St. 390. V Ljubljani, sreda dne 29. marca 1911. Leto II. Nsamezna Stev. v Ljubljani m Trsta 4 vil. »JUTRO* izhaja vsak 4aa — tudi ob nedelj* In parnikih - ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjotnj. Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnHtn »fečao K 1— z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto »etoletno K 18polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, **rv^no K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 2*'—. < Telefon številka 118. I t Izres Ijnkfjaae ia Trsta 8 vta. t thedBOtv« ia apravattv* j* v PranB&ansfci M tL NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Dopisi s« pošiljajo nredaiStvu, naročnina oprav Neinuikiraaa pisma sc mt sprejemaj«, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petk vrsta 15 v, mmai-akt, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratne* ngialanja popust. Za odgovor j« pritožiti r Telefon številka 118. Odprto pismo gospodu c. kr. deželnemu predsedniku kranjskemu Božidarju baronu Schwarzu. Ko sem bil kakih pet let star sem dobil po nesrečnem naključju v roke vžigalice, s katerimi sem se igral in pri ‘tem se je vžgala sosedova hiša. Priznam to odkrito in se tega čisto nič ne sramujem, ker za to nesrečo nisem in ne morem biti odgovoren niti pred zakonom, niti pred ljudmi in tudi ne pred sabo samim in pred svojo vestjo. Vendar so se našle podle duše v uredništvu »Slovenca", ki so začele brskati celo po mojih otročjih letih in te podle duše so mi očitale ta »zločin", radi česar pride Ivan Štefe pred porotnike, ki naj ga naučijo dostojnosti. S teni^ bi bila zadeva končana, ako bi Vaši oigani tega očitanja v »Slovencu* ne porabili hitro za to, da so niobiliz1 rali v Beli Krajini orož-ništvo, ki naj^ pozveduje v koliko je to očitanj^ res1 'čno. Obvestil me je o tem prijate! in 27. t. m. sem šel takoj v j polici >i oddelek c. kr. deželne vJ/ade, kje sem vprašal g. Finka, kaj je /na ten resnice in s čem vlada opravic^ie to svoje postopanje. Ta čudni mož — Fink namreč — je izjavil, da je on to storil radi tega, ker bi — ako br>«es storil kak zločin — izgubil kvalifikacijo za odgovornega urednika, ali je obenem priznal tudi to, da se on sam spominja omenjenega požara, Ker je takrat služboval v BeH Krajini, in da sem bil jaz takrat še otrok, ki za svoja dejanja ni odgovoren, ali da se on mora brigati ze to, da poizve, ako imajo odgovorni Sredniki kvalifikacijo za svoj položaj. Dobro, dotod bi bilo končno vse v redu; deželna vlada dobi iz Bele Krajine poročilo od svojih organov, da jaz povodom imenovanega požara niti v šolo še nisem hodil in zadeva bi bila — v kolikor se o njej ne bo govorilo še pred porotniki — spravljena s sveta. Ali nekaj drugega je, radi česar se ibračam javno na Vas, gospod baron, kot na načelnika najvišje državne oblasti v deželi. Odgovornemu uredniku »Slovenca" Ivanu Stefetu se je očitalo v »Jutru" in »Slov. Narodu11, da je ponarejal uradne dokumente in sicer ne v otročjih letih, nego v času, ko je že bil odgovorni urednik »Slovenca*, torej polnoleten državljan in vendar se c. kr, vlada niti zmenila ni za to, da bi uvedla proti njemu kako preiskavo, nego je moralo uvesti preiskavo drž. pravdništvo in sicer ne radi tega, ker je Ivan Štefe odgovorni urednik »Slovenca", ker to je stvar deželne vlade, nego za to, ker stojijo dejanja, ki so se očitala njemu in Kregarju, v nasprotju s kazenskim zakonom! Gosp. deželni predsednik, kako naj si razlagam to’ In kako si bodo to razlagali drugi avstrijski državljani? To je dvojna mera in za to si dovo- ljujem vprašati Vas javno in prav uljudno: AH imam kot avstrijski državljan kakih pravic v Avstriji, aii imam pa samo »prijetno** dolžnost plačevati davke in trpeti šlkane Vam podrejenih organov ? Hočem biti popolnoma na jasnem : ali sem državljan pravne države, v kateri je zakon za vse enak, ali pa suženj države, v kateri vlada dvojna pravica in dvojna morala? Z vsem spoštovanjem Milan Plut, lastnik in glavni urednik ., Jutra". Iz slovenskih krajev. Iz Selške doline. Na praznik sv. Jožefa je bil Peter Kunstelj, hlapec pri posestniku Josipu Pavliču na Stu-denem v klerikalni gostilni »Gospodarske zadruge" na Češnjici in ko se je popoldne okrog 4. ure namenil iti domov, ter stopi že skozi vrata gostilniške sobe, ga pograbita kaker besna župan Fran Prevc in načelnik hranilnice in posojilnice Luka Pogačnik ter ga hočeta vreči na cesto. Kunstelj se'je branil in se je hotel silo-vitežev otresti, toda med tem sta klerikalna prvaka hlapca že podrla na tla, in ga je Luka Pogačnik s tako silo udaril po glavi, da je bil takoj ves krvav in šele potem sta ga pustila, ko sta videla, da leži pred njima v krvi. Raztrgala sta mu obleko, kravato in ovratnik. Luka Pogačnik je že delj časa sovražil hlapca Kunstelja ter je že pred nekaj časom rekel Pavliču, naj ga spodi. Ker si je Kunstelj poškodoval nogo pri delu, da je sedaj nekoliko pohabljen, ga imenuje klerikalni načelnik »krevlja". Vsa zadeva je bila naznanjena orožnikom in zato upamo, da bode sodišče tema klerikalnima petelinoma po zaslugi za pretepanje postriglo peruti. Nedavno od tega je bil z bičevnikom tepen tudi hlapec poslanca Demšarja, ker menda drva ni tako zložil kakor bi bil moral in zato ga je »Šimena" z bičevnikom