojki in ženskem namiznem tenisu), ter seveda na kulturnem področju (na literarnem in likovnem natečaju). Skupno se bo 13. DOSP v Trstu udeležilo približno 20 naših dijakov in spremljevalcev«, je napovedal ravnatelj tolminske srednje šole Danilo Zega.
Postojna: na lanskem srečanju vzpostavili stik z zamejstvom
Zadnji DOSP je bil lani maja v Postojni. Gostitelj 12. dijaškega srečanja je bila Srednja naravoslovno -matematična in kovinarsko - strojna šola iz Postojne, Septembra letos je šola spremenila ime: preimenovala se je v Srednjo tehniško in naravoslovno - matematično šolo.
»Šolo smo preimenovali, ker je začela z letošnjim šolskim letom redno delovati na šoli še ena smer — lesarska. Če bi prvotnemu naslovu dodali še ime nove smeri, bi bil nov naslov kilometrsko dolg, zato smo se odločili za splošnejši in tudi krajši izraz "tehniška” šola,« je obrazložil spremembo ravnatelj postojnske šole Danijel Mislej.
Na šoli delujejo letos štiri smeri: kovinarsko - strojna, naravoslovno -matematična, ekonomska in, kot rečeno, lesarska. Skupno obiskuje šolo 1144 dijakov iz občin Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica. Porazdeljeni so v 39 razredih. Večina dijakov iz bližnjih krajev se vsakodnevno vozi v šolo z avtobusi, nekaj pa jih v šolskem času stanuje v domu bližnje gozdarske šole.
Obšolska dejavnost je na šoli zelo razgibana. Dijaki se udejstvujejo v številnih krožkih, kot na primer v športnem krožku (gojijo predvsem košarko, odbojko in namizni tenis), v
računalniškem krožku, v krožku OZN in v krožkih posameznih predmetov. Poleg stikov s postojnsko gozdarsko šolo vzdržuje šola številne stike s strokovno povezanimi šolami v Sloveniji, kot na primer z lesno in ekonomsko šolo v Ljubljani in s kovinarsko šolo v Kopru.
»Stiki z zamejskimi šolami v Italiji so bili do pred kratkim na žalost omejeni na srečanja DOSP. Lani pa smo prav na DOSP pri nas vzpostavili stik s tržaškim učiteljiščem Slomšek. Dijaki krožka OZN so bili gostje vaše šole v Trstu, nato pa smo se skupno srečali na izletu na Nanosu«, je povedal ravnatelj Mislej. šola ima vsakoletna srečanja tudi s slovensko gimnazijo v Celovcu.
Poleg Srednje tehniške in naravoslovno - matematične šole deluje na Postojnskem še gozdarska šola, ki pa doslej še ni sodelovala na DOSP. »Gozdarski šolski center razpolaga z domom, zato se dijaki srečujejo na do-mijadah, to je srečanjih raznih domov. Pogovarjali smo se že, da bi tudi gozdarska šola v bodoče sodelovala na DOSP. Postojna bi tako lahko nastopala s skupno ekipo«, je obrazložil ravnatelj Mislej.
V Trst bodo Postojne! poslali močno ekipo, štela bo 55 udeležencev, ki bodo tekmovali v vseh panogah z izjemo ženskega deskanja.
FRAN MILČINSKI
Butalci
4.
BUTALCI GREDO PO SOL Butalcem je pošla sol in je bilo to nerodno ne le fa kuho in za peko, nego tudi za butalsko^ modrost, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar jim je kdo ukazal, se gredo solit, in to ni bilo redkokrat •
Pa so moževali in nazadnje sklenili: ni drugače, treba osedlati dvanajst konj in z njimi v svet po soli. Dejali so, pot da bo dolga in da vzemo kotel s seboj, ne bodo brez j užine. In še zastran marel so mo Zevali, ali bi jih kazalo vzeti na pot, kajti je svet ne-Zriansko velik in je po svetu vsake sorte vreme.
Je dejal župan: »Široke imamo klobuke ali Kia-trnice. Klafrnice nas bodo dežja varovale tudi brez marel. Marel nam je treba le za klafrnice, da dez ne zmoči klafmic. Ni pa vrag, da ne bi vseh klafrnic sPravili pod eno marelo. Zato bo dovolj, pravim, ce si vzamemo s seboj eno samo marelo.«
Reče Piškurjev Ražem-. »Veste kaj, pustimo vsak svojo klafmico doma, pot ne bo zato nic daljša! Pa
nam vsaj ne bo treba klafmicam na ljubo s seboj vlačiti marele, marela je reč, ki se rada izgubi.«
Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so gologlavi zajahali konje in jih pognali.
Jahali so čez devet planin in devet dolin, da so prišli v prekrasno mesto Solimuri. Tam je bilo soli, da še vodo solijo z njo in se tej vodi pravi morje.
Tam- sol tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst tovorov soli in so Solimurci jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba za denar.
Butalci so bili silno zadovoljni in so stopili v krčmo, da dobro kupčijo zalijejo — potem bi krenili zopet domov.
Pa so se zmotili v durih in mesto v krčmo so stopili v brivnico poleg krčme in je bila tudi v brivnici jako prijazna postrežba in se je Butalcem zgodilo, da so bili ostriženi in obriti, še preden so naročili bokal vina. In so bili ostriženi in obriti tako lepo, da drug drugega niso več poznali, nego so se izpraševali, kdo si in od kod in kam si namenjen.
Ta reč jim ni bila všeč. Natovorili so sol na živali, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi.
Prevalili so pet planin in pet dolin, tedaj se jim je zahotelo počitka in južine.
V senci so raztovorili konje, zakurili ogenj in v kotlu zamešali polento.
Polento je bilo treba soliti. Pa so barab pri bližnji kajži in prosili gospodinjo soli. Ni je imela ali ni marala dati ali jih ni razumela: ne v tej kajži ne v drugih niso je dobili ne zrna. In so neslano morali jesti poletno. Ni jim dišala. Nevoljni so vstali od južine: neslana južina ni južina!
Ko pa so pričeli zopet tovoriti konje, so se jim lica zasmejala od ušesa do ušesa: »Iskali smo zrno soli po kajžah, pa imamo s seboj dvanajst tovorov, hvala bogu!«
Bili so potolaženi in so se žurili proti Butalam.
Čim bolj pa so se bližali domačemu mestu, bolj jim je rastla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden jih je nesreča zanesla v brivnico, so bili še pravi; potem pa so se izprevrgli.
Pozno zvečer so dospeli v Butale in ustavili na trgu. S strahom je vsak stopil na svoj dom, ponižno potrkal in vprašal, ali je gospodar doma.
Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja da ni in da je šel po sol.
Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: »Hvala bogu, pravi sem! če bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi vedel, kdo da sem in kam naj se obrnem.
In so bili zelo veseli, in ko so jih izpraševali, kakšno je mesto Solimuri in ali je postavne j še od Butal, so dejali: »Kaj bo postavnejše — še plota nimajo, da konja zanj privežeš!«
Pred globalno pokojninsko reformo
poviški pokojnin za vse
Vprašanje, ki si ga zastavljajo kmetovalci
Kako preprečiti škodo ki jo povzroča divjad?
Pred nekaj dnevi sta stopila v veljavo dva nova pokojninska zakona, ki se tičeta poviškov skoraj vseh vrst pokojnin. Poviški se bodo šteli retroaktivno od 1. januarja 1985 dalje. Oba zakona spadata v okvir globalne pokojninske reforme, ki se že dolgo pripravlja. Ta reforma predvideva izenačenje vseh minimalnih pokojninskih zneskov za vse delovne kategorije (izenačeni bodo odvisni in samostojni delavci), poleg tega pa bo prinesla tudi povečanje starostne dobe za odhod v pokoj od sedanjih 60 let na 65. Do te globalne reforme pa bo prišlo najkasneje do začetka leta 1988.
Če se povrnemo k sprejetima zakonoma, lahko ugotovimo, da se tičeta le tistih , kategorij, ki so že upokojene, prinašata pa nekaj novosti, ki si jih bomo ogledali po posameznih kategorijah upokojencev.
1.	MINIMALNE POKOJNINE (tako bivših odvisnih kot samostojnih delavcev)
Ta kategorija pridobi po 65 letu starosti pravico do 10.000 lir poviška od 1.1.1985, nadaljnjih 10.000 lir po 1. 7. 1985 in od 1. 1, 1987 še 10.000 lir. Od leta 1988 dalje pa bo nadaljnje povišanje teh pokojnin urejal posebni finančni zakon.
Pravico-do tega poviška bodo imeli le tisti upokojenci, katerih osebni oz. družinski dohodek poleg pokojnine ne presega 130.000 lir letno, če je sam oz. če drugi družinski član nimma več kot 3.878,450 lir letnih dohodkov. Med dohodke spadajo po tem zakonu tudi tisti dohodki, ki so o-proščeni davka (npr. obveznice BOT in CCT). Vsak upravičenec bo moral v roku 1 leta izpolniti prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga bo prejel skupno z eno od naslednjih pokojnin.
2.	SOCIALNE POKOJNINE (upokojenci, ki so dopolnili 65 let in nimajo drugih dohodkov)
Socialni upokojenci, katerih letni dohodek ne presega 3.748.450 lir bodo prejeli mesečni dodatek 75.000 lir po istem načelu kot zgoraj opisani upokojenci z minimalno pokojnino. Če je v družini še en družinski član, pa skupni družinski dohodek ne sme presegati 8.432.300 lir. Upokojenci bodo morali v roku 1 leta vložiti pro šnjo in bodo po odobritvi dobili po višek za nazaj od 1.1. 1985 dalje.
3.	POKOJNINE. KI SO PADLE NA RAVEN MINIMALNIH
Pri teh pokojninah znaša triletni mesečni povišek 100.000 lir in sicer tako. da bodo upokojenci od 1.1.85 dobili 1 tretjino tega zneska, od 1. 1. 1986 še drugo tretjino, od 1. 1. 87 pa celoten znesek poviška. Pri teh pokojninah ni potrebna prošnja, saj bo INPS avtomatično obračunal poviške.
4.	MINIMALNE POKOJNINE (od visni delavci z več kot 15 let zavarovalne dobe, ki so se upokojili pred letom 1984)
Povišek je sestavljen iz dveh delov. Vsi upokojenci bodo dobili fiksni znesek po 2000 lir za vsako leto zavarovalne dobe, drugi del pa je odstotni povišek glede na leto, v ka terem so bili upokojeni. Povišek se
izračuna s posebnimi že določenimi koeficienti. Tako znaša ta povišek od 1.1.1985 20.000 lir mesečno, od
1.1.1986	40.000 lir mesečno in od
1.1.1987	še razlika do celotnega zneska povišanja. Poviške bo INPS avtomatično obračunal in zato niso potrebne posebne prošnje.
5.	POKOJNINE, KI SO VIŠJE OD
MINIMALNIH (tisti upokojenci, ki
so se upokojili pred julijem 1982).
Pri teh upokojencih se poviški obračunavajo različno, glede na leto, ko so se upokojili. Tako znaša globalni povišek za upokojence pred majem 1968 40 odstotkov, za upokojence med 1.5.1968 in 31.12.1971 32 odstotkov, za upokojence od 1.1.1972 do 31.12.1977 20 odstotkov in za tiste od 1.1.1978 do 30.6.1982 8 odstotkov. Vsi bodo dobili v letu 1985 40 odstotkov celotnega zneska, v ostalih dveh letih pa še po 30 odstotkov. Pri tem je treba povedati, da se poviški za prvo leto omejeni od naj-
Kulturnega
Vprašanje dvorane Kulturnega doma Prosek - Kontovel je bilo pred kratkim v ospredju na nedavnem občnem zboru domačega kulturnega društva. Takrat so domači kulturni delavci ugotovili, da je dvorana neob-hodno potrebna za razmah kulturnega delovanja v obeh vaseh. O dvorani je bilo mnogo govora tudi med ostalo vaško skupnostjo: pomanjkanje primernega prostora za družbeno - kulturno udejstvovanje je negativno u-činkovalo tudi na druga delovanja. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da bodo o dvorani obširneje razpravljali na skupščini Zadruge na Kulturni dom Prosek - Kontovel. Občni zbor
Spominska svečanost na openskem strelišču
Na openskem strelišču bo jutri ob 15.30 spominska svečanost v počastitev spomina 70 antifašistov, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944 kot povračilo za atentat v openskem kmematografu, ki so ga obiskovali nacisti in pripadniki SS.
Na svečanosti bodo sodelovale vse italijanske odporniške organizacije iz Trsta, bivši politični preganjanci in deportiranci iz nacističnih uničevalnih taborišč. Govornika bosta Igor Tuta in Nico Costa, sodelovala pa bosta tudi moški in ženski zbor Primorec in Tabor iz Trebč in z Opčin.
upokojence
manj 25.000 do največ 85.000 lir mesečno, glede na leto v katerem so bili upokojeni.
6.	BIVŠI BORCI (partizani, vojni invalidi, vojne vdove in sirote).
Vsi bodo dobili dodatek v višini
30.000	lir mesečno in sicer v dveh obrokih (od 1. 1. 1985 dalje 15.000 lir m od 1.1. 1987 še 15.000 lir). Za pridobitev tega dodatka je treba napraviti prošnjo, pravico do dodatka pa imajo tudi vdove, ki prejemajo družinsko pokojnino.
7.	ZGORNJA MEJA ZA POKOJNINSKO OSNOVO
Tukaj zakon prinaša precejšnjo novost, saj je bila dosedanja zgornja meja za izračun za pokojnino 21 mil.
271.000	lir, sedaj pa je dvignjena na
32.000.000 lir letno.
Podrobnejše informacije dobijo vsi zainteresirani na patronatu Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone št. 8/B.
Zadruge se bliža s hitrimi koraki, saj je najavljen za ponedeljek, 22. decembra, zato smo predsednika zadruge Milana Čuka vprašali za sedanje stanje dvorane in za potek del v proseško - kontovelskem kulturnem o-bjektu.
»Dela v dvorani so že vsa končana,« je povedal čuk. »Zadruga je že pred časom vložila prošnjo na pokrajinsko komisijo za nadzorstvo nad javnimi lokali, da bi dvorano pregledala. Po vsej verjetnosti bo komisija že ta mesec pregledala dvorano. Komaj bo izdala ustrezno dovoljenje, bomo lahko začeli z uporabo prostora.«
»Dela so bila zelo obsežna. Poleg že opravljenega v dvorani, nas čaka sedaj še ureditev ostalih prostorov in zunanjosti celotnega objekta. Prav zato je za nas še posebej pomemben deželni prispevek. Kraška gorska skupnost je namenila pred časom 145 mi lijonov lir kot prispevek iz proti--vrednosti za razlaščeno zemljo za preureditev dvorane našega kulturnega doma. Sedaj čakamo na prvo akontacijo, da bi začeli vračati posojila članom Zadruge, ki so s svojimi nesebičnimi prispevki pripomogli, da so dela stekla,« je poudaril Milan čuk.
Pred čhsom so po obeh vaseh krožile govorice, da Zadruga ni prejela še prispevka KGS, ker ni vložila še vseh potrebnih dokumentov; tej zamudi naj bi botrovali predvsem zapleti pri nakupu stavbe.
»Kraški gorski skupnosti smo že predložili vso zahtevano dokumentacijo«, je obrazložil čuk »Februarja smo namreč zaključili s kupoprodajo stavbe, medtem ko je Zadruga že od leta 1973 lastnik zemljišča za objektom (na Balancu). Celotna
Prav gotovo predstavlja škoda, ki jo povzroča divjad na posestvih naših kmetovalcev na Krasu precejšen problem, zato so ga včasih reševali kar po domače, z nastavljanjem pasti in zastrupljanjem divjadi. Vse to pa i-ma lahko za kmetovalca precej neprijetne posledice, saj je že od leta 1976 v veljavi zakon, ki urejuje vprašanje divjadi. Ta pa je po tem zakonu državna lastnina.
Zakon namreč predvideva precej hude kazni za kršilce, ki brez posebnega dovoljenja ubijejo ali si prilastijo kakšno divjad. Kršilec je obtožen kraje v obtežilnih okoliščinah, kar ima za posledico plačilo globe (najmanj 500.000 lir) ali celo zaporno kazen. Vse to spremlja še vpis v kazenski list, kar lahko kmetovalcem prinese precej težav, kadar potrebujejo razna dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti (npr. osmice).
če pomislimo, da je samo srn na Krasu po precej verodostojnih ocenah od 1000 do 1300, nam lahko že
procedura pri nakupu stavbe se je zavlekla pri odkupu enega deleža dediščine, kar pa smo pred meseci u-spešno zaključili,« je še pojasnil predsednik Čuk.
Občni zbor Zadruge za kulturni dom Prosek - Kontovel bo v ponedeljek, 22. aprila ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
preprost račun pokaže, kakšno škodo lahko povzročijo. Vzemimo na primer, da ena srna poje na dan 2 kg sena, to- je nekaj več kot 7 stotov letno. Cena stota sena je 20.000 lir in če vse to pomnožimo s številom srn, vidimo, da samo srne (za račun smo jih štel; 1000) povzročijo kmetom za več kot 140 milijonov lir škode letno.
Kaj torej kmetje sploh lahko storijo? Proti divjadi praktično nič, lahko pa preko svoje sindikalne organizacije prijavijo škodo na posebnih o-brazcih Lovski zvezi, ki bo to zahtevo posredovala lovskim revirjem, v katerih je škoda nastala. Lovska zveza bo potem škodo preverila, sestavila poseben zapisnik, ki ga bo posredovala prizadetemu kmetu in pokrajinskemu odboru za lov, ki bo na podlagi razpoložljivih sredstev za odškodnine določil višino odškodnine. Kmet se lahko na to odločitev tudi pritoži na drugo stopnjo, ki potem dokončno določi višino odškodnine. V prvi in drugi stopnji je v komisijah, ki odločata o višini odškodnine, tudi predstavnik Kmečke zveze.
Povedati je treba, da si Kmečka zveza že leta prizadeva, da bi našla skupno z lovci način, kako čim bolj zmanjšati škodo, ki jo povzroča divjad. Tako si prizadevajo, da bi še posebej zaščitili žlahtne kulture s posebnimi ogradami (na primer takrat, ko se posadijo nove sadike trte) ali pa s kemičnimi sredstvi, ki s svojim vqnjem odganjajo divjad.
Ker so v zadnjem času tudi lovci pokazali določeno pripravljenost, da skušajo pomagati pri reševanju tega problema, bi radi naše kmetovalce še enkrat opozorili, da je zahtevek za povrnitev škode preko Lovske zveze edini zakonit postopek in naj zato sami ne skušajo na druge načine reševati tega problema.
pismo uredništvu
■V
Se o televizijskih antenah pri Ferlugih
,	. Vest, da je pretor Morwey najavil rezultate raziskave o morebitnih po-
s.edicah elektromagnetnega žarčenja televizijskih anten pri Ferlugih je povečala zanimanje za to vprašanje in tudi različne odmeve. Medtem ko nekateri vidijo v najavi pretorja potrditev svojega strahu za zdravje Ferlugovcev, pa drugi izražajo dvome v enostranske in preuranjene zaključkei ter se sklicujejo na izkušnje v drugih državah. Med drugim se omenja zlasti ameriška raziskava, ki so jo potrdile tudi analize v nekaterih drugih razvitih državah in ki v bistvu zavračujejo nevarnost elektromagnetnega delovanja televizij-skih antenskih sistemov. Skupna ugotovitev je predvsem v tem, da ni priporočljivo zadrževanje več kot 24 ur v območju, kjer dosega radijska frekvenca 20 V na kvadratni _meter. Kakšna je ta moč, ki jo imajo ameriški znanstveniki za »nepriporočljivo«, ponazarja naslednji primer: učinek 20 V na kvadratni meter bi dosegli, če bi združili na enem mestu vse televizijske oddajnike cele severovzhodne Italije in usmerili njihovo žarčenje samo na ta kvadratni meter!
