Poštnina plačana v gotovini Mn li- Stev. 25. • V Ljubljani, torek 31. januarja 1939. Leto IV teratka zgodovina španske državljanske vojne Z zavzetjem Barcelone in z zlomom rdeče armade v Kataloniji je španska državljanska vojna stopila po V6ej verjetnosti v zaključno razdobje. Potek vojne je dokazal, da je v vsaki vojni zmaga namenjena tistemu, ki jo smotrneje in z bolj strokovnimi silami vadi. Dogodki iz dveh in pol let na španskih bojiščih o tem jasno govore. Francova armada je napredovala počasi, toda zanesljivo in ni doživela ves čas niti enega poraza, ki bi bil kaj odločilno vplival na Polek vojne. Znani naskok rdečih pri Guadalajari ni imel nikakega vojaškega pomena, čeprav so ga ves čas zelo izrabljali v reklamo. Najvažnejša razdobja v Francovem osvajanju so označena v zasedbi pomembnejših španskih mest. Nacionalistična armada je osvojila: 19. julija 1936 Seviljo in Burgo«, 5. septembra 1936 Irun, 13. septembra 1936 San Sebastian, 27. septembra 1936 Toledo in Alcazar, 17. oktobra 1936 Ovideo, 8. februarja 1937 Malago, 19. junija 1937 Bilbao, 25. avgusta 1937 Santander, 21. oktobra 1937 Gijon, 22. februarja 1938 Teruel, 30. marca 1938 Huesco, 5. aprila 1938 Lerido, 15. aprila 1938 Vinaroz, 18. aprila 1938 Tortoso, 13. junija 1938 Castellon della Plana, 15. januarja 1938 Taragono, 20, januarja 1939 Barcelona, Naši rezervni častniki pri Mussolinifu Rim, 31. januarja, to. V Rim je snoči prispelo zastopstvo združenja jugoslovanskih rezervnih častnikov in bojevnikov im uradni obisk k italijanskemu združenju invalidov in bojevnikov. V zastopstvu so gg. Bogdanovič, Lovrič in Nedič. Položili so venec na grob Neznanega vojaka tor na grob v revoluciji padlih fašistov. Pred spomenikom je jugoslovansko zastopstvo sprejel in pozdravil tajnik fašistične stranke Starace. Snoci so zastopniki jugoslnvan-i;n1;;.,re-zervn četnikov !>i 1 i sprejeti pri Musso-J in so se z njim dalj časa razgovarjali. Zakaf ie potrebno sodelovanje med Romunijo m Jugoslavijo Belgrad, 31. januarja m. Današnje »Vreme« objavlja izjavo, ki jo je temu listu dal romunski zunanji minister Gafencu pred svojim odhodom v Belgrad. V tej izjavi Gafencu pravi, da se čuti zelo srečnega zaradi potovanja v Belgrad, kjer bo izrazil svoje globoko spoštovanje jugoslovanskemu kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu in ostalima dvema kraljevskima namestnikoma in kjer se bo osebno seznanil s predsednikom vlade dr. Stojadinovi-čem, katerega sposobnost za predvidevanje dogodkov že dalj časa pazljivo zasleduje. Neposredni stiki med zunanjimi ministri raznih držav so v sedanjih dneh potrebnejši kot pa so bili kdajkoli poprej. To predvsem med državama, kakršni sta Jugoslavija in Romunija, ki sta tesno povezani z vladarsko rodbino in tudi drugače in katerih koristi so tako podobne, da se v^ veliki meri evropska vprašanja, ki se nanašajo na ti dve državi, med seboj krijejo ter zahtevajo skladnega skupnega političnega delovanja Vesti o angleško sovjetskih pogafanjsh London, 31. jan. AA. Reuter. Iz krogov zunanjega ministrstva se izve, da je sir VVilliain Speed, novi angleški veleposlanik v Moskvi, imel nenavadno dolg in prisrčen razgovor s Kalininom in itvinovim o priliki predaje svojih akreditivnih JU-Kaže, (ki je angleška vlada pripravljena L,'?v, se sovjetsko vlado o vseh tekočih mednarodnih vprašanjih. Spori v zadnji m nuti I^kcjska reprezentanca, ki bo šla na tekmovanje za svetovno prvenstvo ie snoči v K A c"11 s 7^en'aRala odliiino moštvo’ celovškega Anglež Sharp vodi v Davosu v prvem dnevu tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju s 1197 točkami. Slede mu: Faber (Nemčija) 1141.4 t., Gerschwiller (Švica) 1128.4 t., Tom-lins (Anglija) 1119.2 t. in Rada (Nemči ja) 1093.41. Fritz Kaufmana, ki je zaradi svojo starosti izpadel iz švicarske nacionalne ekipe, je slavil v Grindehvaldu novo zmago. Pred vso elito švicarskih skakalcev je zmagal s 333 točkami ter s skoki 64, 64, 50 in 02 metrov. Tourist Trophy v Miirrenu. Na kandakarski progi pri smuku gospodov je zmagal Willy Steuri s časom 2 min. 14 sek. 4 deset. Pri damah je zmagala Decosson s 3 min. 8 sek. Na progi v Winter-thalu je ponovno zmagal Švicar Willy Steuri s časom 2.29 8 deset. Pri damah pa je prvo mesto s časom 2.55 8 deset, ponovno zasedla Angležinja Decosson. Damsko posamično prvenstvo v avstralskih teniških tekmah v Melbourneu si je z zmago nad Hopmanovo (6:1, 6:2) priborila Westacott. Moški double je dobil par Quist-Long, ki je poraze! Bronwicha in Turubulla s 6:4, 7:5, 6:2. Francosko prvenstvo pokritih igrišč si je osvojila Pannetier, ki ie premagala miss Wheeler s 4:6, 6:2, 6:L Nemčija pojde v vojno za Italijo Nemčija mora dobiti kolonije, mora se rešiti Judov in se gospodarsko rešiti Sedanjo razdelitev kolonij bo treba spremeniti in sicer z mirnim sporazumom ali s sik). Nemčija in Italija nista voljni, da bi večno živela v položaju, v katerega so ju vrgli leta 1918. Glede Italije naj se nihče ne moti V primeru vojne proti Italiji se bo Nemčija takoj postavila ob njeno stran. Italije naj nihče ne podcenjuje, o njeni moči so se motili v abesinski vojni in so se motili v španski vojni. Italija in Nemčija sta tako močni, da si lahko obranita mir, lahko pa tudi z uspehom končata vsako vojno. Vojno hočejo izzvati Judje, toda Judje naj se zavedajo, da bo njihovega plemena konec, če bodo njihovi iinančniki še enkrat pognali svet v vojno. Če je Nemčija začela nastopati proti Judom, je to storila, ker se zaveda, kaj so ji Judje zlasti po vojni škodovali. Nihče ne more od Nemčije, ki je skrajno gosto naseljena, zahtevati, naj živi še Jude. Zakaj jih ne bi sprejeli na svoje ozemlje Anglija in Francija, ki nimata po nekaterih predelih niti pet ljudi na kilometer. Judovsko vprašanje je vprašanje vse Evrope. Ne sme pa nihče nemškega stališča do Judov označiti kot versko nestrpnost. Nemčija je versko strpna in ni sovražna nobeni veri, niti katol. Cerkvi. Narodni socializem nikogar ne ovira pri izvajanju verskih dolžnosti, v Nemčiji se lahko zveliča tako kakor se mu zdi najbolj prikladno. Desettisoči nemških duhovnikov v redu opravljajo svoje poslanstvo, nekaj med njimi pa je političnih hujskačev. Dobre duhovuike bo država varovala, hujskače pa bo uničila. Če se Cerkvi zdi, da je njen položaj v Nemčiji slab, lahko izvedemo ločitev Cerkve od države, kakor je to v Franciji in v Ameriki. Nemčija je lani dala za Cerkev 500 milijonov mark. In vendar jo ves svet napada zaradi preganjanja vere in Cerkve. Nihče od tistih, ki napadajo Nemčijo, pa cc omeni stotisoče duhovnikov, ki so jih pobili v Rusiji in desettisoče, ki so jih poklali v Španiji. Nemčija nima razen kolonij nikakih zemeljskih zahtev do Asglije in Francije. Z obema kakor tudi Poljsko hoče živeti v miru. Odnošaji z Madžarsko slone na prijateljstvu, ravno tako s Češkoslovaško, o kateri upa, da ne bo zašla na stara Beneševa poia. Nemčija živi v slogi z Južno Ameriko in bi rada živela tudi z Združenimi državami. To željo pa moti tisk, ki NeraSijo neprenehoma napada. Država, pred katero v Nemčiji stalno raste spoštovanje in ki pri nas zmeraj bolj pridobiva na ugledu, je Jugoslavija, s katero živimo v prijateljski soseščini. Naši vojaki v svetovni vojni so se naučili ceniti hrabrost jugoslovanskega vojaka. Naši gospodarski stiki s to državo so zmeraj boljši in isti, kot z Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Po 2000 letih je končano delo za zedinjenje nemškega naroda, zato je leto 1938 največje v nemški zgodovini. Berlin, 31. januarja, o. Snoči je pred 885 poslanci imel nemški voditelj Hitler govor ob šesti obletnici hitlerjevske vlade v Nemčiji. Govor je poslušala ob zvočnikih organizirano vsa Nemčija. Prenašale so ga številne evropske, skoraj vse severnoameriške in južnoameriške. postaje. Svet je zanimalo predvsem, kakšno stališče bo v imenu Nemčije zavzel Hitler do italijanskih zahtev v Sredozemskem morju in kaj bo povedal glede kolonij. Hitlerjev govor je trajal dve uri in petnajst minut. V njem je nemški voditelj povedal naslednje najvažnejše reči: Leta 1933, ob prevzemu oblasti po narodnem socializmu je Nemčija bila politično razcepljena in gospodarsko tako uničena, da bi jo mogel rešiti samo čudež. Ta čudež je uresničil narodni socializem, ki je privedel v veliko Nemčijo Avstrijce, katere je mirovna pogodba odtrgala od nje. Ker so voditelji Avstrije nasprotovali združitvi v Nemčijo, je morala pomagati armada, ki je v dobrih dveh dneh zasedla Avstrijo. Pri volitvah 10. aprila je 99 odstotkov volivcev zasedbo odobrilo. V maju lani je Hitler sklenil, da bo odločno rešil tudi sudetsko nemško vprašanje. Da se je to zgodilo v taki obliki, je kriv dr. Beneš. Dogodki ob zasedbi sudetskega ozemlja so še znani. Nemčija je s tem priključila svoji državi še štiri milijone Nemcev in ni nikogar ogoljufala. Uresničila je samo načelo o samoodločbi narodov. Hvala za rešitev tega vprašanja gre nemški vojski in pa Mussoliniju, Chamberlainu ter Daladieru, ki so s svojo uvidevnostjo preprečili prelivanje krvi. Leto 1938 je zaradi teh zunanjih uspehov za Nemčijo in za narodni socializem silnega političnega in moralnega pomena, česar se morajo vsi Nemci zavedati Demokratične države želijo, da bi nemški narod propadeL Nemčijo je v težkem gospodarskem stanju že ves čas po vojni, česar so krive vlade pred hitler-jevstvom. Narodni socializem je s pomočjo remSkega ljudstva gospodarsko propadanje ustavil. Zaradi slabega gospodarskega stanja mora nemško ljudstvo zbrati vse svoje delovne sile. Nemčija se ne bori za ohranitev bogastva, kakor drugi, marveč se bori za obstanek. Zaradi tega mora izdelati svoje načine. Krivično je, da jo druge države obspjajo, čeprav ne mara svojih gospodarskih načinov vsiljevati nikomur, ne pusti pa, da bi ji drugi vsiljevali svoje. Največja gospodarska blaznost, politična norost in mednarodna zabloda je, da 80 milijonom Nemcev še danes odrekajo kolonije, celo tiste, ki so jim bile po vojni vzete. Nemčija kolonije ne potrebuje za to, da bo od tam dobivala vojake, marveč za svoje gospodarstvo. 