nama-hal, da se je več dni hlapcu poznalo na hrbtu, potem se je pa še čez par dni iz njega norčeval. Hlapec se je nato pritožil pri svojem go? padarju poslancu Demšarju, da ga je »Šimena" pretepal, ko je drva vozil, in dični poslanec je rekel v pomilovanje „ja, si že zaslužil". Še eno leto ni minilo, ko je pokojni Tušek šel S' krvavo glavo od svojega svaka proti domu in potem umrl in že se pojavljajo novi slučaji. Klerikalci so menda mnenja, da z osebo, ki jim ni povolji, lahko delajo kar hočejo. Iz Domžal. Strašansko je grmel in rohnel danes na prižnici naš prečastiti gospod župnik France Bernik. Za nalogo današnje pridige si je iz- bral, da je začel neusmiljeno udrihati po naprednih časopisih kakor po »Slovenskem Narodu", »Rdečem Praporju", »Slovenskem Domu" in proti »Jutru", katero leži našemu prečastitemu gospodu župniku posebno v želodcu. Kdor bere »Jutro" in druge napredne časopise, sploh nobene odveze ne bo dobil pri spovedi. K spovedi torej ne bomo hodili, ker itak ne bi dobili odveze radi čitanja »pohušljivih" časopisov. Gospod Bernik, prosim, povejte nam, kje se ljudje bolj pohujšujejo, pri čitanju naprednih časopisov, ali pri Vaših izpraševanjih? Se li spominjate, prečastiti gospod župnik, na zanje Vaše izpraševanje? Na vsak način je pa moralo biti Vaše zadnje izpraševanje jako zanimivo, in sicer po receptu znane rdeče škofove brošure. Čemo Vam je iz župnišča odšla ena najbolj katoliških in najpobožnej-ših zakonskih žena. Rdečica je oblivala žene pri Vašem izpraševanju, čemu ste potem spodili iz župnišča neko U. P., ki je protestirala proti temu zanimivemu izpraševanju. Gospod France Bernik, zanimajte se rajši za Vaše Marijine device in različne lilije nedolžnosti? Mogoče Vam je znana neka poroka, pri kateri ste toliko in toliko govorili v vzgledni Marijini devici, o liliji čiste nedolžnosti; a glejte prečastiti gospod župnik, čemu ste pa krstili že po preteku 6 mesecev novorojenčka omenjene lilije nedolžnosti. Pa kaj Vam bom razlagal, gospod župnik, saj je vendar lahko mogoče, da se pri Marinaricah gode čudeži, da iste rodijo v 6 mesecih. Za danes dovolj, drugič še več zanimivega. Na svidenje g. Bernik. Iz Žužemberka. Za lonec kolom o za se je — če smemo verjeti govoricam — pomagal neki čisti, ugledni občinski odbornik. Svoj čas je bila namreč v trgovini St. sodnijska dražba, katero je vodil sodnijsko zapriseženi cenilec g. Fr. W. On bi imel obenem tudi skrbeti, da se vse blago čim najbolje razproda. Zgodilo se je pa, da je prišel po dražbi v to (sedaj že odprto) trgovino neki hlapec z naročilom, da se mu za njegovega gospodarja izroči 1 lonec kolomaza, ki ni bil na dražbi prodan. G. W. kot bivši naš župan in sedanji občinski odbornik, ali bi nam hoteli pojasniti, čegav je bil ta hlapec, zakaj se do-tični lonec kolomaza ni prodal pri javni dražbi in zakaj se je za vrednost tega blaga oškodovala trevna zapuščena ženska, mati večih otrok? Vi ste bili nemara tudi navzoč pri tej dražbi, za to tudi na ta vprašanja znate morda podati nafbolj zanesljiv odgovor. Slovanski jug. Gibanje macedonskih revoluci-jonarjev. Dejstvo, da je med posameznimi revolucionarnimi reorganizacijami glede skupnega delovanja prišlo do popolnega sporazuma, je povzročilo med diplomatskimi in političnimi krogi v Siof ji veliko iznenade* nje. Hristofor Černopejev, eden naj- u,Dr. Šušteršič: „Oh, kako me teli ta težki kriZ!“ ..1 bolj znanih revolucionarnih vojvod in nedavni tovariš znanega vojvode San-danskega se je nasproti nekemu časnikarju izrazil sledeče: »Sporazum med posameznimi revolucionarnimi strankami je gotova stvar in se stranke že pripravljajo na novo akcijo. Dve najboljši revolucijonarni grupi v Macedoniji sta duša nove organizacije. Članom te organizacije so dobro znane žalostne razmere macedonskih prebivalcev, ker tudi sami delijo ž njimi isto usodo. Najvažnejša točka programa nove ozganizacije je ta, da mora osrednja korporacija ostati vedno v Macedoniji, ne pa, kakor je bilo dosedaj, na tujih teritorijih. Med vodji bolgarskih revolucionarjev . je prišlo tekom zadnjih let do ostrega konflikta, katerega posledica je bila ta. da je ostal Sandanski osamljen." Iz izjave Černopejeva je razvidno, da Sandanski pri resnih revolucijonarnih organizacijah niti v poštev več ne pride. Černopejev sam je izjavil, da revolucijonarni vojvode sploh niso smatrali za potrebno, poklicati k posvetovanju tudi Sandanskega. Ugledni vojvoda neke notranje revolucijonarne organizacije, Hristofor Matif je novo organizacijo karakteriziral s sledečimi besedami: »Sporazum je postal dejstvo. Dosedanja nesloga je temeljila samo na vprašanju, ali se je treba bojevati za nacijonalni ali internacijonalni uspeh. Če bi postavili za temelj sporazuma nacijonalizem, bi to značilo zahtevati zjedinjenje Macedonije z Bolgarsko in bi nam kralj Ferdinand radi tega priredil banket. A mi zahtevamo avtonomijo Macedonije. Radi tega se bodo udeležile vse narodnosti. Naše bodoče delovanje je torej prin-cipijelno revolucionarnoNa Balkanu nas torej pričakujejo velika iznena-denja. Avtonomija Albanije. Glasovi o zahtevah Arnavtov po avtonomiji Al-ban‘je,. ki so zadnje čase že zelo prenehali, so prišli zopet na dnevni red. Poluradni cetinjski list piše, da Črna-gora nikakor ne more