Pa četudi bi napravili tak eksperiment in dosegli omenjen efekt, raziskava ameriških znanstvenikov še vedno govori zgolj o tem da »ni priporočljivo'* zadrževanje v takih pogojih več kot 24 ur neprekinjeno, kar seveda še ne pomeni, da bi bilo to lahko tudi škodljivo. Nemci, ki veljajo za zelo dosledne in stroge v vsakem pogledu, so sprejeli omenjeno normo. Do enakih sklepov so prišli tudi v večini zahodnoevropskih mest, kjer doslej še niso ugotovili elektromagndtnega žarčenja televizijskih anten. Tudi za Ferluge se omenja primer družine, ki živi že pet let v bližini petih oddajnikov in to ne dlje kot 2 m. U-gotovitev; nobenih zdravju škodljivih posledic za to družino!
V pričakovanju končnih sklepov pretorja Morwaya je tudi ta stran problema, ki je sprožil toliko odmevov, vsekakor zanimiva in upoštevanja vredna.
D. F.
Pred kratkim končali dela v dvorani
doma Prosek - Kontovel
Pogovor z dr. Sedmakom, koordinatorjem sociopsihopedagoške službe
»Postavili smo temelje za nov način dela«
v
Sole ostajajo še vedno bojno polje - V perspektivi ustanovitev centra za vzgojo in zaposlovanje
Slovenska sociopsihopedagoška in rehabilitacijska služba pri Krajevni zdravstveni enoti se je že izmotala iz plenic: prav v tem mesecu teče namreč tretje leto njene dejavnosti, o kateri sicer ne pišemo veliko, morda tudi zato, ker gladko teče. Namenjena je vsej slovenski mladini od rojstva do 18. leta starosti: Največ se operaterji ukvarjajo s handikapiranimi otroki, saj prav oni potrebujejo največjo in vsestransko pomoč. Družbeno in delovno vključevanje prizadetih pa je še vedno težavno delo, kolikor trči v številna toga stališča posameznikov in inštitucij. O tem smo se pogovarjali s koordinatorjem službe, psihologom Danilom Sedmakom.
»Res smo v teh letih opravili 3.500 posegov, kar ni malo. Toda ne bi rad govoril o tem. Naš glavni uspeh je, da smo postavili temelje za nov način dela, za enovit pristop do handikapi-ranega. Naše osnovno izhodišče je bilo načelo, da problematičnih otrok ne smemo vzgajati za zaprtimi vrati, zunaj družbenega tkiva. Naj bodo problematični, prizadeti, razvojno moteni, ali handikapirand, vsi otroci imajo v demokratični družbi pravico do svojega prostora na soncu, in to znotraj nje«.
S svojim delom skušate torej rušiti zidove raznih inštitucij, kot so posebne šole, vzgojni zavodi, specialni oddelki itd,?
»Na srečo_ je teh zaprtih ustanov pri nas vedno manj. Čudi pa me, da so te oblike varstva
Dr. Danilo Sedmak
in vzgoje še močno razširjene v Sloveniji, oz. v Jugoslaviji, kjer so po mojem objektivni pogoji za način dela, kot je naš. V mislih imam razne strokovnjake, kot so specialni pedagogi.
logopedi in podobni, ki jih pri nas praktično ni. Toda z razliko od njih, ki delajo z izoliranimi otroki in vsak strogo v svoji specializaciji, je naše delo usmerjeno v to, da handikapirani o-trok živi v družbi drugih, »normalnih« vrstnikov in da mu mi (družba) pri tem nudimo čim več pomoči. S spremljevalcem, s pomožno učiteljico, z varuško, s psihologom, s psihoterapevtom. . .«
Včasih pri tem slišimo pritožbe, da padejo bremena predvsem na družino.
»Nočemo biti demagoški in prav zato je bil naš trud v ustvarjanju široke mreže pomožnih storitev. Mislim, da smo dosegli zadovoljivo raven. Z razliko od italijanskih prizadetih otrok, ki po šoli nimajo kam, imajo slovenski na razpolago Dijaški dom. Izven družine živijo torej od jutra do poznega popoldneva in to ob ustreznem spremstvu in v družbi vrstnikov. Zelo se zavzemamo, da bi čimbolj razbremenih starše in obenem pomagali otroku do lastne avtonomije. To skušamo ustvariti tudi v poletnem času z vključevanjem v poletne centre, razne kolonije in organizirane počitnice. Lani nam je tudi ob pomoči staršev (v mislih imam center na Opčinah) to dobro uspelo, zato mislim, da letos te izbire lahko samo organizacijsko izboljšamo.«
Kaj pa šola?
»Zaenkrat je šola še vedno bojno polje. Marsikateri učitelj ali profesor meni, da če ima
handikapirani otrok pomožnega učitelja, ne ostaja njemu več nikakršna odgovornost. Težko je tudi prepričati učitelje, da če za otroka ni mogoče ustvariti izobraževalnega načrta, mu lahko pomagamo z vzgojnim programom, ki naj mu razširi avtonomijo. Dejstvo je, da je šolska inštitucija toga, neelastična in da handikapirani spravlja v krizo določene ustaljene navade, norme, prepričanja, pristojnosti. Treba bo še veliko delati, da spremenimo to inštitucijo in tudi njene kulturne vrednote. Brez sprememb v obeh ne moremo pričakovati konstruktivnih novosti in kvalitetnega skoka pri izboljševanju življenjske ravni ne le handikapiranega, ampak nas vseh.«
Kaj pa perspektive glede delovnega vključevanja? Res je od 30 prizadetih otrok, ki so pod okriljem vaše službe, večina še majhnih, toda misliti je treba tudi na jutri.
»Tega se zelo globoko zavedamo, zato bodo naši bodoči napori usmerjeni predvsem v ustanovitev neke vrste centra za vzgojo in zaposlovanje, vendar ne po vzoru že obstoječih za italijansko handikapirano mladino. Zadeva pa ne bo lahka, saj smo že po prvih poizvedovanjih prejeli nerazveseljive odgovore. Zapreke so o- < bičajne: birokracija, finansiranje, pristojnosti. Toda tudi če je težko, bodo vztrajali, kajti tak center je vsekakor v naši bližnji perspektivi.«
N. F.
Včeraj so začele stranke predstavljati svoje kandidate
Brezigar nosilec liste SSk v Nabrežini Med kandidati mnogo novih mladih ljudi
V okoliških občinah naše pokrajine, Jer bodo maja upravne volitve se je včeraj zjutraj začel rok za predstavitev kandidatnih list in strankarskih simbolov. Prvič po tolikih letih nismo “te Priča žolčnim polemikam glede vrstnega reda predstavitve posamez-“te list, ki so se večkrat izrodile v filene obračune s sodnimi prijavami n podobnim. Letos vsega tega ni bi-ludi zato, ker je boj za prvo me-
sto na glasovnici v marsičem preživel ter ni več v skladu s podobo m z vlogo, ki jo imajo stranke v sedanjem družbenem trenutku.
Včeraj je predstavila svojo kandidatno listo tudi devinsko - nabrežin-ska sekcija Slovenske skupnosti, ki je v pretekli mandatni dobi štiri leta vodila tamkajšnjo upravo skupno s komunisti in s socialisti. Kot napovedano je nosilec liste časnikar Bojan Brezigar, ki je v občinskem odboru doslej odgovarjal za urbanistiko, pred izvolitvijo v nabrežinski občinski svet, kjer je sedel že pred letom 1975, pa je bil tudi pokrajinski odbornik. Med kandidati SSk je dosti mladih ljudi, ki zastopajo vse kraje v občini. Med kandidati ni več Alenke Legišove, ki zapušča občinski svef iz službenih razlogov. Poleg Brezigarja kandidirajo še Ivan Antonič, Martin Brecelj, Leonida Gruden, Ivo Kralj, Igo Le-giša, Adele Pahor por. Sedmak, Fabio, Mirko in Maurizio Pahor, Vojko Pertot (neodv.), Niko Pertot, Mirko Radovič, Mario Semec, Jurij Stubelj, Slavko Švara, Darina šemec por. Šuligoj, Marko Tavčar, Ivan in Marinka Terčon. SSk bo v kratkem sestavila volilni program>, ki bo v naj več ji meri odražal potrebe in zahteve občanov na podlagi zanimive anketne pole, ki jo je sekcija SSk razposlala
skoraj vsem Slovencem v občini. Devinsko - nabrežinska SSk se bo med volilno kampanjo zavzemala za domačo občinsko upravo in če bodo le dani pogoji, bo še dalje sodelovala pri vodenju občine s KPI in s PSI.
Včeraj je'predstavila svoje kandidate tudi repentabrska napredna lista KPI - PSI, ki je doslej upravljala to občino. Nosilec liste je župan Pavel Colja (PSI), na drugem mestu pa je podžupan Sonja Baiss por. Ma-rucelli (KPI). Nosilec liste SSk v dolinski občini je Sergij Mahnič, v zgo-niški občini pa ni še znan. Kandidatne liste je sinoči po že običajnih žolčnih polemikah in obračunavanjih med strujami dokončno ratificiral tudi pokrajinski odbor KD, ki se kot kaže ni mogel sporazumeti glede nosilca liste v Devinu - Nabrežini. Po takem razpletu dogodkov bo prvi na listi baje nekdanji podžupan Colcm-bam, ostali kandidati pa bodo razporejeni po abecednem vrstnem redu. Včeraj se je tudi zvedelo, da namerava LpT v devinsko - nabrežinski občini kandidirati tajnika Giuricina, medtem ko se skoraj gotovo ne bo več predstavila »odpadniška« melonarska Lista za Devin - Nabrežino. Njen dosedanji vodja bo v tem primeru kandidiral s samozvano stranko upokojencev.
V organizaciji KD Slovenec iz Boršta - Zabrežca
Jutri v Boljuncu revija otroških pevskih zborov Veselo zapojmo
Kulturno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrežca slavi letos 85. obletnico svojega obstoja. Na osrednjo proslavo tega pomembnega jubileja, ki bo v poletnih mesecih, se tamkajšnji kulturno prosvetni delavci že vestno pripravljajo. Društveni jubilej je bil med drugim spodbuda, da so obnovili mešani pevski zbor, h kateremu je pristopilo veliko novih ' pevcev in ki sedaj pridno vadijo pod vodstvom Bože Hrvatič za nastop na proslavi.
Sicer pa se je vsa kulturna dejavnost v Borštu in Zabrežcu v zadnjem času vidno razbohotila. Velika priznanja je za svojo izvirno in uspešno dejavnost požela dramska skupina, z nemanjšim zadoščenjem pa spremljajo razvoj dekliškega in otroškega pevskega zbora. Ravne najmlajšim je sklenilo društvo posvetiti še posebno pozornost. Po lanskoletni uspeli prvi reviji otroških zborov, so v Borštu sklenili, da bi to morala postati vsakoletna prireditev. Tako je obveljalo in jutri bo vzporedno s koncertom osrednje zborovske prireditve Primorska poje stekla tudi nekakšna mini-revija otroških zborov »Veselo zapojmo«. Prireditev, ki je kot vse druge letošnje posvečena 85. obletnici društva, ne bo v borštanski Srenjski hiši kot lani, ker so pač ti prostori pretesni in bo letos več nastopajočih kot lani. Zato so sklenili, da revijo prenesejo v osrednji občinski kulturni hram v Boljuncu, kjer se bodo poleg
otroškega pevskega zbora Slovenec, kot gostitelja, zvrstili še zbori KD Skala iz Gabrij, ki je bil tudi lanskoletni gost prireditve in ki ga z Bor-štani vežejo tesne prijateljske vezi, nadalje zbori KD Igo Gruden iz Nabrežine, KD Fran Venturini od Dom-ja, KD Prosek Kontovel in otroški zbor Glasbene matice. Žal je moral zaradi nepredvidljivih težav odpovedati svoj že najavljen nastop otroški zbor iz Mosta na Soči, to je iz kraja, ki ima z Borštom prav tako že dolgoletne bratske vezi.
Prireditev bo ob 17. uri. Med odmori bo prisotne zabaval čarodej Pogačnik iz Sežane.
Drevi pomembno zborovsko srečanje v gledališču »Prešeren«
V gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu bo drevi celovečerni koncert, ki ga organizira Tržaški mešani zbor s sodelovanjem Mladinskega doma »Bo-ljunec«. Nastopili bodo trije zbori: avstrijski pevski zbor ■»Singgemein-schaft Kbtschach Mauthen«, pod vodstvom dirigenta Fritza Unterwegerja, »Coro polifonico triestino«, pod vodstvom Fabia Nesbede in »Tržaški mešani zbor«, ki ga vodi Tomaž Simčič.
Seminar za italijanske časnikarje v Jugoslaviji
Zasedanje o dizlovih motorjih: bo postal Trst njihovo središče?
v tržaškem hotelu Jolly se je vče-JV zjutraj začel izpopolnjevalni se-'nar -2a novinarje italijanske narod-odnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki sa prireja tukajšnja Ljudska univer-a v okviru rednega ih plodnega so-it? ^anja z Unijo Italijanov za Istro Reko. Kot sta na otvoritvi seminila, ki se ga udeležujejo številni novinarji Radia in TV Koper ter , ske založniške hiše EDIT, podčrta-a predsednik Unije Italijanov Silva-0 "te11 in predsednik Ljudske univer-KrL. i™0 Mayer bo ta pobuda prispevala pomemben delež za poklicno ■ Jazikovno izpopolnjevanje novinar-italijanske narodnosti onkraj
meje.
Včeraj sta na seminarju predavala urednik Piccola Pierluigi Sabatti in Mario Mariani z Inštituta za novinarsko usposabljanje. Danes bodo udeleženci seminarja obiskali uredništvo videmskega dnevnika Messaggero Veneto, jutri pa bodo sodelovali na o-krogli mizi z novinarjem Fulviom Molinarijem in Guglielmom Zucconi-jem.
Na sliki: med včerajšnjim seminarjem v hotelu Jolly.
• V Boljuncu bo lahko danes prišlo do prekinitev pri dobavi vode zaradi nekaterih del na vodovodnem o-mrežju.
Možnosti razvoja velikih dizlovih motorjev in istočasno obratov, ki izdelujejo te kiklopske stroje, so v središču pozornosti vsedržavnega zasedanja o dizlovih motorjih, ki se je začelo včeraj v Trstu. Pobudo za zasedanje je dal tovarniški svet tržaške Tovarne velikih motorjev, ki je na lastni koži občutila veliko krizo, v katero je zašel ta sektor v zadnjih letih.
Zasedanje želi predvsem objasniti ali spada proizvodnja velikih dizlovih motorjev (z nad 500 konjskimi močmi) v strateško pomemben sektor italijanskega gospodarstva, in to predvsem v luči velike uporabe dizlovih motorjev za prevoze in za posebne naprave.
V uvodnem poročilu tovarniškega sveta TVM je bila podčrtana predvsem potreba po podrobni raziskavi o uporabi dizlovih motorjev v ladijskem in železniškem prometu, na e-nergetskem področju in v posebnih industrijskih panogah. »Naš sektor je zašel v krizo tudi zaradi pomanjkanja prispevkov za raziskovanje,« je bilo poudarjeno v uvodnem poročilu.
K sedanji krizi italijanskih obratov, ki proizvajajo dizlove motorje (s skupino nad 5 tisoč zaposlenimi), je pripomogla v prvi vrsti kriza ladjedelske-ga sektorja, obenem pa tudi poostrena mednarodna konkurenca. Italijanske tovarne so zaostale predvsem na raziskovalnem področju za tujimi proizvajalci dizlovih motorjev in sedaj plačujejo davek temu zastoju.
Poleg številnih tehničnih poročil o
liazličnih možnostih uporaba dizlovih motorjev, je na zasedanju tudi izšel predlog, da bi Trst postal prava italijanska prestolnica dizlovih motorjev.
Razpisan natečaj za 5 mest slovenskih didaktičnih ravnateljev
V Uradnem listu št. 80 z dne 3. aprila letos je razpisan natečaj za pet mest didaktičnega ravnatelja za šole s slovenskim učnim jezikom. Zainteresirani morajo predložiti prošnje šolskemu skrbništvu v Trstu ali v Gorici najkasneje do 3. maja letos. Besedilo razpisa in vse druge in-formacije posredujeta šolski skrbni-štvi v Trstu in v Gorici.
Štoka pri prefektu
Tržaški prefekt dr. De Felice je včeraj sprejel deželnega svetovalca SSk odv. Draga Štoko. Štoka je novemu tržaškemu prefektu izrazil dobrodošlico in ga seznanil s problematiko, ki zadeva globalno zaščito Slovencev v Italiji.
• Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 15. aprila, ob 18.30. To bo predzadnje zasedanje pred volilnim premorom.
Pod streho gledališča »F. Prešeren« se bodo torej zbrale tri narodnostne skupine vsaka s svojim repertoarjem.
Avstrijski zbor pravzaprav vrača obisk »Tržaškemu mešanemu zboru«, ki je pred dvema letoma gostoval pri njih v lepem turističnem kraju Kot-schach Mauthen.
Koncert bo pričel ob 20.30 (HJ)
•	Mons. Josip Pavlišič, škof na Reki, bo v nedeljo, 14. aprila maševal v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu v hrvaškem jeziku.
Danes in jutri obredi v pravoslavni cerkvi
Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost bo danes in jutri praznovala pravoslavno veliko noč. V cerkvi v Ul. S. Spiridione bo nocoj procesija, jutri zjutraj pa slavnostni velikonočni obred ob petju zbora, ki ga vodi prof. Zorko Harej.
•	Urad za letovanja tržaške občine obvešča, da zapade rok za prijavo otrok v poletne kolonije 30. aprila. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. št. 7368, int. 642.-
Padec z motorjem
V noči med četrtkom in petkom je med vožnjo po Istrski ulici v smeri proti Skednju 17-letni Pasquale Sca-tizzi iz Ul. Giardini 65/5 izgubil nadzorstvo nad svojim motornim kolesom znamke cagiva in padel na cestišče. Potolkel se je po glavi in po obrazu. Okreval bo v osmih dneh. Sprejeli so ga v katinarsko bolnišnico.
V SREDO ZVEČER
Predsednik KGS
sestanku v Križu
V sredo je bil gost kriških organi-zac,j Predsednik Kraške gorske skup-■rosti Miloš Budin. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi nekateri va-Predstavniki v zahodnokraškem rajonskem svetu, je tekla v glavnem beseda o protivrednostih za družbe-bo škodo, Id so jo naše vari in z nji-tei celotna naša narodnostna skup-b°st utrpele zaradi gradnje hitre ce-?te in tudi zaradi nekaterih drugih Javnokoristnih objektov. Predsednik “Udbi je zelo podrobno seznanil prisotne o delu in o naporih KGS za ce-lovito izvajanje znanega sporazuma z deželno vlado o protivrednostih ter obvezal, da bo KGS pozorno prisluhnila potrebam kriške krajevne skupnosti pri izvajanju tega načrta.
Na sestanku je tekla beseda tudi o vJogi in pristojnostih KGS za razvoj domačega kmetijstva in gospodarske-
ga sektorja na sploh ter o težavah, v katerih se večkrat znajdejo Križate zaradi razdelitve vasi v tri obči-ne- Predstavniki kriških organizacij so se glede tega dogovorili, da se bodo spet sestali takoj po prvem ma-Ju in skupno proučili možnosti za konkretnejše in učinkovitejše akcije v korist celotne vaške skupnosti.
Slabo vreme in povodenj: težave za avtomobiliste
Vse kaže, da si ja slabo vreme po velikonočnem sončnem predahu že spet opomoglo. Tržaško pokrajino in tudi bližnje predele je zajel včeraj val slabega vremena s padavinami. Temperatura se je v primerjavi s prejšnjimi dnevi občutno znižala, da so morali Tržačani ponovno potegniti iz omar toplejše obleke, ki so jih, upajoč v lepše dni, očitno prehitro slekli. V bližnji Sloveniji je’ temperatura toliko padla, da je začelo po vrhovih celo snežiti; sneg je med drugim pobelil tudi Ljubljano.