80 milijonski nemški narod mora iz kolonij začeti dobivati Svež in surovine. Nihče nima pravice zahtevati, da bi tak narod za večno ostal siromak. Beg katalonske vojske se nadaijufe Ogromne mnoiice beguncev obiegaio francosko me o Barcelona. 31. jan. o. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi davi, da je neurje v Kataloniji malo zavrlo napredovanje nacionalistov. Toda kljub deževju in viharju so nacionalisti danes zasedli kraje: San Vicente, Levonerra, Castel Terzor, Espunyola, Santa Maria de Palotondera. S tem so se pomaknili za 8 km naprej od sedanje bojne črte. Fronta poteka zdaj od morja povprek po Kataloniji do važnega mesta Seo de Urgel, katero so zasedli nacionalisti včeraj in s tern odrezali predzadnjo zvezo med Katalonijo in med Francijo. Nacionalisti so se približali važnemu rdečemu središču Puigcerdi, ki je od začetka državljanske vojne igralo pomembno vlogo v preskrbo-vanju rdeče Španije z orožjem. Cez Puigcerdo je šlo od začetka državljanske vojne ogromno orožje in prostovoljcev. Na srednjem delu katalonskega bojišča nacionalisti prodirajo v smeri proti Vichu in Bergi. V Barceloni nacionalistične oblasti pregledujejo ogromne količine vojnega materiala, ki je Francovim četam padel v roke ob zasedbi mesta. Material, ki so ga ocenili do zdaj, je vreden nad 100 milijonov zlatih pezet, a predstavlja samo majhno količino vsega plena. Med drugim so do zdaj pregledali 100 novih ameriških letalskih motorjev, osem popolnih letal, 38.000 posod' najčistej-šega letalskega bencina, 1000 težkih strojnic, ki so bile še spravljene v zabojih. Že samo po tem delu plena je razvidno, kakšno ogromno pomoč je barcelonska vlada dobivala iz tujine. V včerajšnih bojih so nacionalisti ujeli 1500 miličnikov ter en cel vlak vojnega materiala. Angleške vesti iz Gibraltarja poročajo, da je rdeče brodovje zapustilo svoje zavetje v Cartageni, kjer se je skrivalo od začetka državljanske vojne in odplulo v neznano smer. Domnevajo, da je najbrž pobegnilo v kako francosko luko na afriški obali. Beg katalonskega prebivalstva čez francosko mejo se nadaljuje v silni zmedi in siromaštvu. Do včeraj so spustili Francozi čez mejo nad 20.000 beguncev, med njimi 2000 članov mednarodne brigade, francoskih vojaških ubežnikov. Francoske oblasti vse zdrave moške in vojake zavračajo nazaj. Vstop v Francijo je dovoljen le odličnejšim vojaškim beguncem. Tako sta prišla včeraj v Perpignan rdeča generala Ascensio in Galan, ki bi morala organizirati rdečo vojsko v severni Kataloniji. V Port Vendres je priplulo včeraj 23 manjših tovornih ladij, ki so pripeljale ogromno dragocenih umetniških zbirk iz španskih muzejev. Te nameravajo rdeči prodati. V vseh obmejnih krajih: Bourg Madame, Tour de Carol, Port Bou itd. se na španski strani zbirajo ogromne množice sestradanih beguncev. Rdeči miličniki včeraj zasedli mejni predor med Port Boujem in med Cer-berom, odkoder so jih morale pregnati francoske čete. Predsednik španske rdeče vlade, Negrin, je danes dopotoval v Perpignan, kjer se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Sarraulom. Priprave za gospodarsko sodelovanje med Francijo in Srednfo Evropo Pariz, 31. januarja, o. Francoska vlada se je začela resno baviti z mislijo o novem gospodarskem sodelovanju med Francijo in med nekaterimi srednjeevropskimi državami. V ta namen so včeraj dopoldne sklicali v predsedništvo vlade sejo, kateri so prisostvovali predsednik vlade Daladier, zunanji minister Bonnet, finančni minister Reynaud ter ministri za narodno gospodarstvo, kolonije, trgovino in poljedelstvo. Enaka konferenca je bila že pred nekoliko tedni, ko se je vrnilo v Pariz gospodarsko odposlanstvo, Banski svet sklican za 1*. februar Ljubljana, 31. januarja. AA. Banski svet dravske banovine se bo sestal li. februarja 1939 ob 10 dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje banovinskega proračuna zn proračunsko leto 1939-40 s pripadajočimi pravilniki v smislu čl. It pravilnika o organizaciji in delu banovinskih svetov. ki je prepotovalo Srednjo Evropo. Da bi omogočili ponovne žive trgovinske zveze med Francijo in srednjeevropskimi državami, so francoski odločujoči krogi izdelali nov sistem, za katerega odobritev je bil potreben sklep vlade. Francoska vlada se je včeraj bavila s tem vprašanjem. Podpisa r.ovih trgovinskih pogodb ie treba pričakovati v najkrajšem času. Vremensko poročilo Kranjska Gora: —4, ablačno, 35 cm snega. Dom na Komni: —4, oblačno, 185 cm snega. Dom na Voglu: —3, oblačno, 180 cm 6nega, pršič. Gorjuše: —1, oblačno, 50 cm snega, pršič. Jezersko: —6, delno oblačno, 30 cm snega, pršič. Radovljica: 0, delno hlačno, 8 cm snega, 06re-njen. Mrzlica; —3, delno oblačno, 30 cm snega, osrenjen- Vesti 31. januarja 45. rojstni dan je praznoval včeraj bolgarski kralj Boris. Ob tej priliki so bile v Sofiji razne uradne slovesnosti. Angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson je hotel odstopiti, a ga je predsednik vlade Chamberlain pregovoril, da tega ni storil. Češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski je odredil preiskavo proti bivšemu češkoslovaškemu poslaniku Janu Masaryku, ker je ob svojem odhodu s poslaniškega mesta dajal v tujem časopisju izjave, ki bi utegnile novi republiki škodovati. Kongres komunistične internacionale — Kominterne — je sklican za 10. marca v Moskvo. Manifestacije pr**i Italiji so bile včeraj v obmejnem mestecu Modale. Materi Božji krono je odnesel predsednik španske rdeče vlade Negrin, v čigar prtljagi so poleg drugih cerkvenih dragocenosti našli tudi to. Današnje italijansko časopisje ogronmo razpravlja o sinočnem Hitlerjevem govoru, zlasti o tistem delu, ko je dejal, da Nemčija stoji z vso svojo silo za Italijo. O strašnem potresu v čileju prihajajo še vedno vesti, po katerih se število smrtnih žrtev vse-bolj. veča. Češkoslovaška vlada je za tiskovnega atašeja v Washingtonu imenovala Konstatina Kula, poslanca slovaške narodne zbornice. Francija je za današnjo Italijo to, kar je za stari Rim bila Kartagina, glede katere Rimljani niso mirovali, dokler je niso uničili — piše osrednje glasilo narodno socialistične stranke »Volkischer Beobachter«. V Barceloni so včeraj začele obratovati vse banke, ki so menjale rdečo pezeto za nacionalistično. Pariški nadškof kardinal Verdier je izdal vsem župnim uradom v Parizu in okolici strog nalog, da ne smejo dajati nikakih podatkov nemškemu konzulatu glede tega, kake vere so Nemci, ki prebivajo v njihovih župnijah. Nemški gospodarski minister in predsednik državne banke dr. Funk je včeraj sprejel odposlanstvo francoske kalijske industrije ter se z njimi razgovarjal o bodočem sodelovanju med francosko in nemško industrijo te vrste. Predsedniku osrednje češkoslovaške vlade Beranu so zastopniki moravskega prebivalstva ižročili spomenico z zahtevami po upravni in gospodarski avtonomiji za to pokrajino. Angleško poslaništvo pri barcelonski vladi se je naselilo v francoskem mejnem pristanišču Port Vondres. Francosko časopisje ogromno poroča v besedi in sliki o stiski katalonskih beguncev, ki drve čez francosko mejo. V svojih člankih pa pozabi omeniti, da je te bede v veliki meri kriva Francija, ki je Katalonce vse do zadnjega slepila, da jim bo v skrajni sili prišla na pomoč, zaradi teh obljub so se tako divje borili proti Francu. V stiski so pa ostali sami — kokor Čehi in Slovaki lansko jesen. Smrtno nevarno se je ponesrečil v nedeljo jeruzalemski katoliški patrijarh Barlassina na avtomobilski vožnji iz Jeruzalema v Jaffo. Francosko letalstvo bi murMo imeti najmanj 5000 modernih aparatov, če bi hotelo biti vsaj malo kos italijanskemu in nemškemu. 0 Hitlerjevem sinočnem govoru piše francoski in angleški tisk, da je v glavnem potrdi) tisto, kar so vsi pričakovali. Zaroto proti sedanji dinastiji so odkrile oblasti v Siamu in zapre 120 višjih častnikov. Francoski notranji minister Sarraut in prosvetni minister Rucart sta danes dopotovala na špansko francosko mejo in bosta osebno vodila skrbstvo za španske begunce. Za 14 milijonov goldinarjev zlata je spet poslala holandska vlada v Združene države, da bi imela v tujini na razpolago zlato zalogo, če bi prišlo v Evropi do vojne, in bi kaka tuja država zasedla Holandijo. Poveljnik italijanskih čet v Španiji general Gam-bara je poslala Mussoliniju poročilo a sodelovanju Italijanov na katalonskem bojišču. V njem poudarja zasluge Italijanov za uspehe v zadnji ofenzivi. Štiri največje južnoameriške republike so sklicale konferenco, na kateri bodo skušale doseči sporazum glede skupnega nastopa proti Judom, ki se na skrivaj selijo v te države. Silni snežni viharji so divjali zadnje dni po srednjem delu ameriških Združenih držav. Japonski vojni minister Itagaki je včeraj govoril v poslanski zbornici in dejal, da so neresnične vesti o tem, da bi se japonska vojska bila začela umikati iz srednje in južne Kitajske. Nemški državni zbor je na svoji sinočni seji po Hitlerjevem govoru podaljšal pooblastilo vladi za sprejemanje zakonov do leta 1943. Kongres mehiške komunistične stranke je sprejel zahtevo, naj vlada izžene Trockega. V Parizu so se sestali japonski poslaniki iz An- glije, Nemčije, Italije, Francije in Poljske, na važne posvete. Baje gre za sklenitev vojaške zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo ter za razširitev pakta proti Kominterni na nekatere nove evropske države. Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, zlasti tiste, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da poravnajo članarino in morebitne zaostanke do leta 1939 še pred občnim zborom, in sicer v tajništvu — Maribor, Kopališka ulica 17 (Narodni dom), ki uraduje dnevno od 8—12 in 3—6. — Vsi člani, brez izjeme, ki ne bodo izpolnili svojih obveznosti do zveze, ne bodo imeli pristopa k občnemu zboru dno 5. februarja 1939. Anketa o soc ialnem zavarovanju obrtnikov Zavarovanje stopi 1. januar«a 1940 v veljavo Ljubljana, 31. januarja. Finančni zakon za proračunsko leto 1938-30 je vseboval tudi določilo glede socialnega, invalidskega in starostnega zavarovanja naših obrtnikov. Sedanja vlada je kot vztrajna varuhinja interesov obrtništva upoštevala težak položaj obrtnika ter se je z vso vnemo in natančnostjo lotila, da reši po dolgih težavah in borbah prav pereča vprašanja obrtništva, ki zadevajo v prvi vrsti bolniško, invalidsko in starostno zavarovanje obrtnika. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo sedaj osnutek uredbe o obrtniškem zavarovanju. V ministrstvu se je 2. in 3. decembra lani vršila velika anketa zastopnikov zbornic in obrtniških organizacij, na kateri 60 bile premotrivane glavne in bistvene smernice za izvedbo zavarovanja in za sestavo zadevne uredbe v smislu finančnega zakona. Na tej anketi so bila premotrivana še druga vprašanja, zlasti tehnično-matematična stran za-varovnja, ko so zavarovalni strokovnjaki in zavarovalni matematiki podali različne načrte, kako naj bi se izvajalo to zavarovanje. Uredbi, ki je bila sedaj razposlana na vse merodajne obrtniške korporacije in organizacije, je priložen tudi kratek komentar. V prvi polovici letošnjega leta imajo korporacije zbrati popolno gradivo, ki bo služilo zavarovalnim matematikom za določitev prispevkov k zavarovanju za primer onemoglosti in starosti. Na podlagi teh matematično določenih zavarovalnih premij ima nato zavarovanje po določilih uredbe stopiti 1 januarja 1940 v veljavo in prakso. Socialno zavarovanje je po uredbi za obrtnike obvezno. Zavarovanju so podvržene vse ono osebe, Id so po obrtniškem zakonu upravičeni izvrševati svojo obrt m jo izvršujejo. V splošnih določilih uredba navaja, katere osebe 60 obvezane k zavarovanju in katere so izključene. Za zavarovanje obranikov za slučaj onemoglosti in starosti se ustanovi Obrtniški pokojninski zavod. Sedež zavoda bo ministrstvo za trgovino in industrijo pozneje določilo. Ta zavod bo upravljal poseben odbor, obstoječ iz predsednika in 8 odbornikov. Upravo voli skupščina, katere se udeležujejo s pravico odločanja in glasovanja delegati posameznih obrtniških korporacij. Na drugi strani pa vodijo bolniško zavarovanje bolniške blagajne, ki se ustanove v vsaki banovini. Pristojni ban ima pravico, da se v njega območju ustanovi po potrebi vež bolniških blagajn, ki jih upravlja posebna uprava s predsednikom na čelu. Zbornica za TOI je za danes dopoldne sklicala v malo dvorano posebno obrtniško anketo z dnevnim redom: uredba o obrtniškem zavarovanju. Na to anketo je Zbornica povabila vsa obrtniška združenja na območju bivše ljubljanske oblasti. Na anketo je bilo vabljenih do 80 obrtniških združenj iz vseh krajev, tako Gorenjake, Dolenjske in Notranjske ter tja do Trbovelj. Odziv je bil prav dober, kar kaže, da vlada med našimi obrtniki prav živo zanimanje za njihovo socialno in starostno zavarovanje. Ankete se je iz Ljubljane udeležilo prav veliko število obrtnikov, ki so zastopali do 30 obrtniških združenj. Po otvoritvi ankete je prvi podal obširen in temeljit referat o uredbi obrtniškega zavarovanja tajnik Zbornice za T08 dr. Pretnar. Anketa ob zaključku lista še traja. Prihodnje dni bo slična anketa obrtnikov v Celju in nato v Mariboru. Naše obrtništvo bo na teh anketah točno preciziralo svoje stališče in predložilo k osnutku uredbe gotove pripombe. Zveza združenih delavcev vstopila v „Jugoras" Ljubljana. 31. januarja. Hndavno je bHa objavljena vest, da eo je Zveza združenih delavcev včlenila v Jugoslovansko delavsko zvezo, katere predsednik je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiča Cvetkovič. Razcepljenost, ki je prevladovala med posameznimi delavskimi organizacijami, ki imajo imdobna gledanja na rešitev perečih stanovskih vprašanj in na naloge teh organizacij v boju proti raakrajatnemu marksizmu, je narekovala potrebo, da se med temi sorodnimi organizacijami najde temelj za enoten nastop in delo. Zveza združenih listavcev, pod katero okrilje se zgrinja vse delavstvo, H katoliško in slovensko misli in čuti, se je zato odzvala povabilu ministra Cvetkoviča k ra^ovorora o priključitvi organizacije k vsedržavni delavski zvezi »Jugorasu«. Zato sta odpotovala v Belgrad predsednik ZZD France Preželj in urednik »Slovenskega delavca* Andrej Križman. Minister Cvetkovič ju je sprejel obenem s člani glavnega odbora Jugorasa ter z njimi razpravljal o izroditvi vseh delavskih vprašanj v državi, zlasti pa pri nas doma. Glavni predmet posvetov je bila določitev odnosov med ZZD in Jugoraeom- Ker eo ugotovili istovetnost svojcih pogledov na politična, delavsko organizacijska in proti marksistična vprašanja, so -klonili, da se ZZD včleni v Jugoras, pri tem pa ohrani svojo delovno organizacijsko samostojnost na področju Slovenije s svojimi lastnimi pravili in programom ter vodi v Sloveniji edina vse narodno delavsko gibanja Delavske organizacija, let bf hotele vstopiti v Jugoras, se morajo prej pogoditi * ZZD glede vstopa v to organizacijo, šele nato lahko vstopijo v Jugoras. ZZD bo obdržala vse socialne ustanove, kolikor jih že ima. V primeru, da pride do prisilne enotne državne delavske organizacije!, se bo ta Izpeljala decentralizirano po področjih vseh delavskih zbornic. Za dravsko banovino bi prevzela orgauiziranje tako orga-nizaoeji ZZD. Dež. prvenstvo v alpski kombinaciji Letošnje tekme za državno prvenstvo v alpski kombinaciji bodo 4. in 5. marca v Ribnici na Pohorju. Mariborska Zimsko športna podzveza je prejela iz kabinetne pisarne ministrstva za telesno vzgojo ljudstva g. Maštroviča na svojo tozadevno prošnjo odgovor, v katerem ji sporočajo, da je g. minister Maštrovič blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo državnega prvenstva ter se bo te prireditve verjetno tudi sam udeležil. ZZD doH v glavnem odbora Jugorasa svoje odbornika, v glavnem tajništvu pa tudi svojega referenta. Tako je ZZlD postala kot neokrnjena organizacija Sen Jugorasa in « s tem odprla novih možnosti za ostvariiev svojega programa v korist narodne skupnosti in vsega slovenskega delavstva. Pri tem je 'treba upoštevati izjavo ministra Cvetkoviča, da so v Jugorasu včlenjene organizacije poklicane, da vsaka svojim razmeram primerno ustvarja novo delavsko gibanje, ki upošteva samobitno narodno osnovo in nadaljuje z borbo proti boljševizmu in nesocialnemu kapitalizmu. Nikakor se ne more reči, da bi bila organizacija posnemanje nemškega ali italijanskega fašizma, kajti združitev ni okrnila programa ZZD, ki je in ostane, da se bo slovensko delavstvo neomajno borilo za svojo narodno skupnost pod *od?,vom našega voditelja dr, Antona Korošca. Tr»|« samomori v enem dnevu Maribor, 30. januarja. Včeraj smo poročali v »Slov. domu« o tragičnem samomoru, ki se jo dogodil v gostilni v Smetanovi ulici, kjer se je ustrelil 63 letni hišnik Ivan Gerkman zaradi ljubosumnosti. Danes pa so se pripetili v Mariboru in okolici zopet trije takšni žalostni slučaji. Veliko razburjenje in mnogo neosnovanih govoric je povzročil danes dopoldne samomor neznanega moškega, ki se je okrog 11. ure pognal z Dravskega mosta v Dravo. Prizor je videlo več oseb, ki pa niso samomorilca poznale. Povedale so samo, da je bil star okrog 40 let, oblečen pa v črno suknjo. Policija je vršila danes ves popoldan poizvedbe, pa ni mogla ugotoviti identitete samomorilca. Drug samomor sc je pripetil na Zgor. Polskavi. Tam je živel pri svoji nečakinji Matildi Koban 70 letni prevžitkar Vincenc Koban. Mož je bil zadnja leta nekoliko slaboumen. Ni se zavedal svojih dejanj ter je v takšni duševni zmedenosti dosedaj že trikrat poskusil izvršiti samomor, vsakokrat pa so domači še pravočasno prerezali vrv, na katero se je obesil ter ga rešili smrti. Živel pa je v fiksni ideji, da se mora obesiti, tako da so morali neprestano nanj paziti. Sedaj pa mu je vendar uspelo, da je svojo namero uresničil. Izrabil je trenutek, ko so bili vsi domači zaposleni, pa se je obesil v blevu na tram. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Tretji samomor se je pripetil v sodnijskih zaporih v Slovenski Bistrici. 