mirno gledati najnovejših dogodkov v sosedni Albaniji, ker ima tudi ona svoje interese. Vsled tega se zopet pojavljajo vesti, da namerava Črnagora ob ugodni prilik okupirati del Albanije okoli Plava in Gusinja, Albancem pa pomagati pri dosegi njih cilja, namreč želji po avtonomiji Albanije. Na tem stališču stoji menda tudi Italija. Toda Ar-navti ne morejo drugače računati na pomoč Crnogore in Italije, kakor v slučaju, če dovolijo protektorat teh dveh držav nad Albanijo. Radi teh dejstev bo potovanje turškega sultana v Albanijo, ki se vrši v najkrajšem času, zelo interesantno. Sultan namreč misli, da bo s svojo osebno intervencijo in z mnogimi darovi pomiril Albance. O uspehih bo govorila bližnja bodočnost. Vendar je skoro gotovo, da potovanje sultana ne bo imelo ni-kakega uspeha, ker je znano, da se Arnavti upirajo le radi tega, ker s j izgubili svoje velike privilegije, katere jim je dal njih protektor bivči sultan Abdul Hamid. Splošni pregled. Češka Šolska Matica je v nedeljo praznovala 301etnico svojega ob* Stanka. L. 1881. je imela Matica K 19.955 stroškov lani pa je imela 1,298.837 K. Proračun za 1. 1911 znaša 2,099.100 K. Doslej je prešlo v občinsko, deželno, oz. državno upravo 11 otroških vrtcev, 36 ljudskih šol, 5 gimnazij, 5 realke, 1 preparandija. V preteklem letu je Matica oskrbovala 144 šolskih zavodov z 270 razredi, v njenih šolah je bilo 14.072 učencev. V dobi s/ojega obstanka je zbrala Matica nad 30 milijonov in je visoko povzdignila svoje šolstvo. O ruski noti meni Nov. Vrem ja, da je bil zadnji čas, da je Rusija iz-pregovorila odločilno besedo. Tudi ,Bi{ž. Vjedomosti" so mnenja, da je odločnost boljša, kakor obotavljan diplomatov. Ako pride do vojne, ; treba urno in energično nastopiti. MICHpl zfcVACO : Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Torej ste pomirjeni? je dejal. — Kako ne bi bila? — Pa če vam pravim, da je to navidezno zdravje varljivo ? Če vara pravim, da je vaš otrok resnično bolan? — Vi me navdajate s strahom! je vzkliknila kurtizana in prebledela. — Milostljiva, ali mi hočete dovoliti razgovor? — Takoj, oh, takoj! — Ne; ta veselični šum bi me motil. JutriI . . . — To bi bilo predolgo. Smrten nemir se me je polastil. Poslušajte, vrnite se o polnoči. Dotlej najdem sredstvo, da spravim svoje goste domov. Rotim vas, ne odrecite mi . . . — O pol noči, naj bo! f Roland jo je pustil samo: Imperija pa je premišljevala: — Kje sem slišala ta glas, pred katerim trepečem? Zakaj obuja pogled na tega človeka v meni tako strašne spomine ? V spremstvu Petra Aretina se je Imperija vrnila v slavnostno dvorano, in z nenavadno spretnostjo, ki je bila njena neprekos-Ijiva umetnost, je jela po malem pripravljati svoje goste na od* hod, ki bi bil drugače sledil šele pozno ponoči. Okrog polnoči je bila palača, kakor je Imperija napovedala, prazna in molčeča, njene luči pogašene^ in nje služinčad že vsa v svojih spalnicah. Ena sama ura je zadoščala domačinki, da je izpraznila svoj dom. Ko je bila sama, je šla čakat k velikim vratom, da bi jih pravočasno odprla. Kmalu se je pojavil tisti, ki ga je nazivala mojstra Pavla, sobic za r°k° ter £a potegnila v majhno, skrito Imperija je sedla ter z roko pokazala Aretinovemu tajniku zdravniku drugi stol. Roland je mašinelno ubogal. Sekunda, ki jo je preživel v tem hipit, je bila eden tistih trenotkov strašne tesnobe, ki so ga obhajali tuintam, odkar je bil ušel iz ječe. Spoznal je bil to sobo, v kateri je sedel f, . . Bila je tista, kamor ga je vedla kurtizana tisti nesrečni večer, ko je prvikrat začutil nad svojim življenjem zlovešči dih bližnjih katastrof. Vzdrhtel je, in malo je manjkalo, da hi prebledel. Domišlija ga je prestavila za par let nazaj, in zopet je videl Imperijo tako, kakor tistikrat, razgreto, nesramno, razuzdano od strasti, ki jo je tirala v svoji oblasti, kakor odnaša vihar nevihte onemoglo listje dreves. Rolandovo dušo je popadla morilska želja. Zdaj je imel žensko, ki je izza nečiste kaprice strla njegovo življenje, tu pred seboj, v samotnosti te spavajoče palače. Ura kazni je bila napočila zanjo! . . . Rolandove roke so se stisnile v pesti, in že je vstajal, da bi planil nad njo . . . — Povejte mi kaj mislite o moji hčeri, je dejala Imperija z rahlim glasom. Roland se je zgrudil nazaj v svoj naslanjač, in hripav vzdihljaj je napel njegove prsi. Vse je izginilo iz njegovih misli, spomin in umor ... in v Imperiji je videl samo še mater — žensko, ki jo je ščitilo materinstvo, ta veličastna straža ženske šibkosti. — Česa se bojite za njo? je vprašal on, trudeč se, da bi pregnal misli, ki so mu bile vznikle iz preteklih časov. — Kaj vem? . . . Tako nepopisno ljubim tega otroka! Ona je moje življenje, in če ji le malenkostne prija, sem vendarle že vsa brez uma ... Oh, če bi se zgodilo, da jo izgubim! — Nemogoče je, da bi se bali samo tega . . . — Kaj hočete reči? Imperijo je streslo. — Bianka je zdrava kakor, malokdo. Toda zelo lepa je. .. preveč lepa morebiti! Kaj ne, milostljiva, vi bi radi, da na vaši hčeri ne bi nikdar obstalo moško oko? — Enkrat se mora vendar omožiti! je dejala Imperija, bleda kakor vosek. — Vem, da se ne bojite tega ... Če bi prišel mlad, pošten in vdan mož, ki bi ponudil Bianki svoje življenje iz ljubezni, s katero ga je