Varujte tiče!
Dobrovoljna beseda ob zimskem Času.
Huda zima je nastopila in še utegne huja priti, ako se ozremo po druzih deželah in vidimo, kako na debelo leži snega povsod.
Takrat pa, ko ves svet pokriva belo odejo, iz ktere le molijo mrtve rogovile drevja, pridejo tiči v veliko stisko, da ne najdejo nikjer živeža in morajo glada cepati, ako se jih ne usmili Človek.
Čudna in nehvaležna stvar je vendar človek! Psu in mačku vrže kost, ko vidi, da sta lačna, — kokosom , ki jih ima v kurniku ali na dvorišču, da zobati, — in vsaki drugi hišni živali da jesti — le ubo-zih tiče v, ki so tudi njegovi veliki dobrotniki, se ne usmili, ko vidi, da jih huda zima žuga pokončati. Tisti živalci, ki mu z drevja obira požrešne gosenice, da mu ne pokončajo sadja, — ki črve pobira z druzih rastlin, da jih ta mrčes ne vniči, — ki mu spomladi in poleti pod milim nebom poje in delo lajša, — ktero lovi, da jo prodaja meščanom za pečenke in si ž njo marsikak goldinarcek vlovi — le ta koristna živalca ne najde usmiljenja pri njem, kadar je v zadregi za živež!
Duhovni gospodje, učitelji, župani in sploh vsi veljavni možaki pogovorite se in podučite ljudi, da je dolžnost naša, da skrbimo za svoje dobrotnike, kadar jih huda zima žuga moriti, ker so enakipogorelcem, kterim je vse pogorelo, da nimajo nič, česar bi vžili. Al ne bodite samo milosrčni v besedi do svojih sosedov, — kazite milosrčnost do milovanja vrednih tičkov tudi z lastnim dobrim izgledom. Dajtevjim kaj zobati, vzemite jih pod streho! Posnemajmo S vaj carje, ki okoli Božiča, ko je tičicam najhuji čas, pred vsako hišo natrosijo nekoliko zrnja, drobtinic itd., da se na-pasejo gladni tički. Mi koljemo prešiče, delamo klobase in orehove potice, jemo jabelka in hruške, pa nič nam ni mar za živalce, ki so nam ravno obvarovale orehe, jabelka in hruške!
Gosp. Schollmajer nam je v sestavku, v kterem sploh popisuje korist tičev, po posnetih mnozih skušnjah razložil, da nekdaj, ko tičev človek ni še tako pokončaval kakor dandanes, se je na eno miljo zemlje po dolgem in širokem štelo vsako spomlad 10.000 gnjezd, v vsacem gnjezdu po 4 mladičev, in da že mlad tiček na dan povžije 15 gosenic, stari pa 60, to iznese na dan 120 gosenic. Poštevajmo zdaj 120 z 10.000, in dobimo znesek od 1 milijona in 200.000 gosenic, ki jih ti tiči požro na en dan, po takem en mesec 36 milijonov.
Ako bi teh 36 milijonov gosenic na eni milji ne pokončali tiči, snedle bi gosenice drevesom in drugim rastlinam vse to, kar nam v jeseni daje sad.
Ali  si po  vsem   tem  ni  človek  sam  sebi  največi
sovražnik , ako brez pameti pokončuje tiče ali ne odvrača od njih nadlog, ki jim jih huda zima naključi.
Zato usmilimo se svojih velikih dobrotnikov — in usmilimo se jih ravno zdaj ob hudi zimi!
Fantiča, ki nam je kako jabelko ali hruško vkradel iz vrta, lovimo in tepemo, — in vendar smo mi sami najhuje šibe vredni, da si ne ohranimo tičev, ki varujejo na stotine mernikov sadja!
418