28 letni hlapec Jurij Kujavec, doma iz občine Bednja v Hrvatskoni Zagorju, je bil do 11. januarja zaposlen pri po- I Ljubljana je dokazala, da zna ceniti lepe fiime. Zanimanje za film “ je vedno večje. Publika od navdušenja aplavdira. Nabavite vstopnice v predprodaji, rezervirane I Kino Matica 21-24 Predstave 16., 19. in 21. uri. — i« dvigniti >/, ure pred predstavo. ILjuDijana je aotcazaia, aa zna čemu tepe uiuuc. /-aun Robin Hood Ljubljana od včeraj do danes Zadnji januar pišemo danes. Marsikomur bo odleglo, ker je prvi pred vrati. Res je, da se pozna, če je mesec dolg in še, če je založen 6 prazniki. Posebno državnim uradnikom se pozna, če ima ena in trideset dni; kar »tenek sukanec morajo viti«. Vreme je lepo mirno, le od časa do časa malo zapiha mrzel veter, ki dežju ne pusti do besede. Nekaj stopinj nad ničlo se giblje temperatura. Od drugod, z višjih krajev, vedo povedati, da je padel nov sneg. Smučarji bodo veseli, zdaj bodo lahko izvedene tekme, ki so bile za nedogleden čas preložene. Tablice so menjavali Včeraj dopoldne se je po mestu kar gnetlo avtomobilov. Kdor je zavil na Breg, tja pred šentjakobski most, je moral kar ostrmeti. Pravi ameriški avtomobilski >park« se je tam raztegnil. Vsake sorte vozila ste lahko zagledali, vseh znamk in starosti. Limuzine so stale tam, navadni skromni osebni avtomobili in tovorni avtomobili hujših lažjih »kalibrov«. Tudi taki so bili vmes, na katerih so bili naslikani pisani eksotični ptiči, kakor so papagaji, buče, repa, zelje, kokosovi orehi itd. itd. Pred njimi pa so ae gnetli lastniki ali vozači, ki so odvijali tablice. Seveda se je ob pločniku nabrala tudi neizogibna množica radovednežev, ki so o vsakem voziln vedeli povedati kaj zanimivega. * * V— *f 1 z - * _ A 4* A .«* * t ib + j* p V * šk A „ ” -*. ■», * * -- X življenje, pa je pil lizol, desetletnega Nikolaja Tallerja iz Bohinjske Bistrice; fantič se je srnin čal, pa si je zlomil nogo. A A y ^ V ^ i * S m ' - v 'm v A ▼ ^ V" ^ ^ ^ ^ Vf A r * ' Vi« hiti §l«cfat „Rob!«ta Hooda" Zlepa še ni bil kakšen film v mestu deležen tolikšnega obiska, kakor ga je deležen »Robin Hood«, ki te dni teče v kinu »Matici«. Vse predstave so razprodane. Kdor se ne potrudi in ne kupi vstopnice že v predprodaji, mora oditi praznih rok. Zdi se, da bo film na sporedu v Ljubljani še prav lep čas. Gotovo je, da je to veliko zanimanje ljubljanskega občinstva v nemajhni meri vzbudil tudi naš zanimivi podlistek »Junaštva Hooda«, ki so ga brali in ga še berejo ljudje z rastočo pozornostjo. Frav gotovo hite vsi vneti bralci v Kino Matico, da si tam izpopolnijo še z živimi slikami to, kar so bili že brali. Spet S2 Je drgnilo število voienj Reševalci so včeraj posredovali v osemnajstih primerih. Med drugim so prepeljali v bolnišnico tudi tele ponesrečence; Ranzinger Nežo, ki si je bila zlomila nogo, J. C. iz Blagovice. ki mu je prišlo na misel, da bi si končal cestniku in mesarju Stampflu na Pragerskem. Kujavec je oženjen ter ima doma na majhnem posestvu ženo z malimi otroci. Služit je žel, ker ni mogel na malem domačem posestvu preživljati družine. Dne 11. januarja pa je nenadoma izginil, svojemu gospodarju pa je ukradel kolo, galoše, obleko ter nekaj denarja, katerega je kasiral pri Štampflovih odjemalcih. V hlevu je pustil pismo, v katerem naznanja, da gre v prostovoljno smrt. Ni pa izvršil namere, dokler ga niso orožniki aretirali ter so ga oddali v sodne zapore v Slovenski Bistrici, kjer je čakal na kazen. Tej pa se ja izognil s tem, da se je obesil v svoji celici. Ječar ga je našel že mrtvega. Kako pa kaj v bolnišnc? Tam so včeraj sprejeli štirinajstletnega k®* carjevega sina iz Srednje^ vasi pri Bohinju Arha Toneta. Tone je smučal, pa je tako nas srečno padel, da si je zlomil levo nogo. Osemintridesetletni žagar iz Stare Loke pri Kočevju« Jakob Rupar, je padel in si pri tem zlomil kost v desni rami. Trinajstletno potnikovo hčer Cigoj Marijo je hudo oklal pes. Posestnik v Muc« nici pri Šentjanžu, Jože Bajt, je šel v gozd podirat drevje. Neka bukev pa se je lako narodno obrnila, ko je padala, da mu je pritisnila! levo nogo. Desetletna posestnikova hčerka Marija Primožič iz Davče vasi pri Sorici je hodila okoli mlatilnice. Nesreča pa je hotela, da je prišla z roko stroju preblizu. Mlatilnica jo je zagrabila za levo roko ter ji pomečkala prsta, Naval v bolnišnico noče še prav nič ponehati, Kar naprej se vrste množice pomoči potrebnih, Družba, ki je lastnica belgrafskega velesejma) je zaključila lansko poslovno dobo z velik im dobičkom. 2e prvo leto je znašal čisti dobiček 3,590.000 dinarjev, čeprav je družba zgradila veliko paviljonov in drugih stavb. Sldenjeno je bilo« da bodo prebitek porabili za povečanje razstav*« nih prostorov in za gradnjo novih paviljone,p, ki so v Belgradu vsi zidani Pred prvim velese! ism so računali le na 4,700.000 dinarjev dohodkov, v resnici pa jih je bilo nekaj nad 7 milijonov. Nanj se pa čudno zdi, kaj je pripeljala belgcajsko vele* 6ejmsko družbo do tega, da je objavila javnosti svoj računski zaključek, ko pa kaj takega še nismo doživeli s strani ljubljanskega velesejma y vseli letih, kar obstoja. Ženina fe napodila z meiio Moravce, 29. januarja. 1 Letošnji predpust je za marav&ko dolino ka| svojevrsten. Mnogi, ki bi lahko šli na ženiiovanje, ostajajo doma; kdor hi si pa rad privoščil nekoliko zabave, pa nima priložnosti, da bi se pošteno razveselil. Svatbe so letos pri nas prav redko, Malo je vasi, ki niso videle »voJka«, kakor so so šalili nekdaj tam. kjer ni bilo nobene ženitve, Neve«t j« «icer na izibiro, manjka pa ženinov takih, ki bi imeli kaj pod palcem. Če jih pa ni, eo tih je treba izmisliti, zakaj danes se da marsikaj 'ponarediti. Tako si je mislila družba veselih !a»* tov, ki so nedavno uprizorili nerodno predpustno šala Janez, postaven mladenič, je prevzel glavno vlogo ženina. Nadel si je boljšo obleko, ogrnil suknjo ter si namazal obraz, da je bil videti etai* rejši. Nato si je nataknil naočnike in stisnil pod pazduho torbico, v roka pa palico — lepo zakrivljeno in svetlo okovano. Tak jo je mahnil nekega večera v spremstva svojih tovarišev proti Kras« cam, kjer živi bogata, četudi že nekoliko priletna Marička. Sreča ji je bila da zdaj prijazna, le ženina ji še ni naklonila. Prevzela jo je tiha radost« kp jo je zasnubil eleganten goapod upokojenec) iz ljubljanskega predmestja. Tam ima krasno novo vilo in evoj avto, povrhu pa še lep kup prihrankov. Marička mu je gladko verjela in postregla tako, kot se spodobi imenitnemu gospodu. Nekako o polnoči se je poslovil, češ da gre počivart v bližnjo gostilno. V resnici pa je odšel k sosedu« kjer se je preoblekel in vrnil med tovariše, ki sp blagrovali nevesto in pili na njeno zdravje. Mančka nj spoznala prevare, ter je bila drugi da« vsa blažena in nasmejana. Sosedi, ki ji je odpirala oči ter jo svarila, naj se ne da slepiti, ni hotela verjeti. Vprašala je v gostilni, ali je »inoči tamkaj kdo prenočil. Povedali so ji, da ni bilo n*< kogar ter jo naposled prepričali, da je bilo vsa skupaj le navadna šala. Prevarano nevesto je obšla upravičena jeza. Ko je zvečer namišljeni ženin spet prišel, tedaj je zgrabila metlo ter mu povedala, da se s pametnim dekletom ni treba, norčevati. Hervrey Allea: 185 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec x.. In potem smo dolgo kramljali, moja draga Anna, kajti nihče ne more človeka tako zelo očarati, kot naš stric in njegov prijatelj, lu v areih bodočih gospodinj so vstale tihe nade in sanje. Upam, da boš prišla prihodnjo pomlad k nam, na svoj prvi veseli dogodek, ki kakor slišim .,.« Anna si je ta večer obesila okoli vrata biserno ovratnico, ki jo ji je poklonil Antonio. Ah, če bi se le poročil v Btilrmeckovo hišo, to bi bilo lepo, tako lepol Pri Anpi je bilo vedno vse «lepo». Toda Antonio ni imel namena tega storiti. Na drugi strani pa s« ni dalo tajiti, da Vincenc res namerava kaj takšnega. Njegov prijatelj ga je končno moral spomniti na to, da je bila berlina prav za prav določena za to, da jih popelje v Pariz, ne pa, da bi gospodično Katarino Geuler samo vozila na sprehod, pa naj bo še tako očarljiva in naj že tako nerada hodi peš. Po slovesnem obisku pri gospodični in njeni materi ter po večerji pri gospodu Bucerju, ki je bila takšna, da bi jim kmalu za vse življenje pokvarila pravilno prebavo, so Aristida z vso težavo spravili od igre in ga pripravili do tega, da je spet napregel konje, ki o se tudi toliko najedli, da so bili kar okrogli. Potem ro se v počasnem diru odpeljali proti zahodu, da so jim kmalu izginile izpred oči strme streha in zvezdnate trdnjave Vauhana ter visok, koničast cerkveni stolp. Peljali so se iz Porenja v prijazne francoske ravnine. • Vincenc je skrbel za to, da se stvar tistih špausko-mehikaoskih • rebrnih zakladov, ki so jo načeli v Livornu, ni čisto pozabita, in Antonio je nazadnje prišel že tako daleč, da jo je začel smatrati za nalogo, na vsak način iz takšnega vzroka, ki se o njem Vincencu uiti sanjati ni moglo. Antoniu se je namreč zdelo zelo malo verjetno, če se bo kdaj mogel za stalno naseliti v Kvropi. Če ostane v Evropi, bi se moral uištevati za podanika tega ali onega vladarja ali vsaj kakšni »kup-iiosti, za katero je že vnaprej vedel, da je ne ho mogel smatrali kot udio pametno vez. Cisto jasno mu jo bilo, da bi to zanj pomenilo v* marsikaterem oziru nesrečo. Na noben način pa se ni dalo tajiti, ia je