navdala, bi se vi gotovo ne obotavljali! Toda nei^ra je videla vašo hčerko katera izmed tistih pošasti s človeškim obrazom, ki je že sam njihov pogled smrtna razžalitev! ... — Vaše besede me polnijo s strahom . . . — Morda je navdala s strastjo eno izmed tistih zavrženih src, ki so njih čuvstva kakor strupi, tako da hodijo ta bitja na vseh svojih potih po ozračju nesreče in zločina, in je že samo njih približanje dovolj, da zasopeš v svoje prsi gabno smrt Imerija je visela z očmi na Rolandovih ustnicah ter ga gledala s čimdalje večjo grozo. Ce je tako, milostljiva, je zaključil on, potem gorje vaši hčerki! Vampir je tu in pfeži v senci te palače. Žeja ga te mlade krvi. Ta blesteča lepota ugaja njegovi ostudnosti. Njegova' noč se je razjasnila od te, luči. Brez naglice se potika tod okoli. On ve, da mu njegov plen ne more uiti. Počasi, a z gotovostjo si pripravlja pot, in morda bo že kmalu prepozno, da bi rešili otroka. Imperija je prestrašeno vzkliknila. — Kaj vam je, milostljiva ? je rekel Roland. Vse to je bfcz dvoma samo podmena. Sicer pa ste vi za to tu, da čtivate Bianko. Kajti — kdo bi si upal lotiti se hčere pred njeno materjo? Razen — če bi bila mati po kaki tajni pogodbi zvezana z zločincem ! In če bi mati, na veke priklenjena k svojemu sokrivcu zaradi kakega temnega zločina, ne mogla ničesar, kadar bi se sokrivec postavil pred njo in bi ji dejal: Daj mi svojo hčeri Imperija je vzplanila, stekla k vratom, vgotovila se, da jih nihče ne sliši, ter se nato vsa prepadena vrnila k Rolandu: — Kdo vam je povedal vse to? Kakšna peklenska moč vam je razodela zvezo, ki me druži s to pošastjo, z vampirjem, s Kardinalom! ... — Ne vem, kaj hočete reči, je rekel Roland mrzlo, Iščem in tipljem, to je vse. Zdi se, da sem povedal resnico, ne da bi bil namerjal — Torej ne veste ničesar? — Ničesar! je dejal Roland. Imperija si je oddehnila. Toda Roland je takoj nato dodal i' Ničesar ne vem, toda izvedeti moram vse, ako vam je kaj do rešitve vaše hčere. (Dalje.) Ruska nota, ki je bila te dni po- I dana Kitajski se glasi: Pogajanja ' zadnje dobe so carsko vlado prepričale, da hoče kitajska vlada s svojimi zavitimi odgovori obrniti pozornost od točk, ki se nahajajo v ruski noti z dne 16. febr. Tako je dala kitajska vlada na ruski memorandum odgovor, ki se popolnoma nič ne ozira na pravice Rusov v Mongoliji in v zap. Kitajski. Zato prosi ruska vlada, naj se da odkrit in odločen odgovor. Šele potem je mogoče nadaljne pogajanje glede trgovinske pogodbe iz 1. 1881. Za vse je odgovorna kitajska vlada. Italijanski kabinet. »Tribuna" prerokuje sledeči kabinet: Notranje ministrstvo: Giolitti; zunanje ministrstvo: di San Giuliano, justično mini-strsto: Finocchiaro, vojno: Spingardi, pomorsko: Cattolica, poljedelsko: Bi-solati, javna dela: Sacchi, finančno: Faecta, zakladno: Tedesco, naučno: Credaro. V Rimu so se začele velike jubilejne slavnosti, O polnoči due 27. t. m. je strel iz topa naznanil začetek. Vse ljudstvo je bilo na nogah. Povsod so se prirejale navdušene ovacije. Kraljici, ki je bila zvečer v gledališču je ljudstvo navdušeno ploskalo. Drugi dan je kralja pozdravil m. svet, senat, zbornica, ministri in člani vlade, razni dostojanstveniki in zastopniki tujih držav. Kralj je govoril v jako lepem govoru o edinosti in bodočnosti Italije. Došle so brzojavke od večine evropskih vladarjev. Gučkov, predsednik ruske dume je v seji frakcije oktobristov naznanil, da bo odložil predsedstvo, ker je frakcija sklenila glasovati proti predlogi o zemstvih, ako se ta izvede na podlagi § 87 drž. temeljnih zakonov. Velika nesreča se je pripetila v New-Yorku. V sedmem nadstropju neke desetnadstropne hiše je nastal požar. V hiši je tovarna za zeloluid. V nji je delalo 1500 delavcev. Ogenj je v gornjih treh nadstropjih uničil vse. Zgorelo je 150 ljudi j, večinoma deklic. Ogenj je nastal po eksploziji. Taft je odgovoril japonskemu cesarju, da ni verjel, da bi se Japonska vezala s kom v sovražnem namenu proti Ameriki. Japonski cesar rje Taftu odgovoril, da ga to zaupanje veseli. DNEVNE VESTI. Danes (29. marca) v sredo ob polu 7. uri zvečer je seja »Izvrše-valnega odbora narodno - napredne stranke". Škandalozne razmere so zavladala Kranjskem. Dvojna mera je najblažji izraz, ki ga moremo porabiti ako hočemo pravilno oceniti brezprimerno prizanesljivosi ki jo pokazuje vlada napram klerikalcem in preganjanje onih, ki ne marajo vkloniti tilnika pred Schwarzom, Šušteršičem in škofom Jegličem. Lastnik in glav. urednik našega lista pojasnjuje v današnjem odprtem pismu dež. predsednik« v uvodniku eni tak slučaj, ali znar^iam je še drugi. Lansko leto sta bila poklicana na Schvvarzovo ovadbo pred sodišče odgovorna urednika „Jutra “ in »Slov. Naroda", ker nista odložila odgovornega uredništva, ko sta odpotovala za par dnj na Balkan in sta bila tudi obsojena vsak na 10 kron globe. Približno v Istem času je pa potoval po Bavarskem in drugod kakih 14 dni odgovorni urednik »Slovenca" Ivan Štefe, ne da bi odložil odgovornega uredništva »Slovenca" in Schvvarz se za to niti zmenil ni, kakor bi tiskovni zakon veljal samo za napredne liste! Pač, v lepih razmerah živimo. Zveza med klerikalci in vlado je torej dejstvo, ki ga v očigled vsemu temu ni mogoče utajiti. MALI LISTEK. Literaren