Za gospodarje
Maribor, dne 23. oktobra 1935.
I. jugoslovanski sadni sejem v Mariboru.
Ta velevažni sejem se viši pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine od 25. do 28. t. m. v Mariboru v prostorih Unionske pivovarne na Aleksandrovi cesti. Otvoritev bo v potek dne 25. t. m., ob 10. uri dopoldne.
Vabljeni ste vsi kmetje, sadjarji in prijatelji sadja, kakor tudi vsi drugi, kateri si želijo sadje nakupiti in sadje uživajo. Na sejmu pride vsak na svoj račun: kmet-sadjar bo videl, kakšno kvalitetno sadje naj po strokovnih navodilih pridela in kakšno ceno lahko za lepo sadje doseže; trgovec in nakupovalec po sl lahko lepo sadje brez večjega iskanja nakupi.
Sadni sojem pomenja isto, kar vsi drugi sejmi. Kmet-živinorejec, ki vzredi brhkega konja, lepega vola ali pitanega prašiča, ga žene ponosno na sejem, da ljudje vidijo, kaj ima na prodaj; v srcu pa goji željo, da bi za svoj trud dosege) čim boljšo ceno. Slične težnje ima tudi naš sadjar, ki bi rad sadje prodah
Važna je ta prireditev zlasti za našega malega človeka, kmeta-sadjarja, kateri je danes v na j več ji stiski in najbolj potreben denarja. Radi tega ste vabljeni vsi kmetje, da obiščete to prireditev, katera je za vas velike gospodarske važnosti. Dokazali in videli bote, da tudi priprosti kmet zna kaj prirediti. V sedanjih jako težkih razmerah si mora predvsem kmet sam pomagati; potem mn bodo drugi pomagali!
Državna podpora za I. jugoslovanski sadni sejem v Mariboru.
Na posredovanje ministra g. dr. M. Kreka Je odobril kmetijski minister Stankovič 20.000 Din podpore pa I. jugoslovanski sadni sejem v Mariboru, ki se bo vršil od 25. do 28. oktobra.
Ivan Dolinšek, Kamnica.
Kje kmeta čevelj najbolj žuli?
Težko je danes kmetovati! Ne samo, da imajo kmeitijKki pridelki skrajno sramotne cene, večkrat tudi za najnižjo ceno ni mogoče najti odjemalca. Za golo življenje se še prigospodari, za napredek ali rezervo ne preostane nič več. Vzrokov gospodarskega zastoja je toliko, da mnogih niti ne vidimo. O mnogih je »Gospodar« že razpravljal. Kriza je svetovna in jo v naši državi sami rešiti ne moremo, lahko pa jo s pametnim gospodarstvom ublažimo. Vsi vemo, da je država prevzela mnogokaj na svoje ramo, kar ji je samo v škodo. Tako vidimo dan na dan korupcije pri upravi državnih posestev in podjetij. Res eo to zakrivile največ naše nesrečne politične
razmere, ki so vse to direktno ali indis nektno podpirale, toda na vsak način drži, da je mnogo področij, kjer nima država prav nič zgubiti, ako prepusti to privatni podjetnosti in prva pot za pobijanje korupcije bi morala biti ta, da se odkriža polagoma vsega, kar ni za upravo neobhodno potrebno, privzame pa to, kar je za državo lin državljane bitne važnosti in med to spada v prvi vreti
zdravstvo.
Za golo življenje torej kmet še gospo-ko, da mnogo niti po vidimo. O mnogih tem je pa pri vsej pridnosti našega človeka joj v hiši. Koliko je bolezni, ki bi se v kali še dalo ozdraviti s prav malimi sredstvi, ker pa pni hiši ni denarja, so navadno odlaga tako dolgo, da jc prepozno. Sele sedaj se začne letanje
— 80 —
od zdravnika do zdravnika, zdravljenje etane mnogo denarja in ostane na vse-zadnje še brezuspešno. Že partedensiko zdravljenje v bolnišnici požre navadno celo kravo in če kmet ne more dokazati, da je zadolžen do vratin in črez, mora brezpogojno plačati oskrbnino, na naj ,vzame koder hoče. Ta križev pot našega naroda je najhujša naša zadeva. Zdravje ni samo last posameznika, last je Vsega naroda skupno in od narodnega zdravja odvisi tudi narodno blagostanje. Za vse jo preskrbljeno, da imajo v bolezni pomoč, vsak delavec je zavarovan in dobi tudi celo prispevke v slučaju bolezni, poleg brezplačne zdravniške pomoči. Tudi vsak uradnik ima zdravniško pomoč zasigurano za vsak resen slučaj, samo kmet je prepuščen samemu sebi.