postal takšen po svoji vzgoji v Livornu in zaradi svojih poznejših doživetij na Kubi in v Afriki, V Ameriki je pač lahko postal 'len na novo nastajajoče skupnosti — ne kot gospod, kakršen je bil oa svojem zasebnem posestvu na Gallegovint, pač pa kot živi ud rastoče celote. Tudi to, kar je bilo na vsej tej stvari pustolovskega, ga je mamilo. «New Orleaus», — že ta imena so mu zvenela tako vabljivo. Hotel je videti svet; zdaj je tudi razumel, zakaj se mu večina Evropejcev, celo nnjinteligentnejših in takšnih, ki so mnogo potovali po svetu, zdi, kakor da nimajo nobenega pojma o tem, da Evropa še ne pomeni sveta, pač pa le majhen, in kakor je tudi ie mogel ugotoviti, zbegan del tega pravega, resničnega sveta. Da, je pomislil---------- Subjekti, ki si jih je ustvaril človeški razum in ki jim je dal tako pomembna imena, morajo ohraniti vedno gotov odnos do stvari — iz katerih so prav za prav vendar nastali. Težava pri glagolu «biti» je v tem, da je ta glagol neprehoden. V evropski preteklosti je bilo neskončno mnogo neprehodnega. Kdor je svoje življenje posvetil samemu sebi — čeprav ima na vse zadnje vsak človek svoj vzor, pa naj že bo kakršen koli — ta je pač res sebičnež. Če hi vsi ljudje poskušali biti vedno «sami zase» in se ne bi nikdar hoteti ravnati po kakšnem zgledu, potem bi vsako življenje kmalu samo od sebe zamrlo. Na Gatlegovini sem poskušal ravnati ravno nasprotno — delati, delati in samo dolati — toda vse to tudi ne privede nikamor. Zasmojal sc je. Ali sem so morda še kaj drugega nauči!? Ko som bil še otrok, mi je nekoč dejal pater Navor: »Bodi takšen ali drugačen, samo da se boš Bogu dopadel. Cerkev ti trn povedala, kaj jo Bogu všeč. Lahko dosežeš ta vzor, če boš ravnat tako, kakor to vera uči. „Pojdi prej k obhajilu in potem sklepaj pogodbo.« John Bonnyfeather jo dejal: »Bodi pošten (moje geslo!) in posveti svoje življenje prevažanju blaga iz enega kraja v drugega. (KI tega, kar boš zaslužil, boš lahko živel po plemiško.« Cibo pa jo rekel: »Nikdar ne moreš postati kaj drugega kot zdrava človeška žival, ki hrepeni samo po uživanju. — Ravnaj tako, kakor ti tvoja pamet pravi, da ja prav. In gotovo boš srečen.« Sam sebi pa sem takole dejal: »Delaj, samo da nekaj delaš. Življenje je delo« — in v štirih letih sem postal že skoraj čisto trapast. Zdaj šele vidim, kako slabo sem razumel Ciba. In brat Francois; s Pozabi na sebe, in delaj drugim dobro — in z Gospodom boš spet vstal v novo življenje. Kristus naj ti ho za vzor. Cerkev ti je ohranila vzor. Posnemaj ga.« In kje sem zdaj? Krajevno sem zdaj nekje med Strassbourgom in Nancyjem v smeri proti zahodu. Politično nikjer. Finančno v srečnih okoliščinah. Duševno —* na tem, da bi spet prišel v stik s svetom; kajti to je prvi korak, da uresničim svoj ideal, kakor si ga predstavljam. Moram na vsak način, tako ali tako, stvar zgrabiti pri ko- renini in se čisto enostavno uvrstiti med ljudi, kjerkoli, kakorkoli in kmalu, lu zaradi tega mora biti moj prvi korak, da poiščem ljudi in jih spoznavam. Zakaj ne bi spoznal ljudi iz visokih trgovskih krogov prav tako dobro kot katerekoli druge? Moje bogastvo in mojo skušnje mi nudijo to možnost. Svoje nekdanje prijateljstvo z Vincori-com, ki me ima rad, sem na tem potovanju znova utrdil. Zakaj ne bi bila to izhodna točka, ta špansko-mehikanski posel pa vodilna nit? V Parizu bom govoril z bančniki, v Londonu s sirom Francisom Baringoni, nazaj grede iz Londona pa v Amsterdamu z Labouche-reoin — seveda, če se sploh vrnem Jasno je, da bi lahko ostal tam. Uboga FlorenceI — Da, vsaj pogledat bom šel kaj tja in polctn — »Bom žo še prihodnjič kdaj prišel v Metz,« je dejal Vincenfl zaupano. ^Sprijazni so s tem, moj Hragi, da bom prvi del toga pota-vanja v Pariz prespal. Ne morem pomagati, Strassbourg me je čisto izčrpal. Morani pa biti brozpogojno sposoben trezno misliti, če govorim z Ouvrardom - in s Talleyrandom.< Vincenc je požvižgal ter se nerodno vzravnal. Prav imaš, predolgo smo ostali tam. Lahko Id me bil prej nagnal domov. Za to Katarino mi je zdaj že čisto vae eno. Kako pa kaj ti misliš o njej?« »Zelo lepa je,« je odvrnil Antonio brezbrižno. Vincenc je prikimal čez nekaj časa ter se naslonil ob slran, da bi zaspal, kolikor mu bo pač cesta dovoljevala. Kmalu je bil smehljaj nad zaskrbljenimi potezami na obrazu. »Frav imaš Toni, zelo lepa je. Splačalo se je. Ati naj po vsem tem, kar se je zgodilo, razložim Ouvrardov predlog dan Luisu?« »Ne verjamem, da bi bil markis človek, ki hi dopustil, da M se zaradi sovraštva do koga morali zmanjšati njegovi dohodki,« jo odgovoril Antonio. Razen tega pa je njegov mal načrt naperjen proti meni.« »Ne pozabi pa lega, da sem sedel tudi jaz v vozu,« je mrmral Viuceuc. »To pa je bilo z don Luisovega stališča postranskega pomena.« »To imaš pa tudi prav — spet enkrat,« je dejal Vincenc, nato pa je precej dolg kos poti presmrčal. »Čemu neki toliko ljudi vendar posluša moj nasvet in se zaneso name, 8o pride do kakšne kupčije?« je pomislil Antonio. Nagel topot kopit mu je zvenel v ušesih kot godba. »Naprej« — to povelje še vedno velja. Ves se je zaiglcdal v pokrajino, ki je božala mimo ter se izgubil v njej. Proti polnoči so se pripeljali po precejšnjih sitnostih, ki so jih’ imeli pri vhodu skozi mestna vrata, v Nancy, ter pospali kot svinčeno klade. Za Pujola je bilo to nenavadno dolga in naporna pot tu in tam 6 milijonov dinarjev je določila vlada za melioracijo Ivanjskega polja v Bosanski Posavini, torej ozemlja, na katerem leži tudi Slavonski Brod. Od tega zneska pa bodo morale banovina in prizadete občine prevzeti del tudi na svoje rame. Prebivalstvu pa bo e tem hudo ustreženo, ker bodo obvarovani pred rednimi poplavami, ki je izredno plodno zemljo pretvarjala v močvirje in kotišča mrčesa in komarjev. Volitve v ljubljanski Pokojninski zavod bodo bržkone razpisane v nekaj dneh. S tem v zvezi je tudi prihod predsednika dr. Milavca v Split, kjer bo skušal e predstavniki naraeščenskih društev doseči sporazum o razdelitvi odbornikov, ker bi na ta način ne bilo treba volitev razpisati. Tak sporazum je bil v načelu že sprejet, treba se )e le še pogovoriti o razdelitvi odborniških mest med tri društva zasebnih nameščencev. Trije delavci so s« zadušili v mostarskem rudniku, ko so v rovu gasili požar. Bili so pri svojem delu tako neprevidni, da se niso opremili r zaščitnimi maskami ter so, ne da bi čutili, vdihavali strupene pline, ki so jih omamili. Delavci so se sesedli in izdihnili, ker dolgo Sasa ni bilo od rudniškega vodstva nikogar, ki bi prišel nadzorovat delo. Sele delavci, ki se jim je čudno zdelo, da njihovih tovarišev tako dolgo ni iz rova, so šli pogledat in našli tovariše že mrtve. Zelo verjetno je pri tem, da imenovani rudnik, kakor vsi drugi rudniki po našem jugu, ni imel pripravljenih plinskih mask in podobnih zaščitnih oprem, kakor jih gieer predpisujejo zakoni. Srebrna svečnika je okradel te oltarja majhen deček, da bi svoji bolni materi kupil zdravil. V cerkev sv. Vincencija v Sarajevu je prišel pred nekaj dnevi mal fantič in kleče pred oltarjem goreče molil. Ko so ga usmiljenke videle, eo ga pustile v cerkvi in odšle. Po dečkovem odhodu pa so pazile, da sta izpred oltarja izginila dva srebrna svečnika. Prijavile so zadevo policiji, ki je dečka takoj prijela. Fantič je povedal, da je njegova mati težko bolna, a v hiši nimajo ničesar za jesti, kaj šele, da bi kupili materi zdravil. Ko je v cerkvi zagledal svečnika, se je do.lgo bori!, če nfcj jih vzame ali ne. Končno je le ukradel in hotel sveč-nira prodati, da bi materi kupil zdravil Usmiljenke so se potem prepričale, da je d:ček govoril resnico in so zato prosile policijo, naj ga ne kaznuje, same pa so mu dale tolika denarja, da je kupil za mater zdravila. Žalostno zgodbo je doživelo lahkoverno 19-let-no dekle Rasima Suljkič iz Doboja v Boeni. Nekega dne je dobila pismo, v katerem jo neki neznanec vabi, naj pride k njemu v Bosanski Brod za služkinjo. Dekle, doma v revni družini, se je zaslužka razveselilo in odšlo k naslovljencu. Bil je neki mesar. 