večer. Predavanje g. Etbina Kristana o Otonu Župančiču v Mestnem domu bi lahkn imenovali literaren večer. Pri nas je težava z literarnimi večeri, pa naj se vrše v gledališču ali kje drugod. K sreči Akademija svoje prireditve ni nazvala literaren večer in — večer je krasno uspel. Pri nas govorimo o pesnikih navadno le ob 50 ali lOOletnici ali pri kakih podobnih jubilejih — o živih pesnikih navadno ne govorimo, ali vsaj doslej nismo govorili, oziroma tako nismo govorili, kakor je treba govoriti o njih. Drugod je to drugače. Razna literarna ali umetniška društva prirejajo svoje večere, na teh večerih se vrši predavanje o tem ali onem pisatelju ali pesniku, na kar slede deklamacije. Tuin-tam pesniki sami čitajo svoje najnovejše proizvode. S kratka: najde se vsaj ožji krog ljudij, ki se zanima za najnovejše pojave na polju literature. Tudi pri nas je morebiti tak ožji krog, toda težko bi ga bilo zbrati na en večer. Zato smo nekoliko skeptično gledali plakate, ki so naznanjali predavanje o Župančiču. Mislili smo, da Pozor pred klerikalnimi agitatorji. Volitve za ljubljanski občinski svet stoje pred durmi. Ni čuda, da klerikalci radi tega sedaj napenjajo vse sile, da bi premotili ljubljanske volilce in jih preslepili s svojimi laž-njivimi vestmi in praznimi obljubami. Po mestu kar mrgoli raznih klerikalnih agitatorjev, ki hodijo od hiše do hiše in agitirajo za klerikalce Eden najbolj vsiljivih klerikalnih agitatorjev je uslužbenec c. kr. državne železnice Ignacij Voje, ki hodi neprestano okoli svojih tovarišev in jih celo na cesti ne pusti pri miru. Posebno se je vrgel na delavce in sploh nižje sloje, za katere klerikalci sploh nikdar niso imeli srca in ga tudi ne bodo. Delavci od klerikalcev nimajo pričakovati ničesar drugega kakor še večjo draginjo kot je sedaj. Drugi zelo vsiljivi klerikalni agitator je tudi neki Podbevšek. Naše bralce opozarjamo, naj te klerikalne podrepnike čisto enostavno vržejo čez prag. Klerikalcem gre baje zelo trdo za kandidate. Odličen klerikalen vodja se je izjavil, da manjka klerikalcem primernih kandidatov za ljubljanski občinski svet. Boljši nočejo kandidirati, slabši si pa ne upajo, tako da je pri klerikalcih suša za kandidate prav tako, kakor za volilce. Dvakrat da, kdor hitro da. Do-čim so klerikalci že v zadnjem zasedanju sklenili dati za asanacijo „Giavne posojilnice" relativno beraško svoto 50000, do danes še niso niti vinarja te svote izplačali! Ljubljanska kreditna banka pa je včeraj sklenila izplačati z obrestmi do 31. decembra t. 1. vse vloge pri „Glavni“ do zneska 300 K. Opozarjamo vse one, ki imajo pri „ Glavni" vloge do 300 K, da se takoj zglase pri »Kreditni banki", kjer lahko takoj prejmejo denar. Če velja kje pregovor: Dvakrat da, kdor hitro da, velja v tem slučaju. Velikanskega pomena je ta sklep »Kreditne banke", če pomislimo, da bo sedaj ta inštitut plačal za grehe, ki jih je napravil pri „Glavni" klerikalni revizor Jošt! Kaj je klerikalizem. Naprednjakom, svobodnomislečemu učiteljstvu, prosveti in šoli najnevarnejši sovražnik je klerikalizem. To zaznamovanje izvira sicer iz besede „clerus", vendar ni vsakdo, kdor prisega klerikalizmu zvestobo in vdanost, klerik. Ne, nahajajo se duhovniki, ki niso klerikalni, so pa tudi lajiki (posvet-njahi), ki tiče v klerikalizmu črez glavo. Klerikalizem je duševna smer, ki ima svoje pristaše v vseh stanovih ter teži na to, spraviti družinske, občinske, deželne in državne uredbe in naprave pod oblast duhovnikov in izpodriniti vso posvet n o o b 1 a s t. Pri vsem tem pa pusti posvetni oblasti čestokrat vse naslove in pravice, te pa le navidezno, voditelj vsemu je pa le klerikalizem. Zato pa najhujši in nevstra-šen boj klerikalizmu na vsej črti! Boj že posebno pri ljubljanskih občinskih volitvah! Nemški pisatelj piše o klerikalcih: Betrog’nes Volk, erkenne sie — Es sind dieselben Scharen, Die mit des Teufels Phantasie .Der Menschheit Henker vvaren! Škandalozne razmere vladajo v obrtnem oddelku II. mestne deške ljudske šole. Za kateheta je poleg Smrekarja nastavljen še neki Janc, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani: Ta mož govori v šoli o vseh mogočih rečeh,:; samo o krščanskem nauku ne. Svoje učence-vajence neprestano nadleguje z umazano klerikalno politiko in jih sili, naj se vpišejo v »Rokodelski dom", dalje k »Orlom", k »Marijini družbi" itd. Skoro nobena ura ne mine, da ne bi agitiral proti naprednim časopisom. Ce Janc ne ve ničesar povedati o materi katoliški cerkvi, naj pa raje ostane doma. Sicer smo pa mnenja, da verouk za vajence tako predavanje ne bo našlo zanimanja med našimi širšimi krogi. Ko je prof. Kobal imel predavanje o slovenski u-podobljajajoči umetnosti, je imel svoje delo olajšano s tem, da je mogel pojasniti besede s slikami. Toda govoriti o pesniku pri nas . . . Res smo se bali. Toda bili smo pesimisti Predavanje je bilo skoraj od vseh letošnjih predavanj najbolje obiskano. O-pazili smo poslušalce iz vseh slojev, kar je^ gotovo vesel pojav. Predavati pred širšim občinstvom in — recimo — pred našim občinstvom ni lahka stvar; toda predavatelj Etbin Kristan je pokazal, da se da o umetnosti, o poeziji, o umetniku in pesniku prav lepo in zanimivo govoriti, tako da vsak poslušalec dobi utis . . . Razveselila sta