V Trstu je povzročila največ težav popoldanska povodenj. Ploha je zavrta promet po mestnih ulicah, ponekod pa se je nabralo toliko vode (na sliki trg pri železniški postaji), da so imeli.vozniki precej težav predno so sploh lahko /priplavali« do parkiranih avtomobilov in se z njimi odpeljali.
Moški podlegel poškodbam poltretji mesec po nesreči
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice je včeraj ob treh zjutraj 72-letni Emanuele Guarini iz Ulice Pietà 33 podlegel poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči 24. januarja letos. Guarinija je na podvečer v križišču ulic Ginnastica in Toro podrlo motorno kolo, na katerem se je peljal 18-letni Giorgio Perich iz Ul. Montasio 33. Guarini je prav tedaj stekel čez cesto. V nesreči se je moški potolkel po glavi in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki izdali prognozo okrevanja v 40 dneh. Zdravstveno stanje Guarinija se je nato poslabšalo, včeraj pa je podlegel poškodbam.
Neznane roke preluknjale 19 gum
Številne avtomobiliste, ki so v sredo zvečer parkirali svoja vozila v Ul. Marco Polo in v Ul. Carbonera,
je čakalo včeraj res neprijetno presenečenje. Neznane roke so ponoči z ostrimi rezili porezali gume petnajstim parkiranim avtomobilom. Nenavadno »gumoklanje« je v četrtek prva opazila 42-letna Marisa Klai iz Ul. Industria ob polosmih zjutraj, ko se je hotela odpeljati s svojim ford escortom na delo. Avtomobil je imel preluknjani prednjo in zadnjo desno gumo.
13. 4. 1984	13. 4. 1985
Lato dni je minilo, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in brat
Milan Zobec
Z ljubeznijo se ga spominjajo
SVOJCI
Boršt, 13. aprila 1985
Ob izgubi matere izreka odborniku Pinu Rojcu iskreno sožalje
Glasbena matica
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
KULTURNO DRUŠTVO LIPA
Primorska poje
DANES, 13 t.m., ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI.
Nastopajo: zbor Topničar (Trnovo), ženski Tabor (Opčine), moški J. P. Vojko (Dvori nad Izolo), oktet Javor (Pivka), moški K. Pahor (Piran) in mešani Rupa - Peč.
Večer z dr. Sancinom v KD Ivan Grbec Kaj mora ženska vedeti o sebi
V torek, 9. t.m., so v KD Ivan Grbec v Skednju organizirali zanimivo srečanje z ginekologom dr. Adrijanom Sancinom. Večera se je udeležilo lepo število žensk, saj je bilo srečanje namenjeno prav, njim. če bi dali debati naslov, bi jo lahko definirali takole: »Kaj mora. ženska vedeti o sebi«.
Po kratkih uvodnih besedah dr. Sancina, se je razvila izredno zanimiv in živahen razgovor. Večer se je takoj spremenil v prijetno, skoro prijateljsko kramljanje. Pogovor je zajel izredno obširno tematiko, saj se je govorilo o zdravju, o spoznavanju in opazovanju lastnega telesa, prevenciji, o negi in higieni, o raznih infekcijah, ki pretijo ženski, dalje o neplodnosti in faktorjih, ki jo lahko povzročajo, ter o kontracepciji.
Marsikatera poslušalka se je prav na tem večeru prepričala, kako potrebni so periodični pregledi, ker tako lahko marsikaj hudega prepreči. Napačno je, kot nekatere ženske mislijo, da. so tT temeljiti izvidi odvečni.
	
	včeraj - danes
gledališča
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 13. aprila, ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«. Predstava v Drami SNG v Ljubljani.
VERDI
Jutri, 14. aprila, ob 16. uri (red D) peta predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Danes, 13., ob 20.30, izven abonmaja, Venetoteatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija: Giorgio Albertazzi. Jutri, 14. t. m., ponovitev ob 16. uri.
Danes, 13. aprila, ob 16. uri (izven abonmaja) »Giro del teatro in 120 minuti« Giorgia Albertazzija. Režija Nick Brandon.
Od 16. do 28. t. m. bo skupina Cooperativa Teatro Mobile, ki jo vodi G. Bosetti, predstavila delo T. S. Eliota »Assassinio nella cattedrale«. Režiser: G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9.
TEATRO CRISTALLO
V	sredo, 17. t. m., ob 21. uri: Koncert Paola Conteja. Predprodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Pretti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 16. t. m., ob 17. uri: Mladi mladim. Simfonični orkester RTV Ljubljana.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 19.00: Avtorski večer Miše čoha. Kratki filmi.
Srednja dvorana
Danes, 13. t.m., ob 21. uri: A. Boj-ten »Pogovori v hiši Karlstein«.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 19.30: Recital Darka Petrinjaka - kitara.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 13. aprila, ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. Izvajajo člani in gostje ansambla Camerata slovenica.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »II quarto uomo«.
Nagrajen na festivalu v Avoriazu. Eden 15.30 — 22.10 »Hard babyes«. Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«. Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«.
Robert De Niro, Meryl Streep. Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Domi-nator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Le ragazze lecca-lecca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka. Grattacielo 16.30 — 22.00 »2010 l’anno del contatto«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Ghostbusters«. Capito! 16.30 — 22.00 »Lui è peggio di me«. R. Pozzetto, A. Celentano.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »II ragazzo di campagna«. Renato Pozzetto. Lumiere 15.30 — 21.30 »Arancia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Monti Piton, il senso della vita«.
Radio 15.30 — 21.30 »Bocche esperte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
V ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopila skupina »Quartetto d'archi Accademica«.
razstave
V	umetnostni galeriji »Caffè Carlini« v Miljah bo od 15. t. m. do 4. maja razstavljal slikar Guido Antoni. Otvoritev bo 15. t. m. ob 18. uri.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 bodo danes, 13. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih tržaških slikarjev, in sicer Steidlerja, Morettija, Stoccè, Famàja in Savinija.
V	Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bo v ponedeljek, 15. t. m., ob
19.30	otvoritev razstave slikarke Veselke Šorli - Puc iz Ljubljane. Ogled razstave ob delavnikih od 18. db 20. ure.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki za trgovski zavod in oddelek za geometre po naslednjem razporedu. Torek, 16. t. m., ob 17.30: I.a, IILa, V.a, Il.b, IV.b,
I.c; II. in III. r. geometrov. Sreda, 17. t. m., ob 17.30: Il.a, IV.a, I.b, IH.b, V.b, ILc; I., IV. in V. r. geometrov. Roditeljski sestanki bodo na sedežu zavoda.
KD F. VENTURINI D O M J O
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE
DANES, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -. Miro pri Domju.
Nastopajo:
Žarko HRVATIČ _ violina Aleksandra PERTOT - violina Pavel OTA - viola Peter FILIPČIČ - čelo
Spored:
W. A. Mozart in A. Dvorak
KD ROVTE - KOLONKOVEC
vabi na
PROSLAVO 40. OBLETNICE
OSVOBODITVE
DANES 13. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih.
PROGRAM :	nastop ženskega
pevskega zbora »I. Grbec« iz Skednja in člana SSG Joška Lukeša ter priložnostni govor.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SPDT prireja v petek, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) predavanje o Henriku Tumi ob 50. obletnici smrti velikega planinca in pohtika. O Tumi bo spregovoril dr. Tone Strojin iz Ljubljane. Vabljeni!
KD Slovan vabi na predavanje, ki bo v prostorih gozdne zadruge v torek. 16. t. m., ob 20.30 na temo »POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI«. Predaval bo Dušan Jelinčič, ki bo prikazal diapozitive iz Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Bohvije. Vabljeni!
SKD Barkovlje prireja v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Sodelujejo: Žarko Hrvatič - violina, Aleksandra Pertot - violina, Pavel Ota - viola in Peter Filipčič - čelo. Spored: W. A. Mozart in A. Dvorak.
SKD Barkovlje vabi v soboto, 20. t. m., vse Barkovljane in prijatelje na tradicionalno POKUŠNJO SVOJIH DOMAČIH VIN. Pričetek ob 20. uri. Za informacije tel. 43819.
Glasbena matica prireja v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SVEČANO PROSLAVO OB 75-LETNICI USTANOVITVE GLASBENE MATICE v Trstu. Vabljeni!
TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo danes, 13. t. m., ob 16. uri odhod avtobusov z mejnega prehoda Pesek na jugoslovanski strani,
SKD Tabor Opčine prireja v torek, 16. t. m., filmski zapis dr. Adrijana Sancina »Čar Sahare in njenih ljudstev«. Začetek ob 20.30 v Prosvetnem domu.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi jutri, 14. t. m., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na revijo otroških pevskih zborov »Veselo zapojmo«.
KD Primorsko - Mačkolje se priporoča izletnikom za Brione, da se zberejo jutri, 14. aprila, ob 7.30 (točno!) na jugoslovanski strani mejnega prehoda na škofijah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 13. aprila, ob 20.30 bo premiera »KROTKO DEKLE« F. M. Dostojevskega. Odrska priredba Drago Gorup. Jutri, 14. aprila, ob 17. uri pa bo ponovitev.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se bo vršil tečaj kroja in šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent. Vpisovanje na tel. 040/225-322 ah 813-152.
razna obvestila
Tržaški mešani zbor organizira koncert, ki bo danes, 13. aprila, z začetkom ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo trije zbori, poleg tržaškega mešanega zbora še Zingge-meinschatt kétcchachnauth in pa Coro polifonico triestino. Soorganizator večera je mladinski dom Boljunec.
V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici 3 podelitev letošnje nagrade »Vstajenje« Saši Martelancu za knjigo novel »Melodija«.
mali oglasi
KREMA SALINA iz morske soli in zeliščnih izvlečkov, ki pomaga, da boš v kopalkah brez celulitisa in maščobnih blazinic. Parfumerija - Kozmetika 90. Opčine.
DUŠAN RADOVIČ vabi v Nabrežino na prigrizek in domačo kapljico.
WALTER GABURRO iz Boljunca vabi
- danes od 15.30 dalje na otvoritev nove trgovine elektromateriala in elektrogo-spodinjskih strojev pri Domju št. 132, blizu agencije Tržaške kreditne banke.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
PRODAM talbot horizon, prevoženih 65 tisoč km. Telefonirati na št. 213-837 od 13. do 15. ure.
PRODAM mizarske stroje. Tel. 412-380 od 13. do 15. ure.
KUPIM flavto. Tel. št. 825-247 od 13. do 15. ure.
HO AMERIŠKE-EVROPSKE LOKOMOTIVE, vagone, kompozicije, literaturo prodam. KRULEJ, Linhartova 9 - 61000 Ljubljana. Tel. 003861/326797.
GOSTILNA NA KRASU išče kuhinjsko pomočnico. Tel. 226-129.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravil. Tel. 53522 popoldne.
PRODAM RITMO 60 CL, letnik 1982, pet predstav, 5 vrat, prevoženih 47.000 km: cena 6.700.000 lir; MOTOR BE-NELLI SPORT 125, letnik 1984, 6.000 km. Tel. 826-084.
PRODAM BMW 320, letnik 1977, v dobrem stanju, srebrne barve: cena
4.500.000	lir. Tel. 824-064.
PRODAM nezazidljiv teren. Tel. na št. 040/228-390.
KUPIM 450 strešnikov: širina 19 cm, dolžina 45 cm, tudi malo večje. Tel. na št. 226-518 popoldne.
INSTRUKCIJE iz matematike nudi izkušen inštruktor. Informacije po tel. 003865/21972. .
PRODAM FIAT 500. Tel. 040/226-614.
PRODAM traktor ford 3000 in goseničar fiat 335. Tel. 0481/84741.
NIŽJEŠOLCEM in VIŠJEŠOLCEM nudim lekcije po dogovoru. Tel. na št. 040/213-940 po 14. uri.
OSMICO ima Frandoli, Slivno 25.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
NAD ROJANOM, z lepim razgledom na morje prodam 950 kv. m nezazidljivega zemljišča in 2.500 kv. m gozda. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
PRODAM trombon blessing, nov z jamstvom. Tel. 040/281-330.
PRODAM skoraj novo plinsko peč za centralno kurjavo, 30.000 kalorij, 15 m izdelane železne ograje in vhodna vrata. Tel. ob uradnih urah na št. 040/ 43713.
DANES, 13. aprila,
ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH
Mladinski
ples
čestitke
Danes praznuje rojstni dan ljuba BARBARA BAN pri Banih. Obilo zdravja in veselja ji želita Ana in Viktor Žerjal.
J	--------
Danes se v Poreču vzameta ORNELLA FERLUGA iti
TEDI ČITAR
Veliko sreče in zadovoljstva jima voščijo
člani pevskega zbora »Fran Venturini«
menjalnica
12. 4. 1985
Ameriški dolar ......	1.940. -
Kanadski dolar................1.410.—
Švicarski frank ......	755,—
Danska krona .................. 175,—
Norveška krona ......	218.—
Švedska krona.................. 217,—
Holandski fiorini.............. 561,—
Francoski frank................ 206,—
Belgijski frank ......	29.—
Funt šterling ....... 2.425.—
Irski šterling............... 1.980,—
Nemška marka................... 635,—
Avstrijski šiling.............. 89.50
Portugalski eskudo.............. 10.—
Japonski jen....................  7.—
Španska pezeta.................  10,—
Avstralski dolar............. 1.300.—
Grška drahma .......	14.—
Debeli dinar..................... 7,—
Drobni dinar..................... 7,—
BŠHS
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F.-FILZI1Q - CS* B1-44S
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes, SOBOTA, 13. aprila IDA
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 — Dolžina dneva 13.25 — Luna vzide ob
4.00	in zatone ob 12.43.
Jutri, NEDELJA, 14. aprila VALERIJA -
Vreme včeraj: temperatura zraka 10,9 stopinje, zračni tlak 1004,1 mb ustaljen, veter 4 km vzhodnik, vlaga 80-odstotna, v jutranjih urah je padlo 1,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Sussan, Paola Cavaheri, Samantha Carabellese.
UMRLI SO: 54-letni Giuseppe Giachin, 71-letni Emanuele Guarini, 80-letna NL ves Sossi, 92-letna Flora Bulang, 79-letna Ernestina Mica, 82-letna Maria Radin, •70-letna Paola Čehovin, 86-letna Olga Gardoni por.. Ameri, 81-letna Vittoria Debelli, 86-letna Maria Notarangelo.
OKLICI: delavec .Doriano Nartisi in uradnica Tatjana Bertok, arhitekt Giovanni Della Corte in farmacevtka Annamaria Greco, elektromehanik John Ne-govetich in uradnica Debora Macuz, strojnik Fabio Tomizza in uradnica Daniela Giordane, zdravnik Furio Zurch in uradnica Iris Stagno, upokojenec Guerrino Cofra in upokojenka Adelina Sti-pancige, delavec Gianfranco Grazioco in uradnica Marina Toscan, obrtnik Boris
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Elena in Silvana 40.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Ob 1. obletnici smrti dragega Milana Zobca daruje družina 10.000 lir za PD Slovenec, 10.000 lir za celico KPI Boršt -Zabrežec in 10.000 lir za VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	isti namen darujeta Miran in Livia
30.000	lir za AGMEN.
Namesto cvetja na grob Edine mame Angele Rojc darujejo družine Armani, Birsa, Civardi, Maver, E. Milič, O. Milič, Pertot, Pierino, Škerl, Slavec, Vee-chiet in Vigini 70.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za SPDT.
Ob 8. obletnici smrti drage matere Zofke Pečar darujejo hčerke 50.000 lir za gradnjo novega kulturnega doma v Lonjerju.
Ob 7. obletnici smrti Marije Debelli darujeta žena in hči z družino 20.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo in
20.000	lir za KD Ivan Cankar.
Namesto cvćtja na grob Martina Mar-
tinza darujejo družine Bogateč, Operti, Perini, Sosič, šuber in Taučer 30.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Romana Škerlavaja daruje Angelina z družino 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spe-min na Angelo Rojc darujeta družini Hrvatič (Boršt 27) in Zobec/ (Boljunec 153) 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Stanislava Petarosa darujeta Eroi in Gabriella 50.000 lir za zvezo Amici del cuore.
V	počastitev spomina Angele Rojc daruje družina Petaros (Boršt 89) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata Milana Zobca daruje sestra Olga z možem 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Danico Petaros por. Pavlič daruje družina Mauri (Boršt 149)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Danico Petaros por. Pavlič darujeta Bruno in Marija Zahar
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	počastitev spomina drage mame Marije Štoke por. čuk darujejo otroci Ada, Drago in Magda 150.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 75.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 75.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marijo Štoko - čuk daruje družina Puntar Vardo 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Zibiz por. De Vecchi darujeta Anica in Drago Štoka 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Bizjak in uradnica Katja Stopper, delavec Sergio Semolič in uradnica Marisa Cossi, podčastnik Francesco Catania in uradnica Monika Smojver, tehnični izvedenec Diego Masiello in socialna delavka Ilaria Maracchi, hidravlik Mario Millo in bolničarka Marina Tablao, kapitan Sergio Olussi in Annamaria Corti, zavarovalec Marco Zanardi in študentka Paola Coppola di Gaezano, mehanik Silvio Colus in prodajalka Patrizia Ferlu-ga, uradnik Antonio Pulirà in brezposelna Tiziana Ferrculto, zdravnik Elvio An-nes in prevajalka Lidia Bogi, uradnik Andrea Buldriz in uradnica Franca Cotič, miličnik Giovannino Campanella in strojepiska Anna Prosperi, uradnik Carlo Razen in uradnica Majda Stubelj, študent Giovanni Libui in študentka Anna Napoh, komercialist Mauro Pigolo in študentka Claudia Colimele, finančnik Amedio Di Pilla in stenografka Maria Pia Selvaggio, policijski agent Luigi Riccardi in delavka Tamara Torasi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ùl. Rossetti 33. Ul. Roma 16.
NOĆNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
V	spomin na Ano Rebulo daruje družina Ivančič 10.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Marijo Štoko por. čuk darujeta Mara in Lucano 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marijo Štoko - Čuk darujeta Angela Rupel 10.000 lir in Marija Rupel 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 45-letnici smrti Alojza škamperla in ob 40-letnici smrti Viktorja Cibica daruje Marija Cibic 10.000 Mr za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na strica Marija Miliča darujeta Vily in Albert Emili prejeti znesek od Nuova cassa edile in sicer 61.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 61.000 lir Za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Marijo Štoko por. čuk darujejo nosilci krste 50.000 lir-za Kulturni dom Prosek,-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Štoke por. čuk darujeta Alekseja Možina
10.000	Ur in Angel Škrk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na drago ženo Ličo Rauber daruje mož Pepi 60.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 60.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Romana škrla-vaja darujeta Pepka in Rudi Sosič
20.000	lir za SKD Tabor.'
V	spomin na drago Nado Raubèr por. Bianchi daruje prijateljica Edka Križnič
25.000	hr za SKD Tabor in 25.000 lir za ŠD Polet.
V	drag spomin na Nado Rauber por. Bianchi darujejo sestre Slava, Cvetka, Darinka ter družine Rauber in Poropat
50.000	hr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50.000 hr za ŽPZ Tabor, 50.000 Ur za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Štoka vd. čuk daruje dm-ina Tr^mpei.le 15 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Marijo stoka vd. čuk darujeta Marica in Neva 20.000 lir za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Štoka vd. Čuk darujeta Miranda in Zofka Kapun 20.000 hr za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Štoka vd. Čuk daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Modro Daneu daruje sestra Norma Piras 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Štoka vd. Čuk darujeta Eda in Ester 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Štoka vd. Čuk darujeta družini Terčič in Ukmar 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
pla5tinaua
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.)	60682
Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10	•• 827064
darovi in prispevki
film - film - film
ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ÌTALI JANŠKA TELEVIZIJA
IL CACCIATORE
»The Deer Hunter«, 1978. Lovec na jelene. Režija: Michael Cimino. I-grajo:	Robert De Niro, Meryl
Streep, John Savage, John Gazale. Canale 5, v nedeljo, 14. aprila, ob
20.30.