2e po nekaj dneh pa.ji je ta mesar nasvetoval, naj gr© za služkinjo v Belgrad k govemu dobremu prijatelju. Komaj je prišla v Bel-grad, so jo že pregovorili, naj gre služit k nekemu bogatašu v Skoplje. Tudi tam je bila le nekaj dni. Morala je naprej v Tetovo, kjer pa jo je gospodar grdo zlorabil. Šele tedaj je dekle spoznalo, da je nasedlo spretnim trgovcem z belim blagom. Posrečilo se ji je pobegniti in prijaviti vso stvar policiji. Pozneje se je pokazalo, da je romala Raeima iz rok v roke in da je vsak izmed njenih gospodarjev in mešetarjev zaslužil po nekaj tisočakov za nagrado. Dogodba pa je obenem dokaz, kako vešče imajo razpredene svoje mreže trgovci z belim blagom. S koleki, s katerih sta žige odstranjevala * kemičnimi tekočinami, sta trgovala dva muslimana. Mujo in Husejin Šabič iz Šabca. Davkarija je od več strani izvedela, da prodajata po mestu dva inoška lepe in nepoškodovane kolke za mnogo nižje cene kakor pa se glasi natisnjena cena Mislili so sprva, da gre za dva vlomilca, ki sta iz kake trafike pobrala kolke. Ko so pa oba brata prijeli, so dognali, da sta le zbirala stare, uničene kolke, odstranjevala s kemičnimi snovmi žige in jeh nato prodajala naprej. Vas Žabnlk ▼ Prekmurju resno ogroža reka Mura. Voda trga bregove ter je začela odnašati tudi že dele dvorišč pri hišah, ki leže ob reki. Bržkone bodo morali prebivalci vas zapustiti, če ne bo prišla hitra pomoč. Že pred sedmimi leti, ko bi se dala nevarnost z malimi denarji odstraniti, so liudje prosili oblasti za pomoč. Toda takrat so reki da za to ni kreditov. Nekateri so stavili predlog, naj bi k stroškom za popravila prispevala 6voje tudi savska banovina. Vendar bo tak predlog težko prodrl, ker spadajo vsi ogroženi kraji v področje dravske banovine. Ma da bo kai boljše, ko bodo začeli z velikimi regulacijskimi deli iz kreditov, ki jih je gradVno ministrstvo odobrilo za Prekmurje. Bodijevo afero bodo spet znova pogreli na belgtajskem sodišču. Lani je bila Bodi jeva žena skupaj z Rusom Nečajevim obsojena na pol le'a zapora Državni tožilec pa se je proti razsodbi p-itožil nakar je kasacija odredila ponovno razpravo. Tako bosta Bodijeva in Neča'ev po vsej verjetnosti dobila nekoliko večjo kazen. DeVle in sebe ]e ubil Jovo Ranič it Slavonskega Breda samo zato, ker ?c ni smel pjrcčiti. Jovo se je bil zaljubil v Pepico Baršič, ki je slu-v hotelu za sobarico. Ponudil ji je zakon, toda^ dekle je prej vprašalo svojo mater za svet. j P* je odsvetovala zakon iz razloga, da je fant druge vere kakor ona. Ko je Pcpica Paniču povedala materin nasvet, se je fanta prijela otaž-nost. V nedeljo je spet prišel k njej in ji dejal, da bo odšel v Belgrad. Ne da bi količkaj pokazal svoje razburjenje, p9 je potegnil samokres in večkrat ustrelil dekleta v glavo. Takoj nato pa je pognal še sebi kroglo v glavo. Obležal je mrtev, dekle pa ima smrtnonevarno rano, ostalo pa je kljub temu pri zavesti. Vendar ni upanja, da bi ostala pri življenju. Trije ljudje so predvčerajšnjim utonili v Do-navl pri Bačkem Novem seluv Bili so trije delavci, ki so se hoteli prepeljati na drugo stran reke. Odrinili so od brega, pa so kmalu zapazili, da čoln pušča. Z vso mujo so metali vodo ir. čolna, toda ves trud je bil zamn. Čoln se je začel potapljati, toda vsi trije so prej skočili v vodo. Zaradi ledeno mrzle vode pa 60 jim popustile moči in so utonili. Krvne »svete se boji oče morilca Henrika Risa iz Bežanije pri Zemunu, Kako/ smo že poročali, je pred tednom skupina treh bratov Risov ubila pred pragom rodnega doma posestnika Ma-curo. Takoj po umoru se je šel morilec, ki je zadal Mac uri zadnji smrtni udarec z nožem, sam javit na sodišče v Sremski Mitroviči. Orožniki so potem prijeli vse soudeležene* in njihovega očeta in jih vse odpremili v sodne zapore. Sodnik je Potem očeta izpustil, toda mož se ni upal domov, temveč se je zatekel spel k orožnikom, da bi ga zaščitili pred osveto, ki jo pripravljajo brat pokojnega Macure in njegov zet. Stari Ris je dejal, da se ne bo prej vrnil v vas, dokler mu oblast n« zagotovi varnosti in sigurnosti. Pripombe o našem gledališču Drugi del popravka iz »prave gl«dali*č» se glasi: Ni resnično, kakc*r trdi drugi članek r Vašem listu, ki pravi: »Ta strah pred kritiko, ki si drzne kaj več kakor samo hvaliti, ki se drzne dregniti v kompleks vseh umetniških in materijalnih vprašanj, iz katerih se poraja kriza, ta strah je ena najznačilnejših označb za vodstvo našega gledališča ... Lahko bomo prišli še tako daleč, da 6e bo sedanje vodstvo gledališča ne le pred uslužbenci, marveč tudi pred javnostjo skrilo za svoj državni značaj in za zakon, da je vsaka kritika državnih ustanov nedopustna.« Pač pa je točno, da se vodstvo Narodnega gledališča zaveda visoke kulturne misije svoje ustanove in ve. da nestvarna, neumetniška in neodgovorna kritika tej misiji samo škoduje m delo v gledališču ovira, kakor kvari tudi odnos med gledališčem in javnostjo, ki jo z neutemeljenimi sodbami in neresničnimi trditvami bega. Vsaka kritika pa, ki nastane v polni zavesti o pomenu gledališča v narodnem življenju in o pomenu sodbe o njem, je upravi Narodnega gledališča dobrodošla in dragocena. Ni resnično, kar trdi odstavek v istem člaa-ku, ki se nanaša na repertoar drame: »Nič zato, če zaradi padajočega obiska gledališče in najpotrebnejše v njem stiska denarna kriza. Glavno je, da je zadoščeno snobističnim kapricam nekaterih ljudi ter njihovih suflerjev«, temveč je res, da v dramskem gledališču obisk zadnja leta nikakor ne pada, temveč nasprotno: obisk v drami neprestano raste in je dosegel svoj višek ravno v letu, na katero se ta pripomba nanaša. Ni res, kakor pravi drugi članek: »Da je neka pevka, ki je zasebno žena opernega ravnatelja, v opereti *Frasqulta« dobila za obleko posebno lepo podporo 4.000 din, temveč je res, da ta pevka sploh ni prejela nobene podpore in nobenega prispevka od uprave Narodnega gledališča. En del obleke za omenjeno opereto j« njena zasebna last, drugi del pa je bil nabavljen za garderobo Narodnega gledališča, katerega laatnina ostane, m sicer v snesku, ki daleč n« dosega niti polovice zgoraj navedene številke. Vsš stroški za nabavo so znašali 1.6% din. Za opravo Narodnega gledališča v Ljubljani: Oton Zupančič, Zal nam je, da za gledališki jubilejni teden it nismo mogli prinesti nobenega članka, ki bi ga ta prireditev zaslužila. Popravki gledališkega vodstva nam jemljejo prostor za to. Ni torej naša krivda, da gledališkemu jubileju ne moremo posvetil prave pozornosti. K tej polovici popravka pripominjamo spet to, da naše ugotovitve potrjuje. Popravek je mnenja, da je »vsaka taka in taka kritika upravi gledališča dobra in dragocena«. Da to neizpodbitno drži, stvarno pričajo nastopi direktorja opere, priča tožba ravnatelja drame zaradi kritike in ne v uajmacjšji meri popravki gledališča našfcmu listu ... Kaj misli gledališka uprava, da se bo kdo spuščal v nevarne zadeve našega gledališča in tvegal popravke, tožbe, suvereni kulturni prezir odločujočih magnatov in celo klofute kakih direktorjev zaradi česa manj vrednega, kakor pa zaradi pomena, ki ga gledališče v našem narodnem življenju ima? Da bi le bilo V6e v našem gledališču, zlasti program in ohranjevanje umetniških moči vedno narekovano po tako visokih nagibih in nesebični ljubezni, kakor je naša brezobzirna kritika gledališkega nehanj*! K drugemu delu popravka pripominjamo, da smo izrecno poudarili, da govore, koliko je neka pevka dobila podpore za toaleto. Gledališki popravek priznava, da so stroški za nabavo znašali ne toliko kakor trdijo govorice, marveč 1696 din. Ker je zaradi omenjene pevke in omenjene številke prišel popravek, smo prepričani, da 6e gledališkemu vodstvu omenjena moč zdi za napredek naše opere zelo dragocena, pa naj javnost aH kritika, ki je »nastala v polni zavesti o pomenu gledališča v narodnem življenju« sodita o »jej tako ali tako. To in ono iz }ustične palače Ljubljana, 29. januarja. Prav dobro Je, Sc sodni reporter vtakne svoj nos tudi v znamenito sobo ftt 28, ki je prva v pritličju justične palače in pred katero se skoraj vsak dan zgrinjajo skupine prepiračev in užaljenih ljudi, ki iščejo • obrambo svoje časti. Tja pa prihajajo tudi ljudje i manjiimi grehi Jn skupine iz malega kriminala. ) Sojen brezpogojno, ker ni prišel pred..« Navadna zadeva zaradi častikraje, kakor smo včasih govorili o prestopkih zoper varnost časti. Gospod Stanko je v neki gostilni nahrulil pošteno gostilničarko. Vse ji je izrekel, samo poštene besede ne. Dobil je od sodnika >plav Kstek«, da mora priti ta in ta dan predeni, da bo dajal odgovor za svoje nekavalirsko dejanje. Stanko, ošaben možakar, je vabilo odklonil in pripomnil pismonoši, da ga pod nobenim pogojem ne sprejme. Pismonoša je zadaj na vabilo uradno potrdil odklonitev. Sodnik je zaslišal tožiteljico in nekatere priče. Sodba: Toženec Stanko je obsojen na denarno kazen 360 din ali 6 dni zapora, to nepogojno, ker se ni zglasil k razpravi in je vabilo odklonil. Dobra je ta! Tožiteljica sodniku: >Gospod, prav lepo vas prosim, da bi mu prepovedali v mojo gostilno. Drugače ne bom imela miru!« Sodnik: »Za zdaj to ni mogoče)< Črno se je vozil po ieiemtleL Jože iz Grosuplja je bil poklican v sobo št 28, ker je bil obtožen, da je opeharil železniško upravo s tem, da je vzel vozni listek le do Škofljice, pa se je potegnil tja do Grosuplja. Jože je pretkan tič, ki se je že dalj časa tako vozaril po železnici. Sodniku je slovesno in samozavestno zatrjeval: »Nisem kriv. Vzel sem listek res do Škofljice, pa sem nato sprevodnika prosil za doplačilo do Grosuplja. Morda je pozabil, da mi ni dal dopolnilnega listka.« Nato zaslišane priče so mladega junaka postavile na laž. Železničar Kostevc: »Fanta prav dobro poznam. Ujel sem ga že 5—6 krat, da je moral plačati kazen, ker je vzel listek do Škofljice, pa se je vozil do Grosuplja. Vedno so črno vozi. Mene se ogiblje. Skriva se po straniščih in hodi iz vagona v vagon, .le star lisjak!« Na sodnikovo posebno vprašanje: »Takega potnika, kot je tale, ze dolgo let nismo imeli.« Vratar na grosupeljski postaji, Janez čelnik: >Tri leta sem že tam vratar. Ujel sem Jožeta že večkrat. Dostikrat mi je ušel. Parkrat je pa doplačal. Vendar sem ga 7. septembra prijel in odpeljal v pisarno.« Postajenačelnik Fran Briniek: »Vedno se vozi z listkom za krajSo progo, Tisti dan sem mu naložil kazen. On je dejal: »Imam denar, pa ne Elačam.« Vzroka ni povedal. Tudi ni povedal, da I od sprevodnika zahteval dopolnilni listek.« Zastopnik ljubljanske železniške direkcije: »Predlagam najstrožjo kazen za obtoženca, ker se vedno ponavliajo take goljufije. Železnica ima 23.50 din škode.