Dejstvo je, da izdajo naše občine velikanske svote v zdravstvene namene, velik je banovinski in državni proračun za zdravstvo, toda vse to je premalo in napačno organizirano. Prva skrb države in banovine bi morala biti zdravje naroda. Načelno bi moral vsak državljan v slučaju bolezni imeti zdravniško pomoč in zdravljenje v III. razredu bolnice. Če imajo to že vsi drugi stanovi, zakaj bi še tega ne imel steber države — naš kmet?! Upamo, da se bodo v kratkem poklicale v življenje široke banovinske samouprave. Dolžnost teh bo v prvi vrati, da sezidajo bolnice in uredijo zdravstvo na taki podlagi, da tudi kmet ne bo več navezan na zdravljenje po — konjedercih in mazačih.
Druga velika rak-rana našega kmeta 3 e
šolstvo.
Ne mislim tu na ljudsko šolstvo, s katerim smo preskrbljeni, dasiravno jo državna uprava mnogo bremen za to že preložila na rame občin, kar nikakor ni pravilno. Najhujše je pni našem srednjem dn višjem šolstvu. Izgleda, da v nekaj desetletjih ne bo nobenega kmetskega sina več v državni službi, razven pri pometačih pisarn. Kaj to pomeni, vč vsak! Mestni otrok nima nobenega pojma o kmetskem življenju in ne bo toliko čutil z narodom, ker vidi samo, da ima kmet vsega dovolj: sadja, vina, mesa, krompirja itd., kar vse mora meščan »drago« plačati. Tudi učitelji bodo kmalu že samo meščani. Prej je lahko
prišel z meščansko šolo, katera je navadno v Vsakem trgu in jo je lahko obiskoval tudi ne preveč oddaljeni kmetski otrok, na učiteljišče; danes zahtevajo tam srednjo šolo. Samo v semenišče in bogoslovje jo še odprta pot posameznim kmetskim sinom, kamor »svobodoljubni« meščani ne silijo. To je še edina sreča našega naroda, da jo naša duhovščina iz našega kmečkega ljudstva, da z njim čuti in z njim dela na boljši bodočnosti, sicer bi morali obupati. Toda tudi drugo šolstvo bi moralo biti last celega naroda in je potreba, da se nadarjenim kmetskim otrokom na vsak način omogoči višja izobrazba, ker jo to v blagor državi in državljanom. Le dober in značajen uradnik, ki do svoje službe ne bo prišel po protekciji, lahko koristi državi.
♦
Zahteve naše države v očigled sankcijam.
Gospodarski oddelek Društva narodov v Ženevi jo imel 18. X sejo, na kateri so zahtevali zastopniki odškodnino za izvajanje kazenskih odredb napram Italiji.
Zastopniki Angleške vztrajajo neomajno na stališču, da se mora prepovedati izvoz vsega blaga v Italijo in ne le proizvodov, ki so neposredno potrebni italijanski vojni industriji, torej tudi izvoz blaga za prehrano in opremo italijanskega civilnega prebivalstva in vojaštva. Če bi bili ti angleški predlogi sprejeti, bi bilo oškodovane seveda v prvi v usti agrarne države v srednji Evropi in na Balkanu, kor imajo v Italiji svoja najboljša izvozna tržišča. Pri trgovini z Italijo so vsekakor najbolj zainteresirano: Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Romunija.
Ker so madžarski in avstrijski zastopniki v Ženevi izjavili, da se njihovi državi ne bosta pridružili sklepom Društva narodov, bi bili pri izvajanju gospo-darsko-finamčnih sankcij proti Italiji torej v prvi vreti oškodovani Jugoslavija in Romunija. Avstrija in Madžarska bosta povsem svobodno uvažali svojo blago v Italijo in ne bosta v ničemer oškodovani, zlasti čo se napram njima ne bodo izvajale sankcije v enaki meri kakor napram Italiji.
— 81 —
.lugosfovnnsko odposlanstvo v Ženevi je zato sprožilo pobudo, naj se Jugoslaviji iin Romuniji zagotovi odškodnina za škodo, ki bi jo morali utrpeti v primeru izvajanja gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji.
Jugoslovanski zastopniki so najpoprej izjavili, da se vlada kraljevine Jugoslavije pridružuje sklepom Društva narodov o sankcijah proti Italiji, nato pa so predlagali, naj se zagotovijo državam, ki bodo zaradi ukinitve izvoza v Italijo najbolj oškodovane, tržišča v drugih državah, ki so članice Društva narodov. To naj bi se izvedlo tako, da bi države-članice Društva narodov, ki imajo tesne trgovinske stike z državami, ki pri izvajanju sankcij ne nameravajo sodelovati, kakor sta Avstrija in Madžarska, ukinile svoj uvoz iz teh držav in ga nadomestile z uvozom blaga iz držav, ki so sklenile izvajanje sankcij.