Znani Ciminov film otvarja naš tedenski pregled, uvaja pa tudi v posebno filmsko-televizijsko vzdušje. Naslednji teden bo namreč za televizijskega gledalca filmov pravi »teden vojnega filma«. Morda je »obdobje« za takšno prikazovanje filmov na vojno temo »primemo«, že dolgo pa nismo zasledili tolikšne koncentracije nlmov na isto tematiko. Na sporedu bodo: Dvoboj na oceanu, režija D. Po-
well (Rete 4, nedelja ob 23.45). Apo-calipse now Francisa Coppole (Canale 5, torek ob 20.25), Gledali bomo še film: Oni bodo živeli R. Brooksa (Canale 5, v torek ob 24.00;, Generala della Rovere Vittoria De Sice (RAI 3 v petek, oh 23.15), Dobrodošli fantje 'R. Comptona (TMC, v petek ob 21.30) in še nekaj drugih. Če izvzamema De Sicov italijanski neorealistični film, so vsi ostali a-meriške produkcije, predvajani bodo na zasebnih postajah in govorijo o Vietnamu.
V filmu Lovec na jelene prvič skupno nastopata De Niro in Meryl Streep. Te dni ju lahko gledamo v kinodvoranah v filmu »Zaljubiti se« nemškega režiserja Ulu Grosbarda.
Prvi kanal
10.00	Nils Holgersson - risanka
10.40	En prvak, tisoč prvakov - dokumentarec
11.00	Sobotni trg - Oddaja o potrošništvu
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotni trg - 2. del
12.30	Checkup - Oddaja o medicini
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.00	Prisma - tednik (Dnevnika 1
14.30	Italija v vojni: bitke v letih 1940 - 1942
15.30	Imola: motociklizem
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	R sabato dello Zecchino - otroška oddaja
18.05	Jzžrebanje loterije
18.10	Nabožna' oddaja
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Registriran polčas košarkarske tekme
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Al Paradise - Zabavnoglasbena oddaja
22.10	Dnevnik 1
22.20	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.10	Crociera d’inverno - TV priredba
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.50	Šport: ženska odbojka
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Galantuomo per transazione -
gledališka predstava
Ljubljana
8.00	Poročila
8.20	Doživljaji mačka Toša
8.35	Miti in legende
8.50	Pogled - poučnozabavna nani-zanka
9.20	Dannyjevo jajce - TV film
9.50	Ko je pomlad : Pazi na otroka TV nanizanka
10.20	Republiška revija MPZ Zagorje 84-4. oddaja
10.55	Ljudsko zborovanje ob obletnici preboja sremske fronte -prenos
12.30	Ljudje in zemlja - ponovitev
13.00	čudeži narave: Dežela kivija
13.25	Poročila
16.15	Računalništvo - izobraževalna
15.25	Pričevanje o Edvardu Kardelju - dokumentarna serija
16.40	Poročila
16.45	Rodna vas - mladinski film
18.35	Boj za obstanek: Lovci Oka-vanga - dokumentarna serija
19.24 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik
20.00	Orel je pristal - film
22.05	Zrcalo tedna
22.30	Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe: Opatija 85
00.20 Poročila
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	Prendila è mia - film
11.50	Kmetijska oddaja
12.50	R pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Programi prihodnjega tedna
14.00	Letto a tre piazze - film
16.00	II mistero della piramide - film
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Risatissima - Zabavnoglasbena oddaja
23.00	Superrecord - športna rubrika
23.30	Programi prihodnjega tedna
24.00	La vergine della valle - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - novela
9.40	All’ombra del grande cedro
10.30	Alice TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes - nóvela
12.00	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Caccia al 13 - športna rubrika
14.15	Brillante - novela
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro -TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e pailettes - novela
19.25	M’ama non m’ama - nagradno
tekmovanje
20.30	Lord Jim - TV film
23.10	Jefferson Keys - TV film 00.40 La fortuna è bianda - film
1.30	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Millie - film
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šola in vzgoja
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Cristoforo Colombo - TV nadaljevanka
16.05	Sereno variabile - turizem in prosti čas
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno variabile - 2. del
17.50	Športna rubrika
18.30	Športne vesti
18.40' Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Padri e figli - film
22,10	Dnevnik 2 - Nocoj
22.20	R cappello sulle ventitré - TV variete
23.05	Antonio Petito, artista comico - TV nadaljevanka
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Produrre a Roma - zasedanje in debata
15.45	in 16.15 Šola in vzgoja
16.45	La strada scarlatta - film
18.25	R pollice - programi tretje TV
mrpvr»
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - dogodivščine in odkritje
20.30	Sto italijanskih mest
20.40	Iz gledališča »La Fenice« v Benetkah Evropsko glasbeno leto - koncert
21.30	Dnevnik 3
22.55	Dogodivščine vojaka Švejka -TV nadaljevanka
23.50	Jazz glasba
Zagreb
10.30	Poročila
10.35	Izobraževalna oddaja
10.55	Ljudsko zborovanje ob obletnici preboja sremske fronte
17.15	Kritična točka
17.45	Narodna glasba
18.30	Dosje - dokumentarna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Francoska zveza I. - film
21.45	TV dnevnik
22.00	Od našega dopisnika iz Bukarešte
Koper
14.15	TV - Novice
14.20	Vprašanje krivde - film
15.55	Oder - variete
17.00	Košarka - jugoslovansko prvenstvo
18.30	Velike razstave - dokumentarna oddaja
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Helzacomic - humoristična oddaja
20.25	Obupane ženske - film
22.10	TVD - Vse danes
22.20	Pogled na svet - aktualna oddaja
23.00	Zdravnik in pacient - Medicinska oddaja
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Šport
16.00	Birn Bum Barn - otroška oddaja
18.00	Musiča è - glasbena oddaja
19.00	Cassie and Company - TV film
20.00	L’incantevole Creamy - risanka
20.30	Supercar - TV film
21.30	Manimal - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Šport
00.30 Deejay Television - glasbena oddaja
TELEPADOVA
15.30	Luisana mia - novela
16.00	Ultralion - TV film
16.30	Risanke
18.00	Belle e Sebastian - risanka
19.30	llusione d’amore - novela
20.00	Marcia nuziale - novela
20.30	Anche i ricchi piangono
21.15	All’onorevole piacciono le bionde - film
23.35	Športna rubrika 00.30 Star Trek - TV film
1.30	Tecnica per un massacro - film
TRIVENETA
11.30	QP Coupon
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
16.00	Primo piano
16.3Ó Dick van Dyke - TV film
20.30	Film
TELEFRIULI
18.50	Capitan America - risanka
17.40	Hondo - -TV film
18.30	Speciale paese
19.30	Obrtništvo
20.30	Una storia americana - film
22.15	TV dnevnik
23.05	Omicron - film
RADIO
RADIO TRST A
7..	00, 13..00, 19..00 Radijski dnevnik;
8.00,	10..00, 14,00, 17..00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček v Prosvetnem domu na Opčinah; 11.10 Moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore, vodi Marjan Ciglič; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu st’zđice, čjer so včas’ b’le - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Otroci umetnosti:	»Christoph Willibald
Cluck«, napisala Zora Saksida, izvedba: Radijski oder; 14.30 Glasbeni listi;
15.00	Swing-time; 15.20 Glasbeni listi;
16.00	Človek v sodobnem svetu; 16.30
Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba:	Mladi izvajalci; 18.00-
Dramska vetrovnica: »Smeh na domačih tleh«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Med glasbp: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.45 Športna rubrika; 15.45 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz. . ..;
20..	00,Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
9.00	Vikend; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena srečanja z Ornello Vanoni; 11.44 Čudežna svetilka; 12.25 Zgodovinske o-sebnosti: Mahatma Gandhi; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 12.26 Maurice Chevalier - dežek iz Pariza; 15.03 Radijski variete; 18.30 Dvojna igra;
17..	30,Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in športne vesti; 19.20 Tudi mi smo td; 19.55 Black-out; 20.35 Radijska priredba; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka;
22.00	Nocoj s Fabiom Carpi jem; 22.27 Bayron in Italija; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
8.00	Igrajte z nami; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Glasba; 12.45 Glasba; 15.00 Potniki v Trstu; 15.50 Glasba; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Nocoj gledališka predstava: Dietrich; 19.50 Radijska priredba; 21.00 Simfonična sezona; 21.40 Glasba Giuseppeja Savagno-neja; 22.50 Nočni program; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.15 Mikrofon na vasi; 5.30 Prva jutranja kronika - Obvestila, promet; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije;
7.50	Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami: OPZ Osnovna šola Solkan, zborovodkinja Jožica Golob; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik, in pokrajin; 12.00 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure -Iz naših krajev - Iz naših sporedov; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje;
22.50	Literarni nokturno - Dragotin Kette: Pomladne pesmi; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
Uspeli film Rolanda Joffeja
Smrtonosno bojišče v peklu Indokine
Ze nekaj let je minilo od takrat, ko se je v Angliji prvič pojavila nova Producentska hiša Enigma Production, vezana na distribucijo Goldorest, na Warner Bros za ZDA in neka-tere konvencionirane države, je v pi ctih desetih letih dosegla, najvišje vrhove umetniško-komercialne filmske Produkcije. Nenazadnje to, da je pri Podeljevanju ' nagrad »Accademy A-Mard« (po naše oskar) večkrat oila Vjod nagrajenci. Hišo Enigma Production lahko istovetimo z osebo produ-centa Davida Puttnama, ki je omo-gočil realizacijo Russellovih filmov, kot so Mahler in Lisztomania, Bugsy Malone in Midnight Express Alana Parkerja, The Pied Piper Jacquesa Pemyja, ali, da se približamo današ-71 jim dnem, The Duellists (Dvobojevalca) Ridleya Scotta, Chariots of Pire (Ognjene kočije) Hugha Hudso na, Locai Hero Billa Forsytha ter film, ki je v zadnjih mesecih vzbudil največ zanimanja, The Killing Fields Polanda Joffeja.
Pa si lahko vsaj deloma skušamo Predstaviti, kako potekajo prvf kontakti pred sleherno filmsko produkcijo, lahko omenimo prav primer Joffe-levega f{\ma p)avid Puttnam je zvedel, da si je priboril vse pravice za snemanje The Killing Fields, po zapi-S7a Sydney a Schanberga »The Ufe and Ueath of Dith Pran« (Življenje in smrt Ditha Prana), ko je padla prva lapa-na setu Ognjenih kočij. Od ti-^e.da trenutka dalje so torej minila Približno štiri leta. V tem časovnem obdobju se je moral Puttnam najprej oriti z Bruceom Robinsonom, pi-cejn scenarija, ki je v svoji priredbi ekoliko preveč segal po stereotipnih Podobah vojnih grozot na Vzhodu (vo-jakt, ki posiljujejo dvanajstletno de-!Co ipd.). Po poldrugem letu prede-av sta le prišla do definitivnega tek-a\ Problem je nastal tedaj z rezi-eDem in igralci. Louis Malie ali otand J off è, Dustin Hoffman ali am Waterson? Puttnam se je naj-Prej odločil za Joffeja po njegovem sPesnem televizijskem delu, nato je Potrdil vlogo dopisnika New Jork Ti-asa iz Kambodže Watersonu in se ZjOat m iskanje človeka, ki bi lahko ^epričljivo interpretiral Ditha Pranih	ga ie’ k° je spoznal zdrav-
■ Ka Jlainga N gora v Los Angelesu odkril, da je mladi raziskovalec i- i Pln_ekološkem oddelku prestal v l. 3®nja ista trpljenja in ista poniža-nn v - Prevajalec Pran. Še celo oeg ; . tajsko je uspel obema. Tako se le pripelo snemanje prvega filma, 1 govori o grozotah vojne na daljnem
Indokitajskem polotoku, kjer je Amerika začela vojno z Vietnamom in si nato izbrala miroljubno Kambodžo za svoje diverzantske akcije. S tem in z bratomorno vojno, ki je izbruhnila takoj po 17. aprilu 75, ko so rdeči hme-ri vkorakali v Phnom Penh, so Kambodžo dejansko zbrisali iz zemljevida. V središču doga jan ) sta se znašla, vsak s svojo osebno zgodbo novinar Schanberg in njegov prevajalec — faktum Dith Pran. Med njima se bodo postavili pravilniki mednarodne zaščite, Schanberg bo lahko letel domov, Pran pa ne bo smel z njim. Prana bodo čakala leta najhujšega trpljenja, fizičnih muk in končno beg na Tajsko. Schanberg, dobitnik nagrade Pulitzer za svoje reportaže iz Kambodže, bo, ob novici, da je njegov prijatelj še živ, stopil na letalo ;n poletel na Tajsko. S ponovnim srečanjem, v obmejnem pasu med Tajsko in »izbrisano« državo se končata tako pripoved dveh prijateljev, kot filmska postavitev resničnih dogodkov. Joffè je uspešno speljal do konca film, /« po svoje pretrga z vso 'tradicijo vojnih filmov v in o Indokini. Težko pa bi ga primerjali s temi filmi, ker preoseben, da bi lahko merili samo uporabo napalma ali opise taborhšč-gulagov. Ne smemo tudi pozabiti na to, da kritično stanje, ki ga film opisuje dejansko še obstaja, da za enega Prana ali Ngora, ki sta pribežala v ZDA, jih še veliko umira. Zato kolikor bi The Killing Fields morali primerjati s kakim drugim filmom, bi prav gotovo izbrali The Deer Hunter (Lovca na jelene), in to bolj zaradi slične konstrukcije, kot pa zaradi tematike. V obeh primerih imamo črno-bel pogled na Ameriko, kot pribežališče in na Indokina kot pekel; v obeh primerih od dveh protagonistov se e-den vrne, drugi pa ostane, prepuščen samemu sebi, v kritičnem položaju. (Ciminov Nick je ostal v Saigond, kjer se preživlja z igranjem ruske rulete). In končno, v obeh primerih se bosta prijatelja ponovno srečala v Indokini.
Morda nam je ostala v spominu končna katarza Ciminovega filma. Joffejev finale ni tako pretresljiv, »happy end« je ravno tak kot smo si ga gledalci pričakovali: prijatelja se v solzah objameta.. Ampak to še, ni konec, samo zadnja sekvenca s kamero, ki išče v očeh prebivalcev zna ■ ke preslanih in še nepozabljenih vojnih grozot, nudi nam vsem izročilo
filma.	eva FORNAZARIČ
im Waterson, Haing, S. Ngor, Roland Joffè in David Puttnam med snema-njem filma The Killing Fields
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Obračun dolgoletnega sodelovanja
Se več prodornosti v sodelovanju med sindikati z obeh strani meje
Še več sodelovanja čez mejo je potrebnega, pa čeprav se to odvija povoljno in je doseglo že vrsto konkretnih uspehov. To so ugotovili na včerajšnjem posvetu zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL iz Gorice in občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice. Pogovor je bil v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Gorici. Po srečanju so si sindikalisti ogledali nekatera industrijska podjetja pri nas.
Glavna tema pogovorov so bila vprašanja okrog sodelovanja na sindikalnem in gospodarskem področju čez mejo. Precej pa je bilo govora tudi o problematiki narodnosti in manjšin, slovenske v Italiji, italijanske v Jugoslaviji. Kar se tiče sodelovanja na sindikalnem področju, so pristojni ugotovili, da se to povoljno odvija, tudi s stiki področnih sindikatov.
Smo v deseti obletnici podpisa o-simskih sporazumov. Marsikaj, kar je v sporazumih, je bilo uresničenega. Govor je bil o uresničitvi cestnih infrastruktur in poseben poudarek je b.il dan avtocesti do Razdrtega. Govor je bil tudi o skupnih vlaganjih v industrijska podjetja. Tega je odločno premalo, še zlasti v obmejnem prostoru. Sindikalisti so bili mnenja, da bi bilo treba bolj učinkovito rekla-mizirati med gospodarstveniki ugodnosti in možnosti skupnih vlaganj. Z
novimi delovnimi mesti v obmejnem pasu, bi zadovoljili prebivalstvo in u-stvarili več možnosti za sodelovanje.
V ospredje so prišla tudi vprašanja narodnostnih manjšin. Italijanski sindikalisti se hočejo soočiti s to problematiko na jugoslovanskem ozemlju. Povedali pa so, tudi ob zanimanju kolegov iz Nove Gorice, da si je sindikat vedno prizadeval, da se uresniči tudi v zakonu enakopravnost Slovencev v Italiji. Vsako zavlačevanje izglasovanja zaščitnega. zakona bi bilo škodljivo, vendar pa je treba problematiko pravilno in učinkovito pri-
kazati italijanski javnosti, ki jo marsikdaj z lahkoto preslepijo s parolami, tisti, ki so proti zaščiti. Sindikalna federacija si bo prizadevala poglobiti to vprašanje. Mnenja je tudi, da je marsikdaj borba Slovencev premalo učinkovita in da ne prodre tako kot bi marala v italijansko demokratično javnost.
V zastopstvu enotne sindikalne zveze so bili Pini, Padovan, Sniderò, Bon, Barone in Papais, v delegaciji občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice pa Gale, Koglot, Prinčič, Frančeškin, Vidrih, Lozej in štrosar - Štekar.
Od 27. aprila do 5. maja
Konec meseca na razstavišču že 15. sejem ESPOMEGO
Na razstavišču ob ločniškem mostu so v teku priprave na 15. blagovni sejem ESPOMEGO. Prireditev bo letos od 27. aprila do 5. maja ob udeležbi številnih razstavljalcev iz Jugoslavije, Avstrije in Madžarske ter seveda iz Italije. Pomembno mesto na letošnji prireditvi naj bi imelo tudi tako imenovano drobno gospodar stvo, panoga ki je bila deležna precejšnje pozornosti že lani. Koliko razstavljalcev bo prisotnih na sejmu, zaenkrat še ni znano, saj so priprave še v teku in še zmeraj sprejemajo nove prijave. Znani so le splošni okviri manifestacije in nekatere vzporedne prireditve. Tako bo 30. aprila dan Jugoslavije ko bo v kongresni dvorani na razstavišču posvet o problematiki mednarodnih prevozov blaga, s posebnim ozirom na stanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo na tem področju. 2. maja bo na razstavišču dan Avstrije. Udeležba razstavljalcev iz te države bo letos, kakor napovedujejo, številnejša, ponudba pa bo, kot kaže, usmerjena predvsem v gastronomske izdelke in pivo. Dan Madžarske še niso določili.
Tako kakor na dosedanjih prireditvah bo v dneh od 27. aprila do 5. maja na razstavišču ob ločniškem mostu tudi vrsta obrobnih zabavnih' in drugih prireditev, o čemer bomo sicer še poročali, ko bo program izdelan v celoti.
KPI v Gorici na prvem mestu na glasovnici
Včeraj predstavljene prve liste kandidatov
Na goriškem županstvu so včeraj že navsezgodaj zastopniki KPI predložili, kot prvi kandidatno listo za volitve v občinski svet 12. in 13. maja. Aktivisti KPI so bili pred županst-stvom že včeraj ves dan in ponoči. Listo je predstavil Italico Chiarion. Nosilec liste KPI za občinski svet je senator odv. Nereo Battello, na njej je skupno štirideset kandidatov. Predstavljene so bile tudi liste komunističnih kandidatov za vseh deset rajonskih svetov v goriški občini.
Kmalu zatem so listo trinajstih kandidatov predstavili tudi združenje upokojencev. Tem je uspelo zbrati 158 podpisov. Na listi je torej minimalno število upokojencev. Kakšen bo uspeh te liste in kateri stranki bo ta lista pobrala glasove ni še dano ugotoviti. Gre za brezbarvno listo.
Druge stranke so v glavnem že izdelale svoje kandidatne liste in tudi priprave so v glavnem že končane. Kdaj bodo druge liste predstavljene ni še znano.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je prejšnji večer odobrilo kandidatno listo za goriški občinski svet. Na tej je pet glavnih kandidatov, ki so predstavljeni po abecednem redu. To so dosedanji ob-
činski svetovalec in deželni tajnik stranke prof. Andrej Bratuž, Renco Frandolič, Milan Jarc sedanji odbornik, dr. Damjan Paulin in pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan.