nas torej udeležba in predavanje in mislili smo, da bo morebiti počasi tudi pri nas bolje. Predavatelj ni govoril niti o rojstvu in rojstnem dnevu, niti o domu ni o študijah : govoril je o pesniku. Pesnik pa ni nič efemernega, ampak je človek, zato spoznavamo pesnika v razmerah in razmerjih življenja in sveta. Govornik je torej čisto primerno izpregovo-ril o današnjem svetu, ki nosi nad seboj pečat kapitalizma; boj za življenje, borba za denar. Tak čas ni u-goden za umetnost. V kričeči pesmi nima nobenega pomena. Proti temu, da bi izrabljala šola v klerikalne politične namene, pa najodločneje protestiramo. Ja, dann ist ja does alles net vvahr: (Ja, potem pa vse skupaj ni res.) Župan neke kmečke občine na Nižjeavstrijskem, kjer klerikalci učitelje tako preganjajo, kakor na Kranjskem, je čital v nekem klerikalnem listu, ki zoper učiteljstvo tako hujska in laže, kakor pri nas »Slovenec" in »Domoljub", da so člani ta-mošnjega učiteljskega društva liberalci, da še celo brezverci, češ, da ne uče otrok v šoli moliti, da hočejo odstraniti iz šole križ itd, Ko to prečita, gre takoj k domačemu učitelju ter ga vpraša, če je tudi on ud liberalnega učiteljskega društva. Učitelj, spoštovan in priljubljen mož v občini, mu pritrdi, da je tudi on ud tega društva. Župan, veren in zvest pristaš klerikalcev, mu odgovvri: »Ja, dann ist ja does alles net wahr, was da in dieser Zeitung steht. Da hat ja does Blattl glog’n; denn ich kenn Sie gut und weiss, dafi Sie die Kinder beten lehren und selbst ein guter Katholik sind. Da darf man dieser Zeitung auch nimmer glauben." (Ja, potern pa vse skupaj ni res, kar stoji v tem časopisu. Tu je ta list lagal, zakaj jaz Vas poznam, da učite otroke moliti in da ste dober katoličan. Temu časopisu ne smemo več verjeti.) Tudi pri nas se prav pridno zabavlja in hujska zoper šolo, učiteljstvo, učiteljska društva, učiteljske liste po »Slovencu" in drugih klerikalnih časopisih, na javnih shodih, na leci itd. Takemu hujskanju pa učiteljstvo najbolje odgovarja, če vestno izpolnuje svoie dolžnosti, kakor gornji učitelj in tudi naš kmet bo prišel kmalo do prepričanja, da vse ni nič res, kar pišejo in govore klerikalci zoper šolo in učiteljstvo. Kdo vodi ljubljansko mestno policijo? Ljubljansko policijo vodi de facto svetnik J. Pertot pri vladi, ki ga vidiš pri vsaki posebni odredbi na cesti. Lauter je pri mestni policiji peto kolo, ki ima to prokleto srečo, da vleče plačo svetnika, t. j. 4800 K ne dela pa nič! Teh 4800 K bi si mestna občina pač lahko prihranila! Dobrodelna prireditev »Domovine". Vse gospe načelnice posameznih paviljonov in vse one gospodične, ki so že obljubile in ki bi še hotele sodelovati pri tej prireditvi, imajo danes, v sredo 29. t. m. ob 5. popoldne sestanek v damski sobi »Narodnega doma". Ker stoji naš čas v znamenju dobrodelnih p r ired i te v, bi bilo želeti, da posveti vsaka narodno čuteča gospodična svoje moči tej prireditvi. Posebnih vabil k sodelovanju se ne pošilja. Dobrodelna prireditev v prid dijaške kuhinje »Domovine" se vrši zaneljivo v soboto dne 1. aprila t. 1. v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma". Ker je mnogo di-jaštva iz dežele, naj bi se pri tej priliki spomnilo rodoljubje na deželi svojega dijaškega naraščaja v Ljubljani, da ali polnoštevilno prihiti ta dan v Ljubljano ali pa pošlje kak znesek v prid »Domovine", Ženstvo za ženstvo. Zavod sv. Nikolaja v Trstu potrebuje naše pomoči. Ta zavod sprejema največ kranjskih slovenskih deklet pod svoje okrilje, skrbi za njih telesni in duševni blagor ter jih ohranja slovenskemu narodu. Zato je naša dolžnost, da prispevamo tudi ljubljanske Slovenke vsaj nekaj k vzdrževanju tega preko-ristnega zavetišča za brezposelna dekleta. V ta namen bode na dan 1. aprila na večeru »Domovine" »angeljček" obdaroval tudi Zavod sv. Nikolaja. Vendar pa je prireditev v korist zavoda popolnoma zase. Odbornice »Splošnega slovenskega ženskega društva" na- ki se glasi iz požrešnih prs k zlatemu teletu izgine vsak smisel za umetnost. Zato ni čuda, da ljubi današnji svet le ono umetnost, ki je zabavna ali koristna ; človek, ki se cel £dan peha za denarjem, se hoče zvečer razveseliti pri okroglih valčkih »Vesele vdove". Ne samo pri nas, povsod je tako. Koliko je ljudi, ki jih zanima visoka u-metnost. In posebno pri nas 1 . . . In vendar imamo velikega pesnika . . . Župančič je pesnik globokega čuvstva, glasnik velikih misli. Njega ni ubil čas, rastel je vkljub vsem razmeram od »Čaše opojnosti" do »Samogorov in Jerale". Povedal nam je, kar je imel povedati, in povedal nam je to v jeziku, v katerem zna govoriti samo pesnik. Naša stvar pa je, da se približamo k njemu, da ga poslušamo in spoznavamo. Predavanje E. Kristana je bilo izraz globokega srčnega prepričanja, odkrito in odločno, zato je učinkovalo. Vse opazke o naših kritikih in o drugem so bile na mestu in so predavanje oživljale in izpopolnile. Hvaležni smo mu tudi zato, da je nam čital pesmi namesto, da bi bil široko predaval o njih. Z njegovimi izbornimi deklamacijami je bilo celo predavanje pojasnjeno in primerno zaključeno. Predavatelj je pokazal šele prvi birajo zato pri požrtvovalnem ljubljanskem občinstvu različna darila ; seveda sprejemajo prav rade tudi