Društvo n c rodov je uvidelo, da so jugoslovanske zahteve upravičene.
Kaj in za koliko smo izvozili letos v prvi polovici v Italijo? Velesile so za to n posebno Anglija, da se izvedejo na-pram Italiji radi vojne z Abesinijo kazenske odredbe ali sankcije in se ž njimi ukine uvoz v Italijo. Z ozirom na sankcije je izjavil v imenu balkanskih držav v Ženevi romunski zunanji minister Titulescu, da bi bili Jugoslavija in Romunija težko prizadeti, ako bi se pridružili sklepu izvajanja sankcij na-pram Italiji, ki od balkanskih držav zelo veliko kupuje. Kaj in za koliko smo izvozili letošnjo prvo polovico v Italijo, nam naj predoči naslednji pregled. Navedeni so v statistiki izvoženi predmeti, katerih smo i-zvozili v Italijo ?.a več kot 1 milijon dinarjev. V oklepajih so številke za izvoz v prvi polovici minulega lota: Koruza 11.16 (9.!>G) milijonov Din, fižol 9.1 (0.85), suhe gobe 1.45 (28), suhe češplje 1.4 (1.7), konji nad tri leta stari 7.0.'l (7), živi voli 12.02 (20.75), živi biki 5.9 (4.2), živi junci 4.66 (2.4), teleta 2.7 (2.5), kure 14.5 (28.17), piščanci 10.6 (22.8), zaklano kure 3.9
(2.6), zaklani piščanci 1.96 (0.8), jajca 16.25 (15.8), suhi kokoni 1.2 (—), suhe ovčje kože 2.1 (0.6), jagnečje kože 1.0 (1.0), zajčje kožo 1.1 (1.0), sveže ribe 1.3 (2.4), bukova drva 6.1	o -..-. ,jrva
1.36 (2.74), oglje 4.4 (7.16)', neobdelan
stavbeni les samo izsekan, orehov nad 50 cm premera 6.25 (5.64), stavbeni les samo tesan v vseh dimenzijah od igli-časitega drevja vseh vrst 24.7 (29.2), brestove deske itd. 2.6 (1.5), bukove deske itd. 28 (41.1), jesenove deske itd. 1.35
(1.7)	, hrastove deske itd. 11.15 (12.3), rezan les vseh vrst igličastoga drevja 125
(107.7)	, frize 9.2 (G.5), sirova dalmatinska tupina 2.0 (2.7), portlandski cement 1.3 (0.2), acetati 1.6 (1.55), lignit 1.0 (1.1), tkanine z umetne svile 1.4 (2.05) itd. — Skupno je znašal v prvi polovici naš izvoz v Italijo 479.363 ton (lani v prvi polovici 53:2.52 ton) v skupni vrednosti 363.86 (402.4) milj. Din.
Gospodarske zanimivosti.
Svetovni rekord mlekarice. Do pred kratkem je še bila na višku glede mleka in sirovega masla siva bavarska krava »Agata«, last posestva Zollhaus pri Türkenheimu na Švabskem. Omenjena krava je dala na leto 17.188 kg mleka in 595.27 kg sirovomaslene maščobe. Na dan je dala Agata januarja lota 1934 največ 66.1 kg mleka. To ve.-likansko množino je prekosila pred nedavnim švabska šekasta krava iz posesti Gersthofen pri Augsburgu. Krava »Preja« je stara 7 let in je dala 8. aprila 1935 na dan 72.2 kg mleka. Tekom 31 dni so uradno ugotovili od »Preje« 2238.2 kg mleka s 4.93% maščobe ter 110.34 kg maslene tolšče. Tekom enega meseca je dala ta čudovita žival toliko mlečne tolšče, kakor je dobimo od drugo krave v enem letu.
Letos bo malo meda v naši državi. Letošnja hladna spomlad in suho poletje sta vplivala zelo neugodno na razvoj čebel in na pašo. Po dežju v avgustu se je sicer položaj nekoliko popravil, vendar je že bilo prepozno. V poznem poletju so postale noči hladne in proizvodnja nektarja je padla. Letos bodo dobili čebelarji okrog 80% manj medu nogo so pričakovali. So pa v naši državi pokrajine, kjer ne bodo mogli odvzeti čebelam prav nič od njihovo zaloge. Povpraševanje po medu jo zelo živahno in se gibljejo cene pri nakupu na debelo med 11.50 in 12 Din za 1 kg.
Cene žitu In moki so poskočile. Na
žitnih borzah je opaziti porast žitnih in cen za moko. Pšenica je že dosegla cono 180—185 Din za meterski stot in bodo cene še rasle. Koruza je v ceni trdna 95—110 Din, pšenična moka pa 285—295 Din za meterski stot.