Na števerjanskem županstvu je včeraj kot prva predložila svojo listo Slovenska skupnost. Na tej listi kandidirajo Hadrijan Corsi, Jožef Corsi, Boris Hladnik, Alojz Hlede, Dominik Humar, Aleš Komjanc, Dario Maraž, Darko Mikluš, Ivan Mužič, Aleš Pintar, Marjan Terpdn inn Ivan ogrič.
Na sovodenjskem županstvu so včeraj zjutraj listo kandidatov predložili zastopniki levičarske liste Občinske enotnosti, na čelu katere je župan Vid Primožič. Imena kandidatov smo že objavili pred nekaj dnevi.
Listo Občinske- enotnosti so prav tako predstavili včeraj zjutraj v Doberdobu. Na čelu liste je župan dr. Mario Lavrenčič. Tudi imena teh kandidatov smo že objavili. Senzacijo pa predstavlja za Doberdob predstavitev liste MSI. Sicer so vsi štirje kandidati fašistične stranke (Francesco Pussini, Carla Dessenibus, Eda Prezza in Flavio Savini) bivajoči izven občine. Gre za očitno provokacijo, pa čeprav je MSI svojčas napovedala, da bo predstavila kandi-
date v vseh občinah. Najbrž moramo torej pričakovati kaj podobnega tudi v drugih dveh slovenskih občinah. Sicer pa bo najbrž glasov za to listo manj kot na njej kandidatov.
V zvezi z votivno kampanjo omenimo, da pride danes dopoldne, ob 10. uri, v Gorico minister Vizzini. O-tvoril bo nov sedež PSDI na Travniku. Morda bo minister povedal tudi kaj o globalnem zaščitnem zakonu.
Sestali sta se tudi pokrajinski tajništvi KPI in PSI. Preučili so položaj v manjših občinah. Tajništvi sta ugotovili, da je bilo v veliki večini primerov sodelovanje med strankama v manjših občinah doslej pozitivno. Čeprav je ponekod prišla do začasnega prenehanja tega sodelovanja in so se znašli zastopniki socialistov ter komunistov na različnih listah bodo nadaljevali s pogovori, pa čeprav z različnih zornih kotov. Perifernim zastopnikom je bila dana v tem času velika prostost.
Sodelovanje nameravajo nadeljava-ti prav zato, ker tajništvi PSI in KPI menita, da so vprašanja gospodarskega razvoja, zaposlitve, in podobno primerne važnosti za prebivalstvo goriške pokrajine, in tudi zato, ker so bili doslej odnosi med stran-
kama pozitivni. Tako sodelovanje in soočanje pa ima prednost pred morebitnimi drugačnimi pogledi v nekaterih manjših občinah.
Pokrajinski tajnik KD Gianfranco Crisci pa je vodil razpravo v pokrajinskem odboru svoje stranke. Govor je bil predvsem o upravljanju teritorija s strani občinskih uprav. Demokristjanski upravitelji so se soočali z razvejano problematiko na tem področju.
Mala sodna kronika
Na devet mesecev zapora je bil včeraj obsojen 18-letni Mauro Periz iz Gorice, Drevored D’Annunzio 3 zaradi žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju.
Dogodek, ki je fanta spravil najprej v zapor, včeraj pa še pred sodišče, se je pripetil 12. januarja letos v nekem javnem lokalu v Gorici, kjer je Periz napadel pripadnika varnostnih sil, po posegu karabinjerske ob-hodnice pa na podoben način reagiral tudi do fantov v uniformi. Periz je od aretacije do včerajšnjega procesa presedel v zaporu. Kazen je pogojna.
Delavci bodo lahko preverili obseg vplačanih socialnih dajatev
Tudi odvisni delavci na Goriškem, tako kakor v drugih krajih države, bodo v prihodnje imeli možnost neposredno preveriti točnost vplačil za socialne dajatve, ki so jih v njihovo korist opravili delodajalci. Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) bo že s prihodnjim tednom pričelo dostavljati interesentom na dom posebne obrazce (Eco 1/M) na katerih bodo razvidna obdobja z vplačanimi socialnimi dajatvami, višina letnega osebnega dohodka na katerih so se prispevki računali, ime podjetja, oziroma plačnika dajatev, kakor tudi sedež zavoda INPS, na katerega račun so bili prispevki nakazani. Podatki, ki bodo navedeni na omenjenih obrazcih se nanašajo na obdobje 1974 - 1980 in so odraz tega, kar je pač zabeleženo v arhivih zavoda INPS.
Za morebitne netočnosti glede ana-grafskih podatkov posameznih osebkov je za vnos popravkov dovolj, da se naslovniki poslužijo posebne dopisnice, ki jo bodo prejeli skupaj z zgoraj omenjenim obrazcem, če pa bodo interesenti ugotovili napake ali razlike glede števila ali višine vplačanih prispevkov, se morajo za vnos popravkov poslužiti posebnih obrazcev, ki so na razpolago v uradih zavoda INPS ter predložiti dokazila (plačilne liste, pozive za zaposlitev itd.). Zavod INPS posebej obvešča, da v obrazcih ne bodo prikazani posebni so-
cialni prispevki kakor recimo prispevki za hišne pomočnice, prispevki avtonomnih poklicev, prispevki za odkup pokojninske dobe itd.
Razpošiljanje obrazcev bo potekalo postopoma, saj zadeva ukrep v pokrajinskem merilu kakih 40 tisoč interesentov. Nobenega razburjenja zatorej, priporočajo pri Zavodu, če bo kdo dobil omenjeni obrazec šele čez nekaj mesecev.	»
Drevi koncert Trieste Big Band
Jazz orkester Trieste Big Band bo imel drevi koncert v goriškem Avditoriju. V ansamblu sodeluje 22 orke-strašev. Pred kratkim so bili na turneji v raznih italijanskih mestih. I-grali bodo razne komade jazza ih tudi skladbe znanih avtorjev, kot so Glen Miller, Cool Parter in George Ger-shwin. V nocojšnjem koncertu sodeluje tudi goriški kvartet I menestrelli. Koncert prireja goriška občina. Začetek bo ob 20.30.
Samomor
Za usodni korak se je odločil 57-let-ni Dionisio Camussi iz Koprivnega. Njegovo truplo so našli v sredo ponoči na pločniku pred bolnico v Gorici.
Da bi uredili odprla vprašanja
Vendarle je prišlo do soočenja med goriško občino in pokrajino
Pred petnajstimi dnevi smo pisali o nesporazumih med goriško občinsko in pokrajinsko upravo. Marsikaj tega je bilo odstranjenega s pozornice na včerajšnjem sestanku med odborniki pokrajine ter goriške občine. Do tega sestanka je nabrž prišlo prepozno, saj bi marsikatero nesoglasje ali različno gledanje lahko odpravili z večjo lahkoto, ne da bi prišlo do javnih polemik.
Govor je bil seveda o umetniških slikah, ki so last pokrajine in ki jih je ta lani dala odnesti iz grajskih dvoran, ki so občinska last. Odbornika za kulturo Degrassi in Obizzi sta se včeraj domenila, da bo pokrajinska uprava spet dala na stene grajskih dvoran te umetnine, potem, ko jih restavrira. Istočasno sta se odbornika zmenila, da bodo ugotovili, lido je resnični lastnik umetnin, ki jih hranijo na županstvu ali v palači Attems.
Domenili so se tudi, da bo pokrajina finančno podprla nekatere kulturne manifestacije v Gorici. Zastopniki občine so zaprosili za pomoč pri iskanju finančnih sredstev za popravilo cerkve na Travniku, ki je skupno z gradom in palačo Attems eden izmed simbolov Gorice.
O problematiki šolskih stavb je poročal odbornik Spazzapan. To je vprašanje, ki žuli obe upravi, saj so šolske stavbe v več primerih dotrajane
in nujne obnove. Govorili so o uporabnosti nekaterih stavb. Goriški župan je nakazal problem stavbe semenišča v Ulici* Alviano, kjer so razne slovenske šole, ter dejal, da bodoča uporaba ni gotova (tako povzemamo iz tiskovnega poročila pokrajine). Goriška občina pa bo od dežele zahtevalo posebni zakon v zvezi s finasira-njem popravila šolskih stavb, oziroma gradnje novih.
O podporni politiki je govoril odbornik Fabbro. Precej poudarka so dali posebnostim tega aspekta. O prometnicah, še zlasti o težavah prometa zaradi zapore mosta čez Vipavo in enosmerne vožnje na mostu pri Za-graju je poročal odbornik Bressan.
V KULTURNEM DOMU
»Leta odločitve«
Zaradi gostovanja ženskega pevskega zbora Collegium Mu-sieum iz Beograda v Kulturnem domu, je sinoči odpadlo napovedano predvajanje slovenskega filma Leta odločitve režiserja B. Vrhovca. Film bodo predvajali drevi ob 21. uri.
Predmeti za maturo na oddelku za zunanjo trgovino
Ministrstvo za šolstvo je sporočilo sfJznam predmetov, ki bodo prišli v poštev za letošnje zrelostne izpite na oddelku za zunanjo trgovino zavoda Žiga Zois v Gorici. Kandidati bodo pisali nalogi v slovenščini in v srbohrvaščini; ustno pa bodo odgovarjali na vprašanja iz slovenščine, italijanščine, trgovinstva in iz splošnega in gospodarskega zemljepisa. Kot vsa zadnja leta bo kandidat za ustni del izpita sam izbral en predmet, ocenjevalna komisija pa mu bo določila drugega.
SLOVENSKO 5 STALNO _ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
ETTORE PETROLINI
CHICCHIGNOLA
komedija v treh dejanjih
Prvič v slovenščini JUTRI, 14. aprila, ob 16. uri — ABONMA RED A v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 16. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED C v Kulturnem domu v Gorici
prireditve
V Doberdobu se bo jutri nadaljeval Praznik pomladi, ki ga prireja SKD »Hrast«. Ob 16. uri ex tempore za osnovnošolce in otroke iz vrtcev, ob 17. uri nastop kantavtorjev Igorja Tula in Sergija Štoke, mladinskih pevskih zborov iz Mirna, Bilj, Orehovelj in Vrtojbe; ples z ansamblom Taims.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Pavlin darujejo uslužbenci podjetja A-groforest iz Gorice 120 tisoč lir za vzdrževanje spomenika NOB v Štan-drežu. V spomin na Danila Lupina daruje v isti namen Viljem Zavadlav 50 tisoč. lir.
Za goriški Zeleni križ so prispevali : Giuseppina in Giovanni Danielis 50 tisoč lir, Ciril Knez 10 tisoč lir, družina Maroni 50 tisoč lir, družina Pe-drazzoli 50 tisoč lir, družini Ungaro in Podgornik 50 tisoč lir, družina 3a-sutto 20 tisoč lir, Rosetta in Luciano Spangher 30 tisoč lir, Felice Podgornik 15 tisoč lir, Francy in Carlo Poberaj 20 tisoč lir, družina Batti 50 tisoč lir, družina Simonit 25 tisoč lir, Vanda in Lucio Fabbro 20 tisoč nr, Stellio in Nelia Bardi 100 tisoč lir. Nerina, Fulvia in Franco Baitini 30 tisoč lir. Assunta Tagliarol 10 tisoč lir, družina Demartini 10 tisoč lir, družini Romanin in Oster 20 tisoč lir. Donatella Pross 50 tisoč lir, družini Grossi in Cumar 100 tisoč lir, družina Brilli 30 tisoč lir, družina Pinausi 33 tisoč lir, NN 12 tisoč lir, Bruno Kness 10 tisoč lir, družine Padovan, Humar in Marussi 100 tisoč lir, prijatelji iz štandreža 134 tisoč lir, uslužbenci tehničnega urada 64 tisoč lir, Giuseppina Kobol 10 tisoč lir, združenje inženirjev 100 tisoč lir.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »2010 l’anno del contatto«.
VITTORIA 18.00—22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«
CORSO 18.00—22.00 »Rombo di tuono« KULTURNI DOM 21.00 »Leta odločitve«
Tržič
EXCELSIOR »Phenomena«. COMUNALE 18.00—22.00 »Gli impiegati«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Ljubezen v Riu«;
22.00 »Izjemna žena«
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Sokol napada«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Leopoldo Corsi iz splošne bolnišnice v cerkev in
Čeprav so razdalje majhne, pri nas prepogosto uporabljamo avtomobile
Vsakodnevne težave s parkiranjem vozil tudi v Gorici
,s Parkirnimi prostori je tudi v Gorra križ. Sicer majhno in teritorialno omejeno mesto v katerem si od perieli je (seveda če izvzameš predmestne slovenske oziroma furlanske vasi) oddaljen le bora dva kilometra od mest-dega središča, kjer bi bilo torej tre-a lahko najti parkirni prostor, se Najdeš v težavah če želiš v dopoldan-skem času parkirati v mestnem središču. Takrat imaš seveda opravke na županstvu, na zavodu za socialno skrbstvo, v raznih uradih, na bankah, zensim imajo opravka z nakupi na pokriti tržnici, marsikdo mora na posto. itd. Parkirnih prostorov pa ni, oziroma premalo jih je.
Obširni parkirni prostor na Travni-. ku je natrpan že zgodaj zjutraj. Prav tako je s Trgom Battisti, kjer so prav tako urejena parkirišča. Enaka slika s® nam nudi na obeh korzih, v stranskih ulicah, v Carduccijevi ulici, v Kaštelu, na Trgu sv. Antona in na Stolnem trgu, pred županstvom in sod-mJo, pred uradom IVA, kd.
Položaj se poslabša vsak drugi četrtek, ko imamo v Gorici, za ljudskim yrtom in tudi na pešpoteh tega vrta, tradicionalni sejem, na katerem krajcarji na stojnicah razkazujejo svoje drago in se okrog stojnic kar dere radovednih gledalcev in tudi kupcev, takrat je seveda parkirnih prostorov za avtomobile še manj bodisi zato ker Jth že zgodaj zjutraj zasedajo kramar-■B s svojimi tovornjaki kot tudi zato kdr pride do določenih omejitev prometa.
Mestna policija je v več ulicah že Pred leti uvedla omejen parkirni čas. K° so nekoč mestni redarji pregledo-va!i vozila, ki bi bila morala biti časovno omejeno parkirana, so ugoto-ytti, da so lastniki vozil, tako trgovci kot prodajalci in tudi uradniki uradov v središču mesta tam okrog desete u-ro enostavno menjali kazalec na kartonski uri, da bi lahko njih vozilo tam stalo še uro in pol. Mestni redarji so ugotovili tudi, da so v teh ulicah v centru parkirali vedno eni in isti ljudje. Trgovec pred svojo trgovino, u-radnik pred poslopjem, v katerem de-m. Če ni bilo to mogoče pa so ti last-
niki vozil našli parkirni prostor čim-bliže.
Zaradi tega prihaja do težav s parkiranjem. K vsemu temu pripomorejo tudi jugoslovanski avtomobilisti, ki tako dopoldne, še največ pa popoldne, pridejo v Gorico po razne nakupe. Porazgubijo se po trgovinah mestnega središča. Vozilo pa parkirajo še najraje na Travniku ter v sosednih ulicah. Prav nič ne izkoriščajo jugoslovanski avtomobilisti velikega parkirišča pri mednarodnem mejnem prehodu Rdeča hiša, kjer je prostora za nekaj sto avtomobilov. Parkirišče je namreč čez dan skoro vedno prazno. Tam so svoj: čas parkirali tovornjaki, dokler soi ti šli čez ta prehod. Odkar se carinjenje vrši na novem prehodu Štandrež - Vrtojba pa je to parkirišče čez dan skoro prazno, tovornjaki so tu v glavnem le ponoči. Za Jugoslovane bi bilo to parkirišče zelo primerno, saj je vendarle oddaljeno le 500 metrov od mestnega središča.
Jugoslovanski avtomobilisti nočejo torej napraviti 500 metrov peš. Teh petsto metrov pa nočejo napraviti niti goriški avtomobilisti. Navada vožnje po mestu z vozilom se je udomačila takrat ko je bilo vozil manj kot danes, ko je bil bencin cenejši, ko je bilo zelo v modi premikati se z vozilom.
Mestne avtobuse pa v Gorici uporablja premalo ljudi. Pa čeprav so skoro vsi pe tako oddaljeni predeli
mesta zelo dobro povezani z mestnim središčem. Malokdo gre v bolnišnico z avtobusi, ki so zelo pogosti. Parkirišča na dvorišču bolnišnice in na ulici pred njo so natrpana z osebnimi avtomobili tako obiskovalcev bolnikov kot uslužbencev. Malokdo uporablja veliko parkirišče nalašč za to urejeno za bolnišnico.
Malokdo uporablja mestni avtobus, ki pelje iz naselja Sv. Ane v mesto. Ko so svoj čas v občinskem svetu nekateri svetovalci zahtevali več voženj (v Sv. Ani živi 6.000 ljudi, torej dobra sedmina vseh prebivalcev Gorice) so zastopniki avtobusnega podjetja s številkami dokazali, da ni med morebitnimi uporabniki zanimanja. Skoro enake ugotovitve lahko rečemo o avtobusni progi, ki povezuje Sveto-gorsko postajo z glavnim kolodvorom in štandrežem ter pelje skozi vse mesto. Precej potnikov je v dopoldanskem času, popoldne pa ljudje raje uporabljajo osebni avtomobil. Seveda ima pri vsem tem mestno avtobusno podjetje veliko izgubo (več sto milijonov lir letno), Goričani pa več stroškov, saj stane vožnja z avtomobilom več kot pa nakup vozovnice ali abonmaja za mestni avtobus.
Kako torej priti iz krize parkirnih prostorov? Pred časom je bil na občini govor o gradnji podzemnega parkirišča na kraju blizu zelenjadne-ga trga. Občina je tudi dobila od Goriškega sklada denar, da je lahko na-
ročila izdelavo študije o tem načrtu. Ugotovili pa so, da bi bili stroški za gradnjo take podzemne garaže - parkirišča preveliki. Seveda bi bilo treba od uporabnikov zahtevati parkirnino. Bi bili avtomobilisti voljan! plačati jo? Zato so vsaj zasedaj načrt za gradnjo take garaže opustili.
V Gorici tudi nimamo parkirnih avtomatov, ki jih opazimo tako v jugoslovanskih kot avstrijskih, nemških in francoskih mestih ter že tudi v kakem italijanskem. Gre za tiste aparate v katere moraš vreči kovanec denarja, da plačaš s tem uporabo parkirišča, seveda za omejen čas. Tudi o tem je bil svoj čas govor, pa tudi iz te moke ni bilo nič. Na občini so ugotovili, da ni vendarle tako hudih težav s parkirišči, da bi bili morali uvesti take aparate.
S tem najbrž soglašamo tudi mi. Dovolj bi bilo, da bi vsakdo brez jeze parkiral svoje vozilo sto, dvesto metrov stran od svoje trgovine ali svojega urada, pa bi bil našel dovolj parkirnega prostora. Med hojo po ulicah mestnega središča pa bi lahko srečal znanca in se z njim tudi pogovoril.
Sicer pa bi bilo najbrž tudi umestno da bi na županstvu potegnili iz predala že zaprašeni načrt za ureditev prometa, ki ga je pred približno desetimi leti po naročilu občinske uprave izdelal Avtoklub. S tem načrtom so predvideli, da bi morali v glavnih
ulicah mestnega središča, od Trga Catterini do južnega kolodvora, uvesti enosmerni promet. V ta prometni režim bi prišle seveda tudi Carduc-cijeva ulica, Travnik, oba korza. Ulica Duca d’Aosta, to je glavne ulice mesta v smeri sever - jug. Strokovnjaki so takrat menili, da bi bil promet z vozili zelo olajšan, istočasno pa bi lahko na ta način pridobili veliko več parkirnih prostorov. Podobne načrte so uresničili v drugih mestih, tudi v sosednih Vidmu in Trstu. Promet je postal olajšan in hitrejši. Nekaj podobnega bi lahko prav tako u-resničili v Gorici. Zaradi tega je skoro nerazumljivo zakaj tega načrta ne potegnejo iz zaprašenega predala.