« Sodba: 14 dni zapora, te nepogojno in ima piaiati železnici 23.50 din. Jože: »Spremenite kasen v denarno, rad plačam.« Sodnik: »Sodba je izrečena in konec je.« »Sprejmete kazen ali se pritožite?« Jože ogorčen: »Ne sprejmem. Prosim prizivi« športne vesti Žrebanje za tekmovanje la Davisov pokal. Ameriška teniška zveza je določila, da bo žrebanje držav udeleženk za tekme »a Davisov pokal prihodnji petek, to je 3. februarja. Žrebanje bo v Newyorku v navzočnosti zastopnikov 12 držav. Svetovno drsalno prvenstvo v Davosu v hitrostnem drsanju jo prineslo dosedaj naslednje rezultate. 500 m Gngestangem (Norveška) 41.9 sok-2. Krogb (Norveška) 42.5. Na 5000 m: 1. Ballan-grud (Norveška) 8:21.4; 2. Staksrad (Norveška) 8:21.9 V skupni oceni vodi do sedaj Ballangrud. Moškega umetnega drsalnega prvenstva se udeležuje 13 tekmovalcev, in sicer 6 Nemcev 4 Angleži in po en Šved. Danec in Švicar. Do sedaj je najboljši Anglež Graham Sharpe. Tek skoei vratca v (•armisrhn. V teku skozi vratca v Garmischu je sijajno zmagal Cranz Rudi (Nemčija) v času 1:22.3- 2. Hanz Hanson (Švedska) 1:23.2. 3. Pfeifer Albert (Nemčija) 1:28. 4. Sefl-nevvein Josip (Nemčija) 1:28.9. Sledijo Ae Berg (Norveška), Schwabl, deveti in deseti sta bila Francoz Birmet in Italijan Nano. Wiely Waleh, ki je zmagal v smuku, je bil v tekn »kori rratca šele 16. Na progi je namreč dvakrat padel Nad vse lep uspeh pa beleži Šved Hanson, ki je med 43 najboljši tekmovalni v alpski kombinaciji dosegel drugo mesto v teku skozi vratca. Maks Sehmvling se je včeraj ukrcal na »Nor- mandler in gre zopet v Ameriko znova preizkušat »rečov Nekateri nem&ki časopisi piiejo, da bo njegov prvi nasprotnik Tony Galento. Driifti del tekme med Gradjanskim ln Hajdukom je bil včeraj po kosilu v Zagrebu. V regularnem času j« ostal rezultat 1:1 in Jele v prvem delu podaljSka je Antolkovič po lepi kombinaciji eubil odločilni gol. Hajduk je nastopil samo a de* Dve 93 letni slovenski grči Dobrniča, 30. januarja. V Bogu Je zaspal najstarejši tukajšnji občan Smolič Peter iz Preske. Star je bil 93 let. Naj v miru počiva grča dobemiške doline, ki je pustil samo še enega takega junaka, to je Špeliča iz Vrbovo«, ki bo tudi sedaj izpolnil 93 let. Zanimivo je, da je bilo življenje omenjenih zelo skromno in zelo preprosto. Špelič je po večini stanoval v gotici Smaver. Sam si je kuhal m si sam e*rege], pa to ne glede, če Je nosil na ramenih 90 let. Največ je snedel mačjega ter polhovega mesa. Sedaj, ko je bil v 93. letu starosti, pa tudi ni rabil posebne hrane, temveč Je užival kot ostali, navadno kmečko jed. Prosvetno društvo v Dobrniču priredi v nedeljo, dne 5. febr. v Baragovem domu lepo igro »Deseti brat«. Ker bodo pri tej igri nastopili v glavnem samo 6tari igralci — soustanovitelji tega društva,‘ki je lani praznovalo 35 letnico obstoja, je veliko zanimanje, kako se bodo naše stare grče izkazale. Igro bodo ponovili, da jo bo lahko vsak videl. Tečaj za dekKška ročna dela vodi ga. šol. upraviteljica. Konec marca meseca bo v Dk>bmiču razstava izgotovljenih ročnih del. Da bi bil le lep uspehi Tromesečni,državni gospodinjski tečaj se bo vrSfl v Dobmičah. Tečaj bo v občinskem domu in se bo pričel najbrž marca meseca. Minulo nedeljo je bil občni zbor Prosvetnega društva, na katerem je predsednik g. župnik poročal o delu društva v minulem letu. Zahvalil se Je članstvu in ostalemu občinstvu za veliko požrtvovalnost pri delu novega Prosvetnega doma, ki je dobil ime po našem faranu — Baragov dom. Izvoljen je nato «ti odbor s predsednikom g. župnikom. setirui igralci, H oči m je Gradjflnski nastopil kompleten. V polfinale pridejo torej: Gradjanskl. Slavi ja (Sarajevo), BSK, Jugoslavija. V zahodnem pasu bi morala torej igrati Slavi ja in Gradjanski- Ta pa je sporočil odboru za zimska pokal, da s Slavijo ne igra v nobenem pogoju in da želi igrati z Jugoslavijo, to sicer najprej v Belgradu potem pa v Zagrebu. Za primer, da odbor ne »prejme predlogov Gradjanskega, potem Gradjanski ne igra več. Odločitev bo padla nocoj v Belgradu. Državno smučarsko prvenstvo v klasični kombinaciji bo končno veljavno 4. in 5. februarja na Sljernenu. Prvenstvo bo organiziral zagrabški Maraton. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani poriva svoje članstvo, da se udeleži danes ob 3 popoldne pogreba umrle članice, gostilničarke Katarine Volkar, od njenega doma na Poljanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu — Uprava združenja. Na slavnostnem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica, bodo izvajana naslednja Lajovčeva dela: »Gozdna samota«, za ženski zbor s spremljeva-njem simfoničnega orkestra Samospevi: »Svetla noč«, »Spleen«, »Mesec v izbi«, poje Jože Gostič, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. Simfonični orkester zaigra »Andante in Cappriccio«. Jože Gostič zapoje »Pesem starca«, »O, da deklič je dragi moj«, »Ah, tako mi je prešla mladost« Pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. Mešani zbor Glasbene Matice bo zapel naslednje Lajovčeve zbore: »Bolest je kovač«, »Večerna pesem«, »Napitnica«. »Kroparji«, »Lah in Zeleni Jurij«. Sopran-solo v poslednjem zboru bo pela gdč, Valerija Heybalova. Uvodno besedo posvečeno skladatelju bo govoril prof. Marijan Lipovšek Diri-gtnt orkestra in zbora, ravnatelj Mirko Polič. Sedeži so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje i eiupe-r&tura v 0“ 3 U 'h “ c 3* X o a s s Oc Veter (»mer, jakost) Pada- I vine 'S?*o C • ■3c a B « * H ► Ljubljana 7616 4-4 2-8 30 10 SE, 0-2 dež Maribor 162-b 2-6 H, 80 10 SWt 1*0 dež Zagreb 763 / 4-0 2’t 90 10 N, 1-0 dež Belgrad 7624 7-0 4-0 SC 10 NE, 0-5 d ti Sarajevo 760-S 7-0 2-0 80 10 u _ Vis /61*1 11-0 7-0 90 10 Wt 0-4 dež Split 760 5 14-0 11-0 90 10 s, 4-0 dež Kumbor 76 '7 15-0 121 SO 7 E, _ rm Rab 7591 io-o 10-0 SO 10 E, Oirtrovam 76-2 15-0 13-0 SO 10 SSEt — — Vremenska napoved; Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od nedelje do danes: V nedeljo je bilo iz noči oblačno ® megleno. Ob 8 je padlo nekaj kapljic dežja, ob 8,50 pa je pričel naletavati 6neg. Rahlo je snežilo do 9.30. Ob 10.30 se je na vzhodu oblačnost nekoliko pretrgala, ob 10.50 pa je za trenutek posijalo sonce. Ostali čas do 15 se je oblačnost spreminjala, nakar se je popolnoma pooblačilo in tako ostalo tudi ponoči, Najnižja toplota zraka je znašala —1.6 stopinj C, oajvišja pa 3.8 6topkij C Padavina (dež in sneg) je dala 0.3 mm vode. — Včeraj ponoči je deževalo, zjutraj pa je bilo popolnoma oblačno. Najnižja toplota zraka je znašala 1,8 stopinj C. Ob 14.30 as je na jugovzhodu oblačnost za nekaj časa pretrgala, a se je kmalu zopet popolnoma pooblačilo. Tudi .zvečer in ponoči je bilo oblačno Proti jutru je rahlo deževalo, pihal je lahek jugovzbodnik Koledar Dane«, torek, 31. januarja: Martina. Sreda, 1. februarja: Ignacij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Km&t, Tyr-»eva 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7 Društvo nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani ima v sredo 1. februarja v dvorani hotela Metropol na Masarykovi cesti dobrodelno prireditev. Začetek ob 20. Igra godba jazz. Obleka promenadna. Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Prijave po uredbi o Invalidih. Opozarjamo dotične invalide, vojne vdove in starše iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, kateri spadajo pod Okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani, da naj se ne obračajo v invalidskih zadevah na Okrožno sodišče v Ljubljani na Kralja Petra trgu, ker posluje invalidsTci oddelek tega sodišča edino v vojašnici Vojvode Mišiča. Vse informacije in prijave vrši Udruženje vojnih invalidov. IV. tradicionalna družabna prireditev banovinskih uslužbencev dravske banovine bo v soboto 4. februarja t. 1. ob 20 v veliki dvorani hotela Metropol v Ljubljani, Masarykova cesta. Častno predsedstvo v damskem komiteju je prevzela iz ljubeznivosti soproga g. bana gospa dr. Natlačenova. Vabljeni člani, njihove družine iu po njih vpeljani gostje. Šolski koncert bolgarskega tenorista. Eolgarski tenorist Hristo Zlatev, ki organizira koncert bolgarske narodne pesmi za srednješolce nas naproša, da sporočimo, da se bo njegov šolski koncert vršil v sredo, dne 1. februarja ob 11 dopoldne v vel:ki dvorani »Uniona«. Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse one borce, ki stanujejo v območju ormoškega sodnega okraja in so se v prevratni dobi leta 1918-19 bi/rili pod poveljstvom generala Maistra za osvoboditev naše severne meje, na ustanovni občni zbor Odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo, 12. februarja, po rani sveti maši v klubski sobi hotela »Rajh« v Ormožu. — Vabimo tudi one borce, ki morda niao prejeli našega vabila! Frančiškanska prosveta M O. v Ljubljani ima danes 31. t. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skiop-tično predavanje iz vsakdanjega življenja tepežev pod naslovom »Nepoznani Vatikan«. Kot dolatek bo skioptično predavanje »Spomini na Budimpešto 1938«. Ob številnih skioptičnih slikah predava dr. p. Roman Tominec. Vstopnice po enotnih cenah 3 din v pisarni »Pax et Bonum«. Člani popust. Smamogorsko okrožje im« drevi ob 8 sejo v samostanski dvorani v Spodnji Šiški. On in njegova nevesta«, je naslov vtk.