Izvoz svinj v Nemčijo. Jugoslovanski konzulat v Berlinu je izposloval, da je bilo te dni odposlanih iz naše države v Nemčijo več vagonov svinj. Je to prvi slučaj večje svinjske pošiljatve iz naše države na Nemško.
Izborna sadna letina v hrvatskom Zagorju. Po hrvatskem Zagorju so letos jabolke obrodile proti vsem pričakovanju dobro in sicer z ozirom na prvovrstno kakovost in količino. Iz hrvatskoga Zagorja je bilo letos prodanih na Čehotslovaško 000 vagonov jabolk. Cene jabolkam se gibljejo med 1.S0—2.50 Din 1 kg. Slive stanejo 1—1.50 Din. Zagorci so izkupili letos za jabolčni izvoz 1.5 milijona Din in ravno toliko jim bode vrgel tudi domači trg v Zagrebu, Varaždinu, Krapini in Zlataru.
Šestkratni izvoz pšenice Iz Rusije. Iz pšenične zaloge sovjetske Rusije je bilo letos od 1. avgusta prodanih v droge države 819.000 kvatrov (1 kvater 12.7 kg). Omenjena izvozna količina je pošestorila lansko. Še bolj je pa porasel izvoz ječmena in znaša 1.5 milijona kvartrov, kar znači od lani 7krat več. Izvozni načrt roških sovjetov je letos izredno pospešilo dejstvo, ker jo bila zelo dobra žetev po pokrajinah ob Črnem morju, odkoder je bil mogoč nagel izvoz.
Naš tujski promet. Jugoslovanska kopališča ter zdravilišča je obiskalo letos po uradnih ugotovitvah od 1. januarja do 1. septembra 707.041 gostov. Število prenočitev znaša 3,780.763. (V istem času lansko leto je bilo naštetih 676.409 gostov in 3,587.103 prenočitev.) Od gostov je bilo 536.784 domačinov (istočasno lansko leto 504.611). Med nonozemci so na prvem mestu Čehoslovaki (52.110, 425.002 prenočitev), tem sledijo Avstrijci (39.954,	255.814 prenočitev), Nemci
(17.759, 89.007 prenočitev) itd.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 19. X. so pripeljali 55 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 8—10, sla-
nina 12—13 Din. Kmetje so pripeljali 5 voz sena po 57—61, 1 slame 40, 28 voz krompirja 0.75—1, 2 čebule 2.50—3. Česen 6—8, zelje 1—3. Jabolke 3—4, hruške 3— 6, suhe slive 6, grozdje 3.50—6, celi orehi 8, luščeni 28, kostanj 3.50. Na trgu je bilo 10 vreč pšenice 1.50, 4 rži 1—1.25, 8 ječmena 1.25, 14 koruze 1.25, 12 ovsa 0.75 do 1, 12 prosa 1.50, 5 ajde 1.25, 14 fižola 1.25—2. Smetana 6—8, surovo maslo 18— 24. Prinesli so 42 kokoši 15—27, 864 piščancev 16—45, 28 gosi 30—35, 38 puranov 25—35, 28 rac 10—12, 34 domačih zajcev 5—25 Din.
Mariborski svinjski sejem 18. X. 1935.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 282 svinj, Cene so bile sledeče: mladi prašiči, 5—6 tednov stari 40—50 Din, 7— 9 tednov stari 60—80 Din, 3—4 mesece stari 120—160 Din, 5—7 mesecev stari 200—250 Din, 8—10 mesecev stari 300— 360 Din, 1 leto stari 500—580 Din za komad. 1 kg žive teže 4.50—5.50 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 147 komadov.
Živinski in svinjski sejem v Ptuju. —>
Živinski sejem v Ptuju v torek dne 15. t. m. je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so: 89 volov, 296 krav, 27 bikov, 34 juncev, 49 telic, 6 telet in 140 konj, skupaj 641 g,lav živine. Od teh so prodali 215 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: voli 2.50 do 4.25 Din, krave 1.25 do 2.75 Din, biki 2 do 3 Din, junci 2 do 2.50 Din, telice 2.25 do 3.50 Din, konje in kobile so prodajali po kakovosti od 200 do 4000 Din, žrebeta pa o,d 300 do 1500 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 5. novembra t. Ir — Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo dne 16. t. m., je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 333 rilcev, prodali pa ie 92. Povprečne ceno za 1 kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50 do 5 Din, debele 5 do 5.80 Din, plemenske 4.25 do 4.50 Din, prasce 6 do 12 tednov stare so prodajali od 50 do 100 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče, bo dne 23. t. m.
Mesne ceno v Mariboru. Volovsko meso I. vrsto kg 8—10 Din, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6 Din; sveže svinjsko meso 8—12 Din 1 kg.