Še nekaj predno zaključimo to naše kramljanje o mestnem prometu in parkiriščih. Bodoča občinska uprava naj bi se lotila tudi vprašanja »oaz za pešce«. Marsikatero ozko ulico v mestnem središču, kjer so trgovine bi lahko zaprli avtomobilskemu prometu. Nekaj podobnega so napravili v več mestih tudi v naši neposredni bližini. Ali ne bi bilo lepo dodati sedanjim sprehajališčem za pešce na Korzu Italia tudi sprehajališeč za pešce v kaki ozki središčni ulici, ob kateri stoje trgovine? V mislih imamo take ulice kot so Garibaldijeva. Prepričani smo, izkušnje sosednih mest nam to potrjujejo, da bi trgovci v teh ulicah imeli od tega samo korist.
MARKO WALTRITSCH
Prispevek mladih za lepši in prijetnejši videz kraja
,	. Občinska uprava v Sovodnjah je tudi letos dala pobudo za akcijo za
Pjj čisto in prijetno okolje. Glavni izvajalci so bili tokrat mladi, člani tabor-mske in skavtske organizacije, ki so za lepši videz domačega kraja žrtvovali en dan šolskih počitnic.
Lepo število mladih je namreč v sredo prečesalo sovodenjske ulice in P°L ter pobralo pravzaprav zelo veliko količino različnih odpadkov in šare, n1 kljub pogostim opozorilom in priporočilom nabira ob poteh, oziroma a bolj skrivnih mestih.
Podobno akcijo so v Sovodnjah izvedli že lani in tudi prejšnja leta.
Dve smrti v tem tednu v Štandrežu
Te dni so v Štandrežu pokopali dva zelo znana domačina. Marija Paulin, po domače Marička Paškulinova, je u-mrla v starosti 88 let in sedaj počiva ob možu in sinovih Francu in Emilu. Bila je iz kmečke diružine in je v podobnem okolju ostala tudi po poroki. še do pred nekaj leti smo jo videvali pri delu na njivi. Ohranila je vedrost in trdoživost kmečke žene in matere kljub hudim življenjskim pretresom. Bilo ji je 44 let, ko je ostala vdova z dvema sinovoma Francetom in Emilom. Leta 1&44 so Nemci oba zaprli v rihemberškem gradu od koder so ju rešili partizani. Vključila sta se v narodnoosvobodilno vojsko. 23Jetni Franc je bil ranjen in v tem težkem trenutku mu je brat Emil, ki je bil bolničar, nudil prvo pomoč. Po končani vojni, v strmem bregu soteske, pod bolnico Franja, je^ mati Marička, skupaj s sinovo zaročenko, z lastnimi rokami poiskala njegov grob in poskrbela za njegov prenos
v domačo vas.
Drugi sin se je srečno vrnil domov, se poročil in se aktivno vključil v prosvetno delo pri društvu Oton Župančič. Pokojnica je morala preboleti tudi smrt sina Emila leta 1975. V krogu svojih domačih, snahe, vnukov in pravnukov, je mirno odšla. Ob delu doma in na polju je pokojnica vedno našla čas za kulturne priredit-
Iz kroga štandre-ških in goriških prijateljev je odšel tudi komaj 60-letni trgovec Danilo Lupin. Iz znane štandreške družine (njegov oče Franc je bil dolgo let duša kulturno-prosvetnega življenja v vasi, znan in priljubljeni pevovodja) je bil Danilo vzgojen v poštenega narodnozavednega človeka. Komaj o-semnajst letnega so ga vpoklicali k vojakom in seveda je moral, kot drugi primorski Slovenci, v posebni bataljon v Piemont. Po zlomu italijanske kraljeve države se je v septem-
ve in cerkev.
bru 1943 vrnil domov, se takoj vključil v osvobodilno gibanje in šel potem k partizanom. Postal je zelo znan med našimi ljudmi na Goriškem- v prvih letih po vojni, saj je bil kot šofer zaposlen pri Demokratični fronti Slovencev. Kot takega so ga ljudje videvah vsak dan na podeželju, še najbolj so ga vzljubili ko je'zvečer pripeljal, danes v to, jutri v drugo vas, na vaje pevovodjo Emila Komela in tudi druge kulturne delavce. Takrat je velikokrat šel tudi v Kanalsko dolino in v Slovensko Benečijo, saj je takrat v obeh krajih DFS imela veliko privržencev. V kasnejših letih se je zaposlil kot avtoprevoznik, potem pa je, v začetku sedemdesetih let s svakom Slavkom Zavadlalom prevzel zelo znano Morassijevo trgovino jestvin na Trgu sv. Antona v Gorici. V trgovini je bil zelo angažiran do pred kratkim, ko se je upokojil. Vsa povojna dela je bil vedno prisoten v številnih akcijah štandreške sekcije bivših partizanov ter pri društvu Oton Župančič, pa čeprav je bil v zadnjem času zelo zavzet s trgovino. Štandre-ška sekcija VZPI - ANPI izreka svojcem preko našega dnevnika iskreno sožalje.
Spet veliko govora o deportirancih
.■Predvolilni čas prihaja prav tudi čun’ -C*- L‘m nikakor
v ra
a.	'	j-nv	/te	v ii*
■ n sodelovanje med tukajšnjo itali-J nsko večino in slovensko manjšino e manj pa sodelovanje med Italijo n Jugoslavijo. Nekateri to spretno iz-Tisoajo v svoje strankarsko-vo-ne namene, marsikdo pa. jim sledi čust^ri veri’ upoštevajoč osebna
Smo tik pred 404etnico osvoboditve n konca vojne. Kot je vsem našim alcem znano so naši slovenski ljudje ift-P VTetrpeli v dvajsetih letih fa-'.jcnega suženjstva. 70.000 ljudi se ^ iz takratne Julijske Benečije izse-i o v Jugoslavijo, nadaljnjih 30.000 jih •e odpotovalo čez veliko lužo, največ Argentino. To so bili pretežno slovenski in hrvaški ljudje. V Francijo ?e je iz naših krajev izselilo tudi ne-kaj sto Furlanov. Fašistična oblast, .Je sicer ovirala izseljevanje iz dru-krajev države, je pri nas dobrohot-Vv gledala na izseljevanje, uradno ali skrivno, saj je dobro vedela, da se s \em manjša slovanska prisotnost v hezeli. Kdor je ostal doma pa je mo-ral trpeti fašistični teror. Slovenščina
je bila prepovedana povsod. Fašisti, in ne samo oni, so izkoriščali oblast tako, da so ustrahovali, pretepali in tudi morili naše ljudi. Prav zaradi tega so slovenski in hrvaški ljudje masovno šli v partizansko gibanje. Hoteli so se osvoboditi. Fašisti, spet ne samo oni, so že od vsega začetka druge svetovne vojne pričeli z aretacijami, krajo in tudi požigi slovenskih hiš. Naše ljudi so spravili v no-sebne bataljone.
Zaradi tega je prišlo tudi do maščevanja med vojno in takoj po njej. To pa ni bilo samo posebnost za nase kraje, suj so fašiste in druge kolaboracioniste streljali v vseh krajih severne Italije in tudi drugod. P n nas je prve dni po vojni izginilo nekaj sto oseb. Veliko med temi so bili pripadniki oboroženih edinic (Gurdia civica, miličniki, orožniki, financarji itd.), ki so do 29. aprila služili nemškemu okupatorju in z njim sodelovali aktivno v protipartizanskih akcijah, ter so dva dni kasneje na mah postali oborožena sila goriškega CLN.
Nekaj sto, v glavnem teh, je bilo deportiranih in se niso vrnili. V Go-
rici je prva leta po vojni delovalo združenje deportirancev, ki se je potem razpustilo. Sedaj pa so se nekateri, morda kdo tudi v dobri veri, spet oglasili, najprej z daljšim člankom v nadškofijskem glasilu Voce isontina, potem pa še s pismi v nekaterih italijanskih osrednjih dnevnikih (tako pismo smo opazili v Monta-nellijevem 11 Giornale). Nov priložnostni odbor je izdal tudi tiskovno poročilo. Deportirance bodo počastili s cerkveno svečanostjo prve dni maja (najbrž bo goriški nadškof spet imel bojevit govor). Hočejo tudi postaviti v spominskem parku spomenik (podoben je že več let postavljen na goriš-kem pokopališču). Tisku so izjavili, da imajo popolno soglasje sedanjega in bodočega goriškega župana Scarana. Ta je stvar omenil tudi v lepaku, ki ga je napisal ob 40-letnici 25. aprila in ki so ga nalepili, kar dva tedna pred proslavljanjem na goriških zidovih. Smo pred novimi polemičnimi prijemi proti Slovencem in proti borcem proti fašizmu v trenutku proslav 40-letnice osvoboditve in v času pred volitvami?
Danes, 13. t. m.
Javni posvet o stanju v javni zdravstveni službi
Nič koliko besedi je bilo že izrečenih na račun delovanja javne zdravstvene službe na Goriškem, posebno še proti koncu lanskega leta, ko je bilo veliko polemik ob nameravanem zaprtju, oziroma temeljiti preureditvi dveh bolnišnic v pokrajini, tiste v Krminu in tiste v Gradežu. Zadeva se je v zadnjih mesecih nekoliko utišala, kajti ne gre pozabiti, da smo tik pred upravnimi volitvami in so tako drastične odločitve, pa čeprav še kako utemeljene, zelo nesimpatične in jih v pristojnih krogih raje ne sprejemajo. Sicer pa smo že pred meseci zapisali, da ne bo nobene o-dločitve do volitev. ’•
Javna zdravstvena služba slabo deluje tudi v drugih pokrajinah in deželah, mogoče še slabše, kakor na Goriškem, vendar ni to razlog, da delovanja te strukture ne bi hoteli ali zmogli izboljšati. V tem je glavni namen javnega zborovanja, ki ga pri-
reja sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL, ki bo danes, 13. t. m., ob 9. uri v dvorani Trgovinske zbornice. Že sam naslov posveta »Goriška KZE je bolna, vendar ne dopušča zdravljenja — novi predlogi sindikatov« je dovolj značilen in vsebinsko poln. V zadnjem času so se spet zaostrili odnosi med upravnim odborom KZE in sindikati, pogovori so se celo prekinili. Ostajajo nerešena številna osnovna vprašanja reorganizacije zdravstva, po drugi strani pa zaostaja kvaliteta zdravstvenih uslug, ob zelo visokih stroških, ki jih za to plačujemo v pokrajinskem merilu.
Datum za javni posvet ni bil izbran naključno, ali pa tempiran na čas pred volitvami. Razlog da se posvet priredi prav zdaj je v tem, da bo v prihodnjem tednu v glavni skupščini pričetek razprave o letošnjem proračunu.
Košarka: na drevišnjem gostovanju pri ekipi, ki se bori pred izpadom
Jadran favorit, a brez podcenjevanja nasprotnika
Jadran bo po daljši prekinitvi prvenstvenih obveznosti spet aktivno na igrišču. Za našo združeno ekipo bodo današnja in vse nadaljnje tekme izredno pomembne. Jadranovi košarkarji morajo v tem finišu odločno igrati na zmago v vsakem srečanju, zato da ohranijo sedanje drugo mesto na razpredelnici, kar bi jim zajamčilo znatno boljši izhodiščni položaj v odločilnih tekmah v »play-off«.
Po našem mnenju bodo imeli ja-dranovci v preostalih tekmah največ težav na gostovanjih v Oderzu in San Dona ju. Sicer pa je jasno, da je v taki delikatni fazi, kot je konec regularnega dela prvenstva, vsaka tek-
Klavdij Starc
ma poglavje zase. Tudi Fulgor Celli Forlì, ki se krčevito bori za obstanek v ligi, bo skušal neprijetno presenetiti Žagarjevo vrsto. Tudi v tem primeru je razmerje moči in kakovost nastopanja na strani našega moštva. Pričakovati pa je, da bodo domačini tudi zaradi tega poostrili o-brambo in igrali na vse ali nič. »Plavi« so seveda favorizirani in morajo vlogo ekipe, ki meri na napredovanje, upravičiti in potrditi predvsem v tej prvenstveni končni fazi.
Jadran bo v Forlì odpotoval s popolno postavo, saj so skoraj vsi igralci popolnoma nared za zadnje spopade, v dvomu je le nastop Štefana
Tako od danes do konca za končnico prvenstva C-l lige
27.	KOLO (13.4.)
28.	KOLO (20.4.)
29.	KOLO (27.4.)
30.	KOLO ( 4.5.)
Vicenza (42)
Ceam Bologna Castelfranco San Donà Caveja
Jadran (38)
Fulgor FO San Dona
Castelfranco
Oderzo
Stefane! (36)
Virtus Padova Ravenna Fidenza Udine Nord
Udine N. (36)
Oderzo
Servolana
Italmonfalcone
Stefanel
V prvi vrsti imena moštev in v oklepaju število točk na lestvici. Spodaj v mastnih črkah tekme v gosteh.
Guliča, ki se mu še poznajo posledice poškodbe iz tekme proti Servolani. Gulič pa bo vsekakor odpotoval v Forlì s soigralci. Srečanje med moštvom Fulgor Celli Forlì in Jadranom bo drevi v Forliju s pričetkom ob
21.00.	(Cancia)
McEnroe in Wilander
izločena v Dallasu
DALLAS — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Dallasu je prišlo do velikega presenečenja. Glavni favorit za končno zmago, A-meričan McEnroe, je s 6:4, 7:6, 6:3 zgubil proti Švedu Nystroemu, izpadel pa je tudi nosilec 4. skupine Šved Wilander, katerega je s 6:3, 6:1, 7:6 premagal Američan Mayotte. V drugem četrtfinalu se bo Američan Con-nors pomeril z rojakom Kricksteinom, Čehoslovak Lendi pa s Švedom Ed-bergom.
Evert Lloydova pred Mandlikovo
PALM BEACH — V finalu ženskega teniškega turnirja je Američanka Chris Evert Lloyd s 6:3, 6:3 premagala Čehoslovakinjo Hano Mandlikovo.
Sinočnja tekma košarkarjev na vozičkih (Jug.-Fr.) v Repnu
Potrditev obče vel javnosti športa
DIRKA PO APULIJI
Silvanu Contini ju končna zmaga
MARTINA FRANCA (Taranto) — Na 4. in obenem zadnji etapi kolesarske dirke po Apuliji se je v sprintu uveljavil Mantovani, na sklepni lestvici pa je končno prvo mesto za-sedel Silvano Contini.
Včerajšnja etapa, na kateri zaradi prehlada ni startal Moser, od Sa-ronnija pa je bilo pričakovati kaj več po predvčerajšnjem uspehu, je bila precej živahna in zanimiva. V začetku je bil med najbolj aktivnimi Nizozemec Ducroot, proti koncu pa je srečo poskusila skupina okrog 15 kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Contini in Mantovani. Ta skupina si je nabrala precejšnjo prednost, na koncu pa je bil najboljši Mantovani.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Contini 18.25’21”; 2. Verza po 23”; 3. Rabot-tini 1T7”; 4. Bombini 1’59”; 5. Ducroot (Niz.) 2’06”; 6. Freuler (Švi.) 2T3”; 7. Van Calster (Bel.) 2’35”; 8. Van Der Velde (Niz.) 2’38”;
Jugoslavija — Francija 50:39
(22:21)
JUGOSLAVIJA: Košec, Trdina 13 (1:1), Koščak 6, Dubrovsky 6 (2:2), Dmitrović (0:2), Ljubotina 8, Straj-nar 2, Radež, Adič 5 (1:2), Žgajnar 10 (1:2).
FRANCIJA: Shoenacker 3 (1:3), Sonine 8, Hoff (0:2), Fernandes 2 (0:2), Hindre 4, Mensch 10, Chavanne 2 (0:2), Regnault 2, Therezo 8 (0:1).
SODNIKA: Tomšič in Šulc iz Ljubljane.
PON: Fernandes (31); 3 TOČKE: Žgajnar (1); GLEDALCEV: 100.
REPEN — Sinoči je bilo v repenski občinski telovadnici mednarodno prijateljsko srečanje v košarki na vozič-kih med reprezentancama Jugoslavije in Francije. Tekmo sta priredili ZSŠ
Dl in repentabrska občina in so jo o-digrali v okviru petih prijateljskih srečanj, ki ekipama služita kot priprava na bližnje evropsko prvenstvo. Pred tekmo samo ter med polčasoma, so nastopila v športni ritmični gimnastiki dekleta telovadnega društva Partizan Moste iz Ljubljane, ki so zelo dovršeno prikazala najprej skupinsko vajo z obroči, nato pa še nastop posameznic z žogo (Svetlana Stanič) in trakom (Vesna Gregori).
Gledalci, ki so se včeraj prvič seznanili s tovrstno obliko košarke, so verjetno ostali prijetno presenečeni nad igro samo in nad razpoloženjem, ki je vladalo na igrišču in izven njega. To je bila ponovna potrditev splošne veljave športa in človekovega zanosa in volje, ki omogoča posamezniku, da lahko uspešno premosti tudi najhujše težave in prizadetosti.
Ekipi sta si bili v glavnem enakovredni, v končnih fazah pa so jugoslovanski košarkarji uspešno izvedli nekaj protinapadov in približno minuto pred koncem' tekme zapečatili rezultat v lastno korist. Igra je bila vseskozi zelo dinamična in tudi taktično dovršena, tako da lahko rečemo, da se je prvi tovrstni poskus v zamejstvu popolnoma obnesel. V bodoče bi bilo potrebno, da pri nas še organiziramo take in podobne pobude. Dokaz, da sta zanimanje in dobra volja v tej smeri prisotna, so najbolj zgovorno dokazali gledalci, ki so se kljub skromni propagandi in dejstvu, da se je šlo za nekaj povsem »drugačnega in novega« v nepričakovano visokem številu udeležili srečanja. Z naše strani pobudo lahko ocenimo kot zelo hvalevredno in pozitivno. (Cancia)
kratke vesti - kratke vesti
Dijaško prvenstvo: moška odbojka
Stefan v malem finalu
Dijaki strokovnega zavoda Stefan so v polfinalu odbojkarskega turnirja za Dijaško prvenstvo klonili šoli Galvani in se bodo tako v petek, 19. a-prila, oh 15. uri na Monte Cengiu v malem finalu pomerili z vrstniki šole Da Vinci, medtem ko se bosta za naslov pokrajinskega prvaka borila Galvani in favorizirani Volta. Že uvrstitev med prvo četverico pa je za naše dijake lep uspeh, če pomislimo, da so se za prvenstvo prijavili s sorazmerno mlado ekipo, sestavljeno iz igralcev Bora in Sloge, in da so lani dosegli precej bolj skromno uvrstitev, okrog sedmega mesta.
V včerajšnjem polfinalnem srečanju z Galvanijem so naši dijaki, ki jih vodi profesor Drasič, pričeli zelo dobro in nasprotnika v prvem setu povsem nadigrali, v nadaljevanju pa so bili premalo odločni in neprodor-ni v napadu. Končni izid srečanja je
bil tako 2:1 v korist italijanske šole (v setih 7:15, 15:8, 15:7).
V izločilnem delu tekmovanja je Stefan z 2:0 (15:6, 16:14) odpravil GaUlei in z 2:1 (15:12, 15:17, 15:5) Dante, klonil pa je še Volti z 2:0 (15:9, 15:5).
Stefan je igral v naslednji postavi: Maks Bandelj, Karim Germani, Davorin Gombač, Ivo Hrovatin, Marko Kalc, Marko Kralj, Marko Kerpan, Marko Marega, Dario Meton in Giulio Taučer. (Marko Kalc)
Danes svetovni pokal
v maratonskem teku
HIROŠEVLA — V Hirošimi bo danes prvi svetovni poKal v maiaion-skem teku, in sicer za ženske, medtem ko bodo moški na vrsti jutri. Skupno se je prijavilo 69 reprezentanc z 280 atleti (190 moških in 90 žensk).