-abavni predpustni burki v štiriH dejanjih s petjem in godbo, ki jo ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na Svečnico v četrtek, 2. februarja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Režra Milana Skrbinška. (i’a»b«ni vložki od Jože Osane, ki vodi društveni orkester. Če »e želite za predpust od srca nasmejati, si pravočasno rezervirajte vstopnice v pisarni »Pax et Bonum« v frančiškanskem prehodu. Llubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 31.: zaprto. Sreda, 1.: Upniki — na plan! Red Sreda. Četrtek, 2., ob 11. dop,: Odkritje Cankarjev^ ga spomenika in Akademija. (Za Akademijo cen« od 10 din navzdol.) — Ob 20: Hlapci. Premiera. Premierski abonma. Petek, 3., ob 15: Veriga. Dijaška predstava po globoko zniž. cenah. Sobota, 4.: Veronika Deseniška. Izven. Zniža* ne cene od 20 din navzdol. Nedelja, 5., ob 15: Dobrudža 1916. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Potopljeni svet. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. OPERA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 31.: zaprto. (Generalka.) Sreda, l.s Lobengrin. Premiera. Prtmierski abonma Četrtek, 2„ ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: Tosca. Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven Petek, 3.: Jolanta. Gianni Schtccb' Red Četrtek, Sobota, 4.: Frasqu*ta. Red A, Mariborsko gledalitee Torek, 31. januarja ob 8: »Automelody«. Red C Premiera. Sreda, 1. februarja: zaprto. Četrtek, 2, februarja ob 3 popoldne: »Matura«. Ob 8 zvečer: »Vse za šalo«. Italijanski slavospev svojim junakom Mož iz svetovne, abesinske in španske vojne Italijansko oko gleda na Španijo in ne spregleda ničesar, kar se Italijanom le zdi omembe vredno. To je zanje tista dežela, ki naj vrne italijanskemu vojaku njega v sloves, da svet ne bo gledal v njem plašljivega človeka, pač pa junaka, ki je za itaEjansko stvar pripravljen dati vse kar ima, tudi svoje življenje. Mussolini je že nekajkrat odločno poudaril, da Italiji ne gre v Španiji za ničesar drugega, kakor za zmago fašistične ideje, ne pa morda za to, da bi si priborila nove zemlje. Italija je danes ponosna na svojo vojsko, saj o njej pravi, da ji v Evropi ni nikjer enake, ne na kopnem, ne na morju in ne v zraku. Ponosna pa ni samo na 6vojo veliko vojaško pripravljenost, kar se tiče vojnega materiala in najmodernejšega o.rožja, pač pa je ponosna na vsakega svojega vojaka od generala do zadnjega navadnega vojaka. To dokazuje tudi primer, kaj so italijanski časopisi napisali zadnjič o italijanskem generalu Ganrbari, ki poveljuje zdaj italijanskim vojakom v Španiji. Takole piše »Stampa«; »Gambara se dobro počuti« — tako pravijo naši legionarji. General Ga6tone Gambara je brez dvoma eden tistih ljudi, ki so v prvi vreti pripomogli do tako veličastne zmage nad Barcelono, mož, ki zadaja rdečim španskim oddelkom poraz za porazom. Poveljuje prostovoljskemu armadnemu zboru in je danes 6tar 48 let. Rodil se je v Imoli 10. dec. 1890. Svojo vojaško kariero je začel med alpinci. Med svetovno vojno je poveljeval nekemu napadalnemu oddelku. Delal je naravnost čudeže pri ponovnem zavzetju hribov okoli Suareza in pri osvojitvi Sierravallea. Njegovi neustrašeni vojaki ga naravnost obožujejo. Za časa abesinske vojne se je Gastone Gambara, častnik velike Italije, udeleževal bojev kot poveljnik prve divizije črnih srajc. V Španiji je svoje vojaške sposobnosti dokazal še v večji meri s svojo previdnostjo in drznostjo. Znal je preslepiti rdeče generale, s katerimi je imel opravka na bojišču, da so bili čisto prepričani, da nacionalistična vojska ne namerava napasti in so zato dali 6vojim vojakom počitek. V tem trenutku pa je že dal Gambara povelje za napad z boka, ki je rdečim četam prinesel nov poraz. Gambarova strategija ic bila vedno zmagovita. Pred osmimi dnevi je bil pri nekem napadu lažje ranjen,, a ni dovolil, da bi ga prepeljali v bolnišnico, pač pa je z odprtega avtomobila še dalje vodil boje. Zavzetje Barcelone je v veliki meri zasluga tega velikega poveljnika, vrednega sina Mussolinijeve Italije.« Se Clemenceau jih je občudoval ... Italija hoče vrniti čast tudi tistim svojim vojakom, ki so se nekoč borili zanjo, a zdaj počivajo v tuji zemlji. Z vsem spoštovanjem 6e spominja moža, ki je prvi padel na francoskem bojišču pri Blignyu in so bile njegove zadnje besede »Živela Italija«, prav tako kakor je bil na primer zadnji vzklik naših mučenikov z Bazovice: Živela Jugoslavija!« Takole 6e spominjajo tega junaka od Blignya: »Riccardo Martini, desetnik 75 pešpolka neapeljske brigade, je bil prvi vojak naše redne vojske, ki je padel v bojih na francoskem bojišču. Pripadal je drugemu armadnemu zboru, ki mu je poveljeval general Albricci. Na polju pri Maillyu, kjer so bile zbrane italijanske čete, je bila neapeljska brigada pod poveljstvom brigadnega generala Maggia določena v prvo bojno vrsto. Desetnik Martini je bil 21. maja 1918. določen v iz-vidniško patrolo. Močna nemška obhodna patrola je nenadno napadla. On je bil sam, toda z naskokom, s kakršnim se lahko ponašajo naši vojaki, je izvedel prvi napad, da bi obdržal svojo postojanko, a ga je zadela sovražnikova ročna bomba. Padel je, njegove zadnje besede pa so bile »Živela Italija!«. Ta njegov krik pa je odmeval v bojni vihri kot krik zmage. Prenesli so ga v zaledje in ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi v znak priznanja za njegove zasluge. Viktorju Emanuelu Orleanskemu je še istega dne poslal Clemenceau tole brzojavko: Ena italijanskih divizij je stopila v prvo bojno vrsto in vzbudila občudovanje pri vseh francoskih tovariših. Na francosko bojišče je bilo poslanih tedaj 6359 italijanskih vojakov; padlo jih je šest tisoč. Riccardo Martini počiva zdaj na pokopališču v Blignyu, a zemlja tega groba mu je težka. Vrnil 6e bo v domovino.« Saj je tako uradno zapisano ... Dvajset let je bila „on" Kako je to mogoče, boste vprašali. Prav lahko. Ko je prijokala na svet, so v krstne bukve zapisali, da je »on«. Kar pa je enkrat uradno zapisano, to tudi drži, to se pravi, če se uradno ugotovi, da je pes mačka, je pač pes mačka. Samo ponovni postopek lahko napako popravi in naredi iz mačke psa. Ta »on« torej je hči nekega kmeta v severni Franciji, in je svojemu očetu pridno pomagala. Nikdar ji ni padlo v glavo, da bi bila kaj drugega, kakor pa »ona«. Pred kratkim pa je do- . \ 'A tv'' > 'Ukv' » : trn*____________________ Skok skozi ognjen krog. Takšne skoke so izvajali smučarji pri tekmah v Quebecu v Kanadi Žaromet s Havajskih otokov oh priliki vojaške parade Združenih ameriških držav. Svetlobo za 23 milijard 600 milijonov sveč! Ni čudno, da je bilo svetlo kakor podnevi bila povabilo, naj se oglasi pri vojaški naborni komisiji, češ da je prišel čas, ko bo treba obleči vojaško suknjo in pripasati bridko sabljo. Ker pa za ta poklic ne čuti prav nobenega veselja, še manj pa sposobnosti — da o kaki državljanski dolžnosti sploh ne govorimo — je pisala županu svojega rojstnega kraja pismo in ga vprašala, ali je v njegovi okončini, ki jo ima nasajeno na vratu, vse v redu. Očetu županu je bilo seveda malo nerodno in vroče jim je postalo, ker se bodo morali za enega hrabrega in zelo potrebnega vojščaka obrisati pod nosom. Suzana, tako je temu »njemu« ime, pravi, da je ta zmota nekaj nezaslišanega. Še bolj nezaslišane pa so seveda posledice. Kajti če bo hotela biti to, kar v resnici je, bo morala stopiti pred strogega sodnika in zahtevati, da jo vpiše v vrete nežnega spola. Šele ko jo bo ta »poparagrafil«, bo ta strašna zmeda, ki je nastala 30. marca 1919 popravljena. Seveda bo morala Suzana dokazati, da je res tako, ne pa morda kaka potegavščina. Besedo pa bodo imeli tudi zdravniki. Vidite, kaj 6e človeku lahko vse pripeti! Od ..mrtvih" je vstal Sodniki v Metzu si belijo glave s čudno zadevo. Gre namreč za to, da nekoga, ki je že umrl, zopet uradno pokličejo v življenje. Pred dobrim letom je brez sledu izginil neki Jean Prufer iz Ay-sur-Mo6elle. Vse mogoče so ugibali, dokler niso iz reke Moselle potegnili truplo neznanca. Njegova žena ga je spoznala za svojega moža. Šla jc za njegovim »pogrebom«, jokala, kakor se ob takih prilikah spodobi in dolgo ča6a je ni mogla potolažiti. Toda kmalu nato se je v Ay-sur-Mosellc pojavil mož, ki je trdil, da je tisti, ki ga imajo za mrtvega. Pripovedoval je, da je nenadoma izgubil spomin. Ko je tako blodil okrog, so ga v Saint-Germain-en-Loye prijeli in djali v bolnišnico, kjer je bil nekaj mesecev. Po naključju ga je spoznal nek geometer po sliki, ki je bila objavljena v nekem dnevniku in se spomnil, da sta nekoč skupaj delala. Če pa enkrat že umreš, potem ne moreš kar tako nazaj na svet. V takem primeru mora sodišče uradno potrditi, da si res živ, torej da 6i tisti, ki te ni bilo, pa zopet si. Svetovni prvak v čiščenju nebotičniških oken Svojevrsten rekord je dosegel tudi nekii čistilec oken na ameriških nebotičnikih. Bal je to Amerikanec Mac Elister, ki je to nevarno službo opravljal že celih deset let. Vsak dan je očistil okoli sto oken. V vsem tem času se je omenjenemu maži lcu oken le enkrat dogodila nesreča, ko je padel z osemnajstega nadstropja, a je k ereoi priletel na neko žiro, ki je bila napeta v višini dveh nadstropij nižje. Za vedi, poročila — 19.30 N*c\ ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 Tam-buraški orkestor — 30.45 Fr. Schubert: Nodokončana simfonija v h-molu (plošče) — 21.15 Harmoniko igra g. Milan Stnnte — 2! Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe Iz restavracije