denar. Zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljubkinje naj blagovolijo torej prispevati vsak po svoji moči, da se vzdrži v Trstu Zavod sv. Nikolaja, ki skrbi, da se naša dekleta v velikomestnem vrvenju ne po-izgube in ne propadejo. Blagohotna darila sprejemata gdč. Ant. Kadivec, Prešernova ulica in ga. F r a n j a dr.Tavčar-jeva, Breg. Slovensko deželno gledališče. Leharjeva »Ve s e 1 a v d o v a" se je predstavila včeraj v dostojnejši obliki kot pri premijeri. Solisti so ugajali, zbor je pevsko zadoščal, igralsko manj. V ulogi Hane je nastopila kot gost gdč. Saldinijeva iz Pardu-bic. Konštatujemo simpatičen glas primernega obsega in zmerne moči, v igri nič sika in nič temperamenta. Gdč. Hadrbolčeva jo prav znatno nadkriljuje v vsakem oziru; pred gdč. Šmidov o, za katere naslednico baje prihaja v poštev, ima edino svoj dovolj simpatični exterieur. Hano poje povsod prva pevka in je torej gdč Saldinijeva nastopila v ulogi, ki sigurno spada v njeno stroko; po tej partiji si jo dovolj lahko predstavljamo tudi v operi kot mlado dramatično pevko. Ker nas engagement operetnega personala čisto nič ne zanima, zato tudi glede gdč. Saldini-jeve prav nič ne svetujemo in prav nič ne ugovarjamo; pravimo samo to-Ie: kolikor slabša bo prihodnja opereta, tem boljši protistrup zoper njo. —a— Društvo za otroško varstvo ia mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor danes, dne 29. t. m. ob 6 uri zveč. v dvorani mestnega magistrata. Kliše slike našega slavnega šahovskega mojstra dr. Milana Vidmarja nam je iz prijaznosti posodilo uredništvo »Slovenskega ilustrovanega tednika", katerega vsem zavednim Slovencem najtopleje priporočamo! Umrl je včeraj ob 3. uri zjutraj v Vipavi g. Ivan Mesesnel, kotlar in posestnik. — Ž njim izgubi občina svojega večletnega odbornika, požarna bramba svojega neumornega načelnika, narodno-napredna stranka pa neupogljivega in trdnega člana. — Spoštovani obitelji odkrito sožalje. — Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri. Na Barju so pod vodo travniki in polja Črne vasi, Ilovice in Lip ker je voda stopila čez bregove. Upajo da se voda do nedelje odteče. Strel v deželno sodišče? Včeraj zvečer se je po Ljubljani raznesla vest, da je nekdo ustrelil od jubilejnega parka proti deželnemu sodišču skozi okno v pritličju poleg razpravne dvorane okrajnega sodišča št. 28 v sosedno sobo, kjer uraduje dež. sodni svetnik g. Milčinski. Strel da je šel spodej v levem vogalu okna ter obtičal baje v vratih. V sobi takrat ni bilo nikogar. Smer strela da je bila tako uravnana, da bi kroglja morala zadeti g. Milčinskija če bi bil takrat v sobi in kot navadno sedel na svojem sedežu. — Biležimo to vest le kot govorico. Nevrjetno se nam namreč zdi, da bi se kdo pri belem dnevu in to celo iz jubilejnega parka, kjer noč in dan policist straži cesarjev spomenik, upal streljati proti sodišču, pred katerim je vedno dosti drugih ljudi. Še bolj nevrjetno pa se nam zdi, da bi se kdo našel, ki bi se iz-pozabil streljati na tako konciljantne-ga sodnika, kot je svetnik g. Milčinski, ki ima edinole z izboljševanjem mladine opraviti. Strel, če bi bil res oddan bi moral biti oddan med 2. in 3. uro pop. ko v dotični sobi ni nikogar notri, pač pa se zunaj pred sliko Župančiča; danes se predavanje nadaljuje. O prvem predavanju se je splošno slišala najboljša sodba. Mi smo veseli tega pomladanskega do-gobka. __ Pol stoletja Narodnih Listov“ (1860-1910). Največji češki dnevnik, glasilo mla-dočeške stranke »Narodni Listy“ so obhajali letos svojo petdesetletnico, o kateri smo že poročali. Ob tej priliki je izdala redakcija oz. tiskarna Nar. Listov jubilejni almanah, ki obsega 248 strani. Almanah je primeren jubileju in je zbral v sebi vse odličnejše mladočeške politike, urednike, pisatelje, žurnaliste i t. d. Vsak je prišel s svojo čestitko in tako leži pred nami lep zbornik raznih spominov črtic, pisarn, aforizmov i t. d. Almanah krase tri slike: ena kaže nam dr. Julija Gre-gra, ustanovitelja »Nar. Listov", druga nam kaže redakcijo »Glasa" (ki je nekaj časa izhajal namesto »Nar. Listov", ki jih je vlada s silo ustavila) 1. 1863. tretja pa kaže sedanjo redakcijo, v sredini stoji vodja mladočehov dr. Kramar. V celem šteje redakcija okni pritličja nahaja straža paznikov, ki nadzoruje kaznjence pri čedfenju hodišč pred sodiščem. Če bi bil res kdo streljal, kako je to, da je mogel strelec od dveh strani od javne straže obkoljen, neopažen se izgubiti ? Res je, da je na omenjenem oknu videti prebito šipo v obliki, kakor jo prebije večja kroglja ali okrogli kamen vržen z otroško igračo takozvano »fračo". In najbrže se je kdo malih po neprevidnosti privoščil tak »špas" s fračo. Vsekakor pa ta zagonetka zasluži, da jo policija reši. Dan sodbe sladkosti sv. zakona. Kar je na svetu gorja, ga ni hujšega, ni večjega, kot je nerazdružlji-vost katoliškega zakona. Koliko miljo-nov v obeh spolih proklinja to največje gorje, to za človeštvo najhujše vsesplošno svetovno zlo. Tisti svetohlinci, ki so pred par leti tudi po Kranjskem dvignili vojsko zoper stremljenje po razdružitvi katoliškega zakona, naj bi bili dan na dan priča tistih prizorov med družbinskimi stenami, ki se s krvavimi posledicami v drugem aktu odigravajo pred kazenskimi sodišči ! Skala bi se