Stadion »Friuli« povsem nared za SP 1990
VIDEM — Po mnenju arhitekta Vollara, ki je vodil komisijo CONI, ki pregleduje in izbira stadione za svetovno nogometno prvenstvo leta 1990, je videmski stadion eden najbolj funkcionalnih in tehnološko o-premljenih. Po mnenju Manlia Ce-scuttija, pokrajinskega predsednika CONI, bo stadion gotovo izbran za sedež ene od izločilnih skupin, v Vidmu pa si prizadevajo, da bi dosegli še kaj več. V tej prvi fazi bo komi-misija izbrala 20 stadionov, končna izbira pa se bo ustavila na šestnajstih.
Brazilci se ne razburjajo
RIO DE JANEIRO — V Braziliji precej umirjeno komentirajo odločitev, da Italija ne bo dovolila brazilskim nogometašem, ki nastopajo na Apeninskem' polotoku, da predčasno odidejo domov zaradi udeležbe na kva-
lifikacijah za svetovno prvenstvo. Nekateri kritizirajo prav brazilsko nogometno zvezo, da ni pravočasno stopila v stik z italijansko, kar naj bi v resnici dokazovalo, da jih Žico in tovariši v bistvu niso zanimali.
Žica čaka tudi brazilska
davčna uprava
RIO DE JANEIRO — če se bo Zi-co otresel italijanske davčne uprave in dokazal, da je pogodbe sklenil, predno je prišel v Italijo, (osumljen je namreč ilegalnega iznosa valute) bo takoj imel za vratom brazilsko davčno upravo, saj bo v tem primeru moral dokazati, da je davke plačal doma.
»Kvarnerska Riviera«
REKA — Organizatorji tradicionalnega mladinskega nogometnega turnirja »Kvarnerska riviera«, ki bo od 23. do 30. junija, so navezali stik s Piso, Bologno in Fiorentino za morebitno udeležbo.
Namiznoteniška sezona še v polnem teku
Krasovi igralci zaposleni na treh frontah
Danes na Peči kotalkarsko tekmovanje
Danes popoldne, če ne bo dežja, bo na Peči občinsko kotalkarsko tekmovanje za mladinske igre, ki ga pripravlja tamkajšnje kulturno-športno društvo Vipava. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri, bodo nastopili izključno kotalkarji iz Vipave, saj je to edino društvo, ki se ukvarja s to panogo. Tekmovalke in tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji (osnovnošolci in mžješolci).
Najboljši se bodo udeležili pokrajinskega prvenstva.
Nevihta in brezvetrje
nagajala jadralcem
PORTOROŽ — Udeleženci mednarodne jadralne regate za »pokal Casinò« so se včeraj sicer odpravili na morje na drugo regato, toda pričakala jih je nevihta in ko se je ta polegla, je ponehal tudi veter. Po daljšem čakanju so se jadralci vrnili v marino. Naslednji regati bosta danes.
Krasovi namiznoteniški igralci bodo v teh dneh kar na treh frontah (v Rovattu, Veroni in Senigallii) znova stopili za zeleno mizo. A tudi s tem nastopom se njihova dolga tekmovalna sezona ne bo iztekla, saj jih čaka še državno prvenstvo, ki bo konec aprila v Latini za vse mladinske kategorije, od 3. do 5. maja v Aquili za tretjo kategorijo ter od 18. do 20. maja v Novairi za člane.
Toda vrnimo se k tekmovanjem teh dni. V Rovattu pri Brescii, kjer so si lani Krasove prvoligašice v dodatnem srečanju z Recoarom priborile svoj prvi državni naslov, bo še zadnji letošnji državni turnir v prvi in drugi kategoriji ter v mladinski konkurenci. Zastopstvo Krasa na tem turnirju bo dokaj omejeno. Nastopili bosta namreč samo Doljakova (v prvi
kategoriji) in Sedmakova (v drugi kategoriji), medtem ko je Cergolova svojo udeležbo v zadnjem hipu odpovedala. čeprav je ta že peti letošnji državni turnir, niso krasovke nastopile na prejšnjih štirih, razen Cergo-love. Doljakovi in tudi Sedmakovi se torej letos prvič ponuja priložnost, da se pomerijo tudi s takimi nasprotnicami, s katerimi se iz enega ali drugega razloga niso srečale v ekipnem prvenstvu. Lahko bosta torej preverili formo svojih nasprotnic pred državnim prvenstvom za posameznice. Že danes bodo izpeljali tekmovanje posameznikov in dvojic v drugi kategoriji, jutri pa bodo na vrsti prvokategornice. V tekmovanju dvojic bo Sedmakova nastopila skupaj s Stuc-chijevo iz Lecca v prvem dnevu in skupaj z Doljakovo v drugem dnevu.
V Veroni bo meddeželna faza za državno ekipno mladinsko prvenstvo. Med mladinkami bosta Krasovo ekipo sestavljali Ukmarjeva in Marus-sijeva, med pionirkami pa bodo Ma-rusičeva, Obadova in Guštinova.
Ob koncu treba omeniti še nastop fantov v Senigallii, ki bo prav tako veljal kot kvalifikacija za državno ekipno mladinsko prvenstvo. Krasove barve bosta branila 'stoka in Colja. Tako v Veroni kot v Senigallii bodo igrali po Davisovem sistemu. (Z.S.)
Istrska riviera
PORTOROŽ — Dež je včeraj s portoroških teniških igrišč nagnal udeležence četrtfinalnega srečanja na drugem teniškem turnirju »Istrske riviere ’85«. Turnir še bo nadaljeval danes ter končal jutri s finalom posameznikov ob 13. uri. (J. Kreft)
domači šport
Danes
SOBOTA, 13. aprila 1985
KOŠARKA -
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v novi športni palači v Forliju: Fulgor Forlì - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Alabarda; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle 3: Libertas - Bor Radenska 1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	na Kontovelu: Kontovel B - Breg;
18.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Kontovel
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
17.30	v Ferrari: Putinari Ferrara -Meblo
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Gradišču: Torriana Gradišče ; Breg; 18.00 v Repnu: Sloga - Benassi Cento
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: Olympia Terpin ; Bor JIK banka; 20.30 v Povolettu: Friuli Fovoletto - Val
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Friul-export - Libertas Martignacco MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Pastificio Crisci Gorica - Naš prapor
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Foljanu: Corridoni - Bor; 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Sovodnje Centralsped.
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Lečniku: Mossa - Val štandrež;
19.30	v Nabrežini: Pallavolo Sistiana -Bor
1 ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Nabrežini: Sokol - Inter 1904 Trst; 17.00 v Trstu, telovadnica liceja Galilei: Prevenire - Kontovel Electronic Shop
UNDER 15 — MOŠKI
15.00	v Krminu: Volley Krmin - Jam-Ije SOBEMA; 15.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - Torriana
UNDER 15 — ŽENSKE
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Kontovel Electronic Shop
Jutri
NEDELJA, 14. aprila 1985
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Repnu: Polet - Ferroviario
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.00	na stadionu »1. maj«: Bor B -Il Carso; 11.00 v Gorici: Essegi - Dom
PROPAGANDA
11.30	v Istrski ulici 53: Don Bosco B - Eor
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Bazovici: Zarja - Libertas;
15.30	v Križu: Vesna - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Sesljanu: San Marco - Mladost;
15.30	v Štarancanu: Staranzano - Kras;
15.30	v Fossalonu: Fossalon - Primorje;
15.30	v Trebčah: Primorec - Romana;
15.30	v Dolini: Breg - Olimpia; 15.30 na Padričah: Gaja - Rabuiese; 15.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Medea: 15.30 v Štandrežu: Juventina - Jalmicco
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - San Luigi; 10.30 v Miljah: Fortitudo - Zarja; 10.30 v Dolini: Breg - Mugeesana
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
11.30	v Reziji: Val Resia - Kontovel Electronic Shop
MOŠKA D LIGA
11.00	pri Banih: Sloga - Jamlje SO BEMA
ŽENSKA D LIGA
15.00	v Trstu, telovadnica šole Mor-purgo: Cortina Sport - Sloga
UNDER 15 — MOŠKI
11.00	v Tržiču: Fincantieri Tržič - O-lympia Terpin; 9.00 v štandrežu: Jamlje SOBEMA - Naš prapor
Pojutrišnjem
PONEDELJEK, 15. aprila 1985
ODBOJKA
UNDER 15 — ŽENSKE
16.30	v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Dom Agorest - Ronchi
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Prestižna zmaga borovih košarkarjev
Bor — Alabarda	106:103
(54:46)
BOR; Pregare 12, Salvi 29 (1:2), Jogan 13 (3:4), Vecchiet 8, Boris Žerjal 2 (0:2), Smotlak 18 (8:12), Parisi 4, Kovačič 20 (2:2), Jankovič.
PM: 14:22; PON: Kovačič (30), Jogan (37), Smotlak (39).
Lepa zmaga borovcev, ki so nepričakovano a povsem zasluženo odpravili favorizirano Alabardo, v kateri nastopa več igralcev iz prve ekipe. Po dobrem začetku (12:0) so borovci ohranili lepo prednost do konca prvega polčasa (v 13. minuti so vodili celo s 16 točkami prednosti 48:32).
V drugem delu so gostje igrali a-gresivneje, prvič pa so se približali šele v 33. min. (89:85) in v 37. min. (97:95). Tekma se je odtlej razživela, gostje pa so v zadnjih sekundah kar štirikrat zgrešili met za tri točke, in borovci so zasluženo slavili. V napadu sta se izkazala Adrijan Kovačič in Marko Salvi, najboljši na igrišču pa je bil Robi Smotlak. Kljub prestižni zmagi pa borovci niso igrali najbolje, tako da je bil trener Vatovec nezadovoljen. (Vanja)
V Ferrari proti zadnjeuvrščenemu Putinatiju
Zadnje gostovanje Mebla
Združena ekipa Meblo bo drevi o-^r^)v^a še zadnje letošnje gostovanje, rodala se bo v Ferraro, kjer se bo ze Z1*3 17.30 pomerila s Putinatijein, zadnjeuvrščenim na lestvici skupine za napredovanje v A-2 ligo. Domača sesterka je v osmih nastopih beležila same poraze, povrhu pa je vsega o-svojila le en set in sicer doma proti panovskemu Tregarofaniju. Že pred pričetkom drugega dela so poznavalci predvidevali, da Putinati ne bo vOS skupini boljših in tekme so te napovedi le potrdile. Emiljska ekipa )c več točk odstopila svojim nasprot-nicam, ne da bi nudila nikakršnega odpora,, nekaj setov je celo izgubila na ničli, kar potrjuje, da je povsem
Popustila.
Meblo je torej v tem gostovanju . esPoren favorit. Dovolj je, da naše igralke nasprotnic ne podcenjujejo in ‘maga bo na dlani. Dobro bi bilo, da i si naše igrayke ne privoščile niti etnega spodrsljaja, saj samo z donni količnikom v nizih lahko še u-P^Jo na osvojitev končnega tretjega mesto pod pogojem seveda, da prihodku teden doma gladko odpravijo Ner-eso m da ta ekipa drevi ne premaga
vodečega Pordenoneja. Že v 'Nabrežini je Meblo proti Putinatiju tvegal izgubo seta in je nato le z veliko mero borbenosti, kot že večkrat letos, nadoknadil dokaj visok zaostanek.
Dvoboj kola bo nedvomno v Nervosi. Za Meblo in tudi za prvenstvo je dobro, da zmaga Pordenone, tako da bi
v zadnjem kolu o neposrednem napredovanju v A-2 ligo odločala tekma Pordenone - Torrefranca, ki bi bila prav gotovo prava odbojkarska poslastica.
Na sliki: napad Neve Grgič med tekmo proti Gaierhofu iz Trenta.
V ostalih ženskih prvenstvih
Za napredovanje in obstanek se bori še nekaj ekip
V skupini za obstanek ženske C-l lige je praktično že vse odločeno. V preostalih dveh kolih lahko pride do sprememb med prvo trijico na lestvici, kot tudi za uvrstitev na ‘1. oziru ma 5. mesto. Prva trojka pa ima 6 točk prednosti in s tem gotov obstanek v tej konkurenci. Današnji neposredni obračun med Tornano in Bregom bo po vsej verjetnosti odločal o vrstnem redu pod vrhom lestvice, ker ima Benassi iz Centa enkratno priložnost, da osvoji prvo stopnička na končni lestvici. Če se spet povrnemo k srečanju v Gradišču, moramo poudariti, da je Breg precej na boljšem glede količnika v setih in še boljši v letošnjih srečanjih s Tornano, saj je zmagal doslej v vseh treh tekmah, dvakrat s tesnim 3:2, enkrat pa s 3:1. Ekipa Torriane slovenskim odbojkaricam »leži« in to je precejšnja psihološka prednost, da varovanke trenerja Grudna odnesejo celo
UNDER 15 MOŠKI
Zmaga Olympie
Olympia - Volley ball Krmin 2:0
05:10, 15:10)
OLYMPIA GORICA: Cotič, Špaca-Pan. Bergant, Lutman, Degrassi, “CTtolini, Peric, Dornik, Corsi, Ter-PUt in Brajnik.
* predzadnjem kolu prvega dela Prvenstva under 15 moški je goriška sesterka Olympie brez večjih težav lzbojevala nov par točk in se tako Približala vrhu skupne lestvice. Naši antje so proti Krminčanom zaslur Zepo zmagali in obenem zadovoljivo Zaigrali.
UNDER 15 - ŽENSKE Fincantieri — Olympia 0:2
(3:15, 9:15)
OLYMPIA: Vertovec, Vetrih, Bednarik, Sgrazzolo, Feri, Pavio, Bensa. Terčič, Kosič, Mužič, Alto, Or-zan. Jezban.
V zaostali tekmi prvenstva under 3 za ženske je goriška Olympia sredi Tržiča osvojila nov par točk. (K°t je razvidno iz samega izida se-r°y so igralke Olympie brez večjih težav odpravile domačo šesterko.
V moški odbojkarski C-2 ligi spet na vrsti derbi
Olympia Terpin - Bor JIK banka
V moški C-2 ligi so naše tri šester-ke — Val, Bor JIK banka in Olympia Terpin — več ali manj izločene iz boja za prvi mesti na končni lestvici skupine za napredovanje. Vodeči AS FJR iz Čedada ima 6 točk prednosti pred našo boljšo dvojico, drugouvrščeni Friuli pa 4 točke. Če je prvenstveni motiv glede visoke uvrstitve padel, pa številni slovenski derbiji pripomorejo k temu, da se tekmovalna vnema in zagrizenost dvigata, ne samo na tekmah, ampak na treningih pri samih pripravah na medsebojna srečanja. Tokrat se bosta v Štandrežu spoprijela goriška Olympia Terpin in tržaški Bor JIK banka. Goričani imajo sicer dve točki manj in so v Trstu nekoliko nepričakovano izgubili samo po treh setih igre. Pred velikonočnimi prazniki pa so Špacapan in tovariši prekinili neugodno tradicijo v srečanjih z Valom, izbojevali prepričljivo zmago s 3:0 in
s tem dokazali, da znajo zaigrati dobro kljub dejstvu, da trener Neubauer daja možnost igranja v drugem delu prvenstva predvsem mlajšim odbojkarjem. Po vsej verjetnosti se bodo hoteli Goričani oddolžiti za poraz v Trstu. Pri borovcih ne bo mogel igrati za eno tekmo kaznovani Grilanc.
štandreški Val je v 3. kolu pospravil tretji zaporedni par točk z ekipo Friuli in se tedaj povzpel na sam vrh lestvice. To pa je bil obenem tudi zadnji uspeh Vala, saj je moral potem kar štirikrat zapored poražen z igrišča. Slovenske odbojkarje čaka v Povolettu izredno težka naloga in zmaga bi pomenila pravi športni podvig, ker je Friuli še vedno kandidat za kakovostni skok.
V moški D ligi bo zanimiv goriški derbi med Pastificiom Crisci in Našim praporom. Goričani imajo samo dve točki več od Bricev in so prvo
tekmo odločili v lastno korist s 3:1. Obe šesterki nimata več realnih možnosti za napredovanje v višjo ligo, ker imata Torriana in še posebej nepremagani Inter 1904 iz Trsta preveliko prednost. Kot zanimivost naj povemo še to, da igra goriška ekipa domače tekme v občinski telovadnici v Štandrežu in bodo imeli slovenski odbojkarji po vsej verjetnosti več navijačev kot Goričani. V skupini za obstanek pa bo jutri dopoldan pri Banih slovenski derbi med Slogo in Jamljami SOBEMA. Za domačine, ki so zadnji na lestvici in ni več prav nobene pomoči, bo ta zadnji domači prvenstveni nastop le gola formalnost. S povsem drugim zanosom pa bodo stopili za mrežo gostje, ki morajo zmagati za vsako ceno, ker si edino tako lahko zagotovijo obstanek v konkurenci. V Gorici so slavili Jameljci s 3:0 in prednost je seveda tudi v tem drugem derbiju na njihovi strani. (G.F.)
kožo tudi na zadnjem letošnjem gostovanju.
Zastopnice Sloge bodo igrale v Rep-nu z Benassi iz Centa in za domačinke bo ta tekma dvojno slovo. Prvič od domačih gledalcev, drugič od lige C-l, v kateri se je obdržala tri leta. Prva tekma v Centu se je končala s 3:0 v korist domačink, ki so tudi tokrat nesporne favoritinje za osvojitev sedmega para točk. Glede na dejstvo, da ima Benassi ugoden koledar v zadnjih dveh nastopih ima tudi največ možnosti, da osvoji prvo mesto v skupini.
Na stadionu »1. maj« bo izredno zanimiva tekma med mlado združeno šesterko Friulexporta in drugouvrščenim Libertas iz Martignacca.
Slovenske odbojkarice bodo spet nastopile v domači športni areni po dveh težkih gostovanjih (ena zmaga in poraz, obakrat po petih setih igre), da lahko pričakujemo na ugoden končni razplet, ki bi bilo za zastopnice Friulexporta najboljše plačilo za vloženi trud v letošnji dolgi sezoni, ki se bo končala šele sredi maja z nastopom na deželnem finalu deklic. Vrsto Kon-tovela Electronic Shopa čaka jutri v poznih dopoldanskih urah v Reziji o-dločilen nastop, ker gre za neposredno nazadovanje iz C-2 lige ali za možnost dodatnih srečanj za obstanek. Domača Val Resia ima samo 2 točki in je na zadnjem mestu lestvice. Koti-tovelke pa so s 4 samo za stopničko višje. Gostje so zmagale zadnjič prav z Val Resio, potem so potegnile krajši konec štirikrat zapored.
Pred štirinajstimi dnevi je tržaški CUS v ženski D ligi spravil na kolena Corridoni in napravil veliko uslugo Sovodnjam Centralsped. To pot pa se bodo morale Sovodenjke opreti na lastne moči m v nekoliko zatemnjeni telovadnici na Monte Cengiu premagati CUS. Za zmago pa bo potrebno pokazati veliko več kot na zadnjem gostovanju v Trstu proti Killjoyu. Po vsej verjetnosti bo Corridoni tudi v četrtem letošnjem srečanju premagal Bor. Derbi med Slogo in Gortino Sport bo precej izenačen. To napovedujeta izid prvega srečanja (3:2 v korist mladih slovenskih odbojkaric) in tud] položaj na lestvici: Sloga je prva. Cortina Sport pa druga z 2 točkami zaostanka.
Košarkarski odsek ^ora odslej klub
. y četrtek zvečer je bil v Škamper-tejevi dvorani na »1. maju« redni ob-|.ni zbor košarkarskega odseka SZ “°L na katerem so se v skladu z navodiij glavnega odbora združenja oniočilj za ustanovitev samostojnega ruštva — košarkarskega kluba Bor. nvni točki večera sta bili zato odo-retev novega statuta in izvolitev od-b°ra za novo dveletno mandatno do-?• Na začetku je dosedanji predsed-a i Sergij Pertot prebral poročilo, katerem se je dotaknil številnih J-Prašanj, od delovanja posameznih kip, pomanjkanja vadbenih prosto-sodelovanja z ostalimi društvi s te in one strani meje in drugih. Blagajniško poročilo je prebral Peter ocnik. V razpravi je bil govor pred-em o pomanjkanju prave družab-teu (°dsek šteje preko 100 aktivnih kmovaicey), 0 ženski košarki ter o aruzevanju. Nov odbor sestavljajo aslednji člani: Valter Corbatti, Edi Robi Klobas,, Peter Močnik, ranko Perko, Sergij Pertot, Boris Sonja štavar, Renato Štokelj, ai Vodopivec, Dorči Okretič, Massi-° Rasen! in Valter Vatovec. V nad-rnem odboru so Florijan Korošec, ayel Pavlica in Sandi Pertot. (L.P.)
obvestila
SMRTNA ŠOLA TRST In roća, da bo seja glavnega odbora v nh 9aV- Frančiška v četrtek, 18. t. m., UU ^0. uri.
SK DEVIN
zirlane in prijatelje na 11. REDNI CNI ZBOR, ki bo v sredo, 17. t. m., v Jerani I. Gruden v Nabrežini v pr-sin .sklicanju ob 20. uri in v drugem . 'rinju ob 20.30. Dnevni red: izvolitev diJT^tva, poročila, pozdravi gostov, kusija, razrešnica odboru in volitve. z S š D 1
ol>V9A®a’ ^a >>o v ponedeljek, 15. t. m., vi_. 40.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazo-r } seia nogometne komisije. Dnevni k sestava mladinskih ekip za se-\ono 1985/86, 2. druga trofeja ZSŠDI, mednarodni turnir.
ŠPORTNA ŠOLA TRST pioroca, da bo za učence, ki so se pri-riAt T za Podaljšek plavalnega tečaja potekal pouk vsako sredo po naslednjem .u: Katinara in Domjo od 17. do 18., VSI ostali od 16. do 17. uri.
AMATERSKI NOGOMET: nevarno za Vesno in Zarjo v tretji
Prizor s tekme med Fortitudom in Vesno
Po dvotedenskem premoru se bodo amaterska nogometna prvenstva jutri nadaljevala po sledečem razporedu: v drugi amaterski ligi bodo odigrali osmo povratno kolo, v tretji amaterski ligi — skupini L in I. deveto in v skupini M deseto povratno kolo.
ZARJA - LIBERTAS
Zarjani gostijo pravo presenečenje letošnjega prvenstva, predvsem če u-poštevamo, da se je Libertas lani za las rešil izpada in je letos v glavnem ohranil lansko strukturo moštva. Ce pogledamo na začasno lestvico, ugotovimo, da je Libertas na tretjem mestu z 28 točkami, kar pomeni, da ima kar 11 točk več od Zarje, ki je se vedno v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Tržačani, čeprav so startali brez posebnih ambicij so prišli v skupino ekip, ki se borijo za napredovanje in so jasno pokazali, da ne nameravajo popuščati. Zato je i>ov sem razumljivo, da bo Libertas prišel v Bazovico s trdnim namenom, da nepremagan zapusti igrišče. Zarjani pa bi neodločen izid zaradi kritičnega položaja na lestvici le delno zado voljil. Če se hočejo izvleči iz spodnjega dela lestvice morajo namreč zmagati. Zato se obeta jutri v Bazovici res napet boj za točke.
VESNA - SAN SERGIO
Križani igrajo proti novincu v ligi, ki se je dosedaj še kar dobro odrezal. San Sergio, ki je trenutno s 27 točkami na petem mestu lestvice, igra s pelino paro, posebno v drugem delu prvenstva, saj je v sedmih tekmah zbral kar 11 točk in doživel en sam poraz (1:0 Domio). Ogrodje postave sestavljajo v glavnem starejši in izkušeni nogometaši. Moč ekipe je vsekakor v napadu, saj ima San Sergio s 33 goli najprodornejši napad. Temu bi lahko dodali še, da je najboljši strelec ekipe in obenem prvenstva C. Puniš, ki je dasegel že 18 golov. Prav slednjega morajo branilci Vesne dobro kriti, ker bi s tem praktično omejili nasprotnikovo udarno moč. Za Ve-
sno jutrišnji nasprotnik ne bo lahka ovira, predvsem ker trener Esposito tokrat ne bo imel na razpolago branilca Pisanija, ki je obenem najboljši strelec v vrstah Vesne (7 golov), ih veznega igralca Di Benedetta. Oba sta namreč poškodovana in prav zaradi nepopolne postave, bi se morda Križani tokrat zadovoljili tudi z remijem, ki bi gotovo dobro zalegel tudi gostom.
STARANZANO - KRAS
Enajsterica Krasa, ki v povratnem delu igra mnogo boljše kot v prvem, ko je v 12 nastopih doživela kar 8 porazov, medtem ko je v povratnem (7 tekem) klonila le Foglianu, gre v Staranzano z namenom, da prinese domov najmanj točko.
FOSSALON - PRIMORJE
Težko, skoraj brezupno pa je gostovanje Primorja v Fossalonu, saj igra furlanska enajsterica posebno v po-
vratnem delu (8 tekem — 13 točk) res s polno paro. Računati treba, da je Fossalon, ki se bori za napredovanje, na domačih tleh klonil le Staranza-nu (1:2). Zato bi točka predstavljala za Primorje izreden uspeh, obenem pa bd s tem Prosečani naredili tudi veliko uslugo Mladosti.
PRIMOREC - ROMANA
Lažjo nalogo bodo seveda imeli Tre-benci in ne le zaradi tega, ker igrajo doma, temveč ker bodo gostili povprečno Romano, ki si je edini prvenstveni zmagi privoščila na račun zad-njeuvrščenega Barbariansa. Ne smemo sicer pozabiti, da so Tržičani v prvem delu prvenstva prisilili Trebence na remi in prav zaradi tega smo prepričani, da se bodo tokrat nogometaši Primorca še toliko bolj potrudili, da zanesljivo osvojijo celotni izkupiček in obenem ohranijo ali celo popravijo že tako dober položaj na lestvici.
BREG - OLIMPIA
Olimpia v prvem delu prvenstva praktično ni imela tekmeca, saj je dobesedno gospodarila na vrhu lestvice. V nadaljevanju pa se je nekaj zataknilo, saj je v zadnjih treh nastopih osvojila le eno samo točko in s tem zdrknila na 4. mesto začasne lestvice. Tržačani, ki še vedno računajo na napredovanje, bodo prišli v Dolino z namenom, da odnesejo celotni izkupiček, medtem ko bi se Brežani zadovoljili tudi z delitvijo točk.
GAJA - RABUIESE
Na lestvici le dve točki ločita Gajo od Rabuieseja,’ kar pomeni, da bi se v primeru zmage »zeleno - rumeni« znašli v nedeljo zvečer na 5. mestu začasne lestvice, skupaj z nedeljskim tekmecem, ki pa seveda računa na remi. Kozinovi varovanci si te priložnosti ne smejo zapraviti, saj so Rabuieseja že premagali v prvem delu prvenstva, sicer s pičlim 1:0.
(Bruno Rupel)
SAN MARCO - MLADOST
Kraševci, ki so ponovno sami na vrhu lestvice, bodo naslednjo tekmo i-grali v Sesljanu proti San Marcu, ki si je po zadnjih spodrsljajih zapravil možnost napredovanja. Kljub temu velja povedati, da ekipa predstavlja trd oreh, saj je sestavljena izključno iz mladih igralcev, ki tečejo celih 90 minut.
SOVODNJE - MEDEA
Tokratni nasprotnik Sovodenjcev je Medea, ki je več let nastopala v višjih ligah in je bila v začetku prvenstva v skupini ekip, ki so se potegovale za napredovanje.
JUVENTINA - JALMICCO
Štandrežci bodo igrali proti postavi, ki je njim podobna, zato lahko pričakujemo zanimivo srečanje in možnost dodatnega uspeha za domačo e-najsterico, ki v letošnjem prvenstvu igra pod pričakovanjem.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš. 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD- Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT	Ìfìd»! Clanl«1^*
in tiska p ^ Trst	jfi jf] zveze lasoptaih
I	>	založnikov FIEG
13. aprila 1985
Ameriški klopotec v gnezdu nemške obrambne industrije
BONN — Na Nemškem se pripravlja škandal. V precepu je zahodnonem-ški obrambni minister Manfred Woer-ner. Od njega zahtevajo naj pred parlamentarno komisijo razloži vzroke, zakaj je na vsem lepem in brez posvetovanja sprejel ameriški spoznavni sistem za vojaška letala in s tem zaprl pot domačemu, Siemensovemu.
Za aparat so se odločili zato, ker
se je v zadnjih vojnah večkrat dogodilo, da je artilerija streljala na svoja letala. Njegova lastnost pa je v tem, da artilerijci pred streljanjem elektronsko »vprašajo« letalo, čigavo je, če je prijateljsko, odda znak, če je sovražno, pa ne.
Do zadnjega sestanka obrambnih ministrov NATO v Bruslju se je boimska vlada upirala ameriškemu
Podvomili so v izvor kipov
VASTO — V morju pri Riacu najdena bronasta kipa nista kalabrijskega, ampak abruškega izvora. Neki časnik je namreč zapisal, da so Kalabrijci z ladjo pripeljali kipa v svoje morje in jih tam »odkrili«. Časopisna vest je vzbudila zanimanje med upravitelji in arheologi v Abrucih. Posebno raziskovalci se nagibajo k tej možnosti. Župan iz Vasta Antonio Prospero je bolj previden. »Ob vesti nisem ravnodušen — pravi — toda domnevne priče za takšno utemeljitev, Esther Marconi, nismo še odkrili«. Župan pravi, da bi nastal hud spor med arheološkimi nadzorništvi, če bi bilo to res.
Spet drugi dodajajo, da sta jadranska obala in abruško morje polna arheoloških zanimivosti, toda arheologi pravijo, da je potrebno kaj več kot to za spremembo osebne izkaznice bronastih kipov.
sistemu, češ da zaradi iste frekvence ustvarja zmedo z letali nasičenem zahodnonemškem zračnem prostoru. Woernerjevi kolegi mu očitajo, da je svojevoljno zavrnil nemški sistem, ki teh motenj ne povzroča. S tem je o-škodoval domačo industrijo in postavil pod vprašanje tudi možnost njenega sodelovanja z ZDA pri izdelavi novih aparatov.
Minister se je po škandalu z domnevnim homoseksualcem generalom Kiesslingom, škandalu, ki ga je moral požreti, spet znašel na tenkem ledu. Že sedaj se govori, da bo moral zapustiti vlado. Položaj si je poslabšal tudi s pristankom na sodelovanje z ZDA pri izdelavi vesoljskega orožja, ne da bi za to dobil soglasje kanclerja Kohla in zunanjega ministra Genscherja. Tako mu mnogi sedaj očitajo, da je slekel hlače pred ZDA in da zanemarja nemške koristi. Nič čudnega torej, če je predsednik o-brambne komisije v parlamentu vse skupaj označil kot »vtikanje klopotca (gnilega jajca) v gnezdo nemške o-brambne industrije.«
Slika za milijon funtov
LONDON — V Tate Gallery so prodali gornjo De Chiricovo sliko, ki ima naslov »Pesnikova negotovost«, za bajno vsoto 1 milijona funtov šterlin-gov, se pravi za približno 2,4 milijarde lir. Njen dosedanji lastnik jo je ponudil Veliki Britaniji za izplačilo davkov na dediščino, a jo je vlada odklonila.
Spreminjanje spola
HAAG — Transeksualci, torej tisti, ki si z operacijo ali s hormoni spremenijo spol, so na splošno zadovoljni v novem stanju, ker nimajo več. dvomov, kaj so.
Njihovi odgovori pa so pokazali še eno zanimivo plat. Bolj zadovoljne so ženske, ki so postali moški, kot obratno. Vzrok za to srečo iščejo v družbeni podrejenosti ženske, ki se je rodila kot moški.
Zagoneten primer sovjetskega vohuna v ZDA
NEW YORK — V obnovljenem zanimanju za dogodke ob koncu druge svetovne vojne, katerega 40 letnico obhajamo letos, se je v ameriškem tisku spet pojavilo zdaj že skoraj povsem pozabljeno ime nekdanjega visokega državnega funkcionarja Algera Hissa, o katerem se je svoj čas govorilo, da je sovjetski vohun.
Alger Hiss je bil med drugim svetovalec predsednika Roosevelta na jaltski konferenci in potem glavni tajnik konference v San Franciscu, na kateri je bila podpisana ustanovna listina OZN. Visoka služba mu je seveda omogočala dostop do tajnih dokumentov ameriške diplomacije, z njimi pa je zelo verjetno seznanjal sovjet-
ske agente. Tako vsaj izhaja iz pričevanj, ki sta jih dva razkrita sovjetska vohuna, in sicer Elizabeth Bentley in Withaker Chambers, podala na ločenih procesih novembra 1945 odnosno avgusta 1948. Oba sta zatrjevala, da je Hiss sodeloval s sovjetsko vohunsko mrežo od leta 1935.
Kljub tem pričevanjem je zadeva Algera Hissa ostala do nedavnega precej zagonetna. Sam Hiss se je namreč vedno izjavljal za nedolžnega, poleg tega pa ni bil nikoli obsojen zaradi vohunstva. Vse to je zdaj temeljiteje raziskal bivši agent CIA Harry Rositze in prišel do zaključka, da je Hiss dejansko bil sovjetski vohun. Dokaz za to je baje našel v ameriških in sovjetskih virih.
Na Everest - četrtič
NEW DELHI — Šerpa Sungare, niti trideset let stari nepalski vodič, se četrtič prebija na streho sveta. Po zadnjih poročilih je že blizu cilju.
Sungare sodeluje pri mešani navezi norveških, britanskih in severnoameriških alpinistov, ki so pred 48 urami dosegli južni rob South col. Sungare je edini živeči plezalec, ki je 3-krat priplezal na Everest.
M. Muster:	v’
CIKAGO
Slaba kvaliteta proizvodov v SEV
BUKAREŠTA — Direktor moskovskega inštituta za gospodarstvo svetovnega socialističnega sistema Olek Bo-gomolov je v svojem intervjuju za neki romunski časopis dejal, da je v interesu držav SEV izboljšati kakovost svojih industrijskih proizvodov. Kot primer je navedel, da SZ pogosto uvaža iz Bolgarije in ČSSR stroje, ki jih ti državi ne bi mogli prodati na svetovnem tržišču, ker ne ustrezajo mednarodnim standardom. Bogomolov pravi, da bi za energijo in surovine, ki jih SZ izvaža v Bolgarijo in Češkoslovaško, lahko kupili prav take stroje v ZR Nemčiji, vendar prvorazredne kakovosti.
Pogovor o kvaliteti je bil glavna tema tudi na nedavnem sestanku stalne delovne skupine ministrstva za lahko industrijo Romunije in SZ v Bukarešti. Na sestanku so govorili o razširitvi sodelovanja obeh držav tudi v proizvodnji in izmenjavi blaga široke potrošnje, čemur posvečajo v SEV vedno večji pomen. Romunske veleblagovnice izmenjujejo blago s podobnimi organizacijami v tako imenovani socialistični skupnosti. Gre za prakso, ki je po mnenju romunskega tiska obrodila dobre sadove, še zlasti, kar zadeva izboljšanje kakovosti blaga široke potrošnje, pa tudi drugih artiklov.
Take pobude so v skladu s sklepom, ki so ga lani sprejeli na sestanku na vrhu SEV o tesnejšem sodelovanju članov te gospodarske skupine pri proizvodnji kvali-' tetnejšega blaga široke potrošnje ter izkoriščanju najso-
dobnejše tehnologije. Govor je bil tudi o izboljšanju strukture izmenjave z namenom, da bi kvaliteta bila na ravni svetovnih standardov.
V SEV se zavedajo težav pri uresničitvi teh ciljev, še zlasti, kar zadeva posodabljanje sodobnih procesov in manjše porabe surovin, ki je po državnem dohodku v SEV za 40 odstotkov večja kot v razvitih zahodnih državah. Pripombe prihajajo predvsem iz Sovjetske zveze, ki je največji izvoznik tekočih goriv, železne rude in drugih surovin. V treh letih je SZ dobavila članicam SEV več kot 260 milijonov ton nafte in derivatov ter 20 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Samo v razliki cene nafte — med ceno na svetovnem tržišču in tisto v SEV — je SZ izgubila v zadnjih 8 letih 30 milijard rubljev.
LONDON — Zaradi AIDS je umrl 18-mesečni otrok. Mati, ki je bila z možem na turističnem potovanju v ZDA, je otroka predčasno rodila. Ker je bil slaboten, so mu dali več transfuzij krvi. Ob eni se je okužil z AIDS. Ob prihodu v Veliko Britanijo je otrok zbolel zaradi pljučnice. Dajali so mu zdravila, na katera reagira vsak organizem, le njegov ni.
Otrok predstavlja 59. žrtev te zavratne bolezni v Veliki Britaniji. Njene žrtve so ponavadi homoseksualci in vsi tisti, katerih kri pride v dotik z virusom (z injekcijsko iglo ipd.).
Pri iskanju nafte v Alžiru odkrili podzemeljski ocean
ALŽIR — Tri velika jugoslovanska podjetja so pričela graditi vodovod za napajanje glavnega mesta te severnoafriške države s pitno vodo. Posel, ki so si ga zagotovila podjetja iz Zagreba, Beograda in Sarajeva, bo veljal 340 milijonov dolarjev. Že sedaj pa zagrebško podjetje gradi 500 metrov dolg jez v bližini mesta El Asma-na, ki bo služil za kmetijske potrebe v zahodnem delu alžirskega obalnega pasu.
Preskrba z vodo ima prednost v vseh alžirskih pogovorih s tujimi partnerji. Pomanjkanje vode je bil tudi glavni vzrok za izseljevanje v obalna mesta številnih kmetov iz notranjosti države. Ta pas je širok vsega skupaj od 80 do 180 km, medtem ko meri Alžir 2,3 milijona kv. m. Večji del države je puščava in edina reka Vedi, ki teče po globokih dolinah, je napolnjena z vodo samo med velikim deževjem. Potemtakem je voda pomembna tako za milijonsko mesto Alžir kot za plemena Tuarega, Šanba, Ara-
tina Naara in Tubua, ki živijo na o-gromnih prostranstvih od mauritan-ske obale do libijske puščave in tromeje med Egiptom, Sudanom in Čadom.
Da biblijske legende o Sahari kot žitnici Afrike niso iz trte izvite, so pokazala vrtanja naftarjev. Delavci, ki so vrtali v bližini mesta Hasi Mesaud, nekdaj s palmami zasajene oaze, so prišli do zanimivih odkritij. Odprli so sicer najbogatejši naftni vrelec v Alžiriji, a hkrati so- v globini 300 m odkrili sladko vodo, v globini 2.000 metrov pa drugo vodno plast. '
Strokovnjaki, ki so raziskovali saharsko podzemlje, so spoznali, da se pod neprijazno peščeno površino skriva podzemeljsko morje, ki se v globini 300 m razprostira od glavnega mesta Alžirija na vzhod, preko južnega Tunisa do Libije. »Drugo« morje v globini 2 km pa obsega 600.000 kv. km v Alžiru, 60.000 kv. km v Tunisu in 180.000 kv. km v Libiji. Tole »dru-
go« vodno obzorje je pravzaprav sladkovodni ocean, ki je po nekaterih meritvah velik kot sedem Jadranskih morij.
Zagonetko o nastanku podzemeljskih morij in oceanov pod Saharo, okrutno in srečno lepotico, je mogoče pojasniti s pronicanjem deževnice. Kapljica dežja v enem dnevu prodre 2 cm globoko, v enem letu 7,3 metra; da priteče v podzemeljski ocean, potrebuje skoraj tri stoletja.
Vodne rezervarje pod saharskim peskom bi lahko uspešno izkoriščala naftna industrija, saj za vsakih 150 litrov bencina potrebuje 3.000 litrov vode, kmetijstvo za namakanje, ljudje za svoje potrebe, vštevši za ogrevanje, saj ima ta voda 60 stopinj.
To bogastvo lahko omogoči, da bo nekega dne po Sahari spet valovala pšenica in da se bodo pod nebo vzpenjale zelene palme. Alžirci so se tega zavedali in prav zaradi tega imajo jugoslovanska podjetja velike možnosti poslovnih uspehov.