zjokala, železo bi se omehčalo, nikar pa človeško srce pred takimi prizori. Pa kaj je tem svetohlincem mar za uravnavo rodbinskega življenja ? Poznajo le denar in oblast in oboje jim dajejo bogati viri iz 7. sv. zakramenta. Kaj vsled teh virov trpe rodbine, z njimi vred človeška družba sploh, to jim je deveta briga. In prav nič jih ne tare vest, da pod tem neznosnim jarmom trpi po-največ kmečko ljudstvo samo. Moj bog, kakšne so tam rodbinske razmere vsled neločljivosti zakona ! Menda ga ni sodišča na Kranjskem, ki bi ne imelo vsak dan po več slučajev edeii bolj žalosten kot drugi — sami slučaji nesrečnega zakon&ega življenja. — V Ljubljani imajo navjdo, da se razpravlja o več takih slučajin na en dan. V torek je bil tak dan sodbe — prišli so na vrsto izjemoma le 3 slučaji. So drug drugemu podobni kot jajce jajcu. Zakon sklenjen tja vendar pride nesreča v hišo, pridejo otroci, začne se prepir, ki se navadno konča s krvavim pretepom. In to življenje traja v visoko starost, kot nam kaže slučaj nekega Kočarja iz okraja Medvode, ki je s svojo ženo tako živinsko ravnal, da ga je sodišče obsodilo na 6 tednov strogega zapora. Mora priti dan sodbe, pa tudi za tiste, ki iz zgolj dobička in lakomnosti vzdržujejo največje svetovno gorje: nerazdružlji-vost katoliškega zakona! Jz temnih kotov ob Dolenjski cesti. Te dni se je pred okrajnim sodiščem razpravljal slučaj, glede kate-ga bi nujno želeli, da bi se ne bil raztegnil na dolgo in široko kakor se je, posebno pa ker za obravnavani slučaj ni bilo prav nič potreba razkrivati stvari, o katerih je znano, da tem bolj demoralizirajo javno moralo, čim z večjo slastjo in strastjo se jih razkriva. Smo tudi odločno proti razvadi, da se stiče le po temnih kotih v katere potiskajo nezdrave razmere našega socijalnega življenja takozvane nižje sloje. Zakaj gospodje ne vidijo po katerih še temnejših kotih se potikajo od usode življenja z vsem dušnim in telesnim dobrim oblagodarjeni boljši, višji krogi ? Zakaj se pri taki gospodi z isto slastjo skuša vse utajiti, vse prikriti, kot se s posebno nervozno strastjo razkrivajo temni koti preje usmiljenja kot preganjanja vrednih nižjih slojev ? Dokler tej socijalni bolezni ne uničite kali, pravi globoko ukorenjeni vzrok bolezni, dokler ne bodete z operacijo začeli od vzgoraj navzdol, bodete zlo le še povečali, če ga zdravite le s preganjanjem uboge ljudske mase. — Pa da preidemo k stvari sami: Trgovec M. na Dolenjski cesti je sovarovanec otrok alkoholu udane vdove V. K tej vdovi je zahajala omožena D. v družbi vdovca E. 40 članov, med njimi najdemo znane obraze in imena, Holeček, Anyž in dr. Med spisi in črticami v zborniku naj omenimo samo nekatere: Karel Tuma: Petdeset let boja in dela. — A. Jirasek: Spomin. — Jaroslav Vlček: Kritična priloga N3r. Listov. —Anyž: Nekoliko spominov na preganjanje N. L. — Louis Leger: Moje zveze z Jul. Gregrom. — Dr. Kramar: Vstop realistov v mladočeško stranko. — K. Adamek: Pri grofu Taafeju. — Arne Novak: Jan Neruda kot podlistkar N. Listov. — F. V. Moravec: Temejjni šolski program »Nar. List". — V. Čer-vinka: Slovanstvo na Ruskem. — Prof. dr. O. Srdinko:^ Druga češka u-niverza. — Dr. Jar. Čelakovsky: Nekoliko pisem dr. Jul. Gregra. — Dr. A. Šilhan: Smetana v Nar. List. — Vaclav Hladik: Naša propaganda v Franciji. — J. Penižek: Iz mojih drobnih zapiskov. — U. Madl: M. Tyrš v »Nar. Listih".— C. Ždarsky: Nar. Listi in Morava. — Jan Vobornik: Vitezslav Halek feljtonist »Nar. Listov". — L. Luis: Spomini na Jul. Gregra. — Vrchlicky : Sen. — Magd. Chanmont: Pismo Parižanke i t. d. Kakor se vidi združujejo »Nar. Listi" okoli sebe mnogo odličnih mož in prijateljev. Češki narod je lahko ponosen na tak jubilej. ki je pri njej na stanovanju v Orlovi ulici 5. V tej družbi se je veliko pilo čaja z rumom. Omenjeni trgovec pa te družbe ni maral v svoji hiši. Nekoč ko sta bila omožena D. ter vdovec E. zopet v stanovanju vdove V. je prišel notri v sobo ter zavpil: P roki e ta banda si že zopet tu. Marš vun, nemara m, da bi s e v 1 a č i 1 o k n a m! To izrekši je prijel omoženo D. ter jo od zadaj su-vaje porinil skozi vrata na .dvorišče ter jo pri tem možatem poslu še spre-mil s psovko: svinja! Tako opsovana je trgovca tožila. Toženi je imel s,cer y svoj zagovor na razpolago okoliščine, ki bi vplivale na nizko odmero Kazni. On se pa s tem ni zadovoljil ampak poskusil je po pričah na da;i spraviti stvari, ki ga po njegovem mnenju namreč opravičujejo, da je praii omenjeni ženi tako postopal ka-Jcor zgoraj navedeno. Za pričo se mu je ponudil gospodar hiše Orlova ul. 5 ter njegova služkinja. Ta dva, posebno služkinja sta z očividnim gnevom jeze pravila o vdovi V. ki je preje tudi v tej hiši stanovala ter o še sedaj tam stanujoči omoženi D. ter o njenem podnajemniku E. take goro-stasne stvari kakor se niti v gotovi hiši št. 13 ne dogajajo. Pravcati Pod-rožnik v drugi ljudski izdaji. Obravnava se je v svrho zaslišanja še drugih prič preložila. — Ali je tega treba ? J Najdeno. Nadstražnik prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje duri, g. Anton Gajser, je našel denarnico z manjšo svoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri gori imenovanem na Predovičevem Selu št. 6., I. nadstropje. Viharji in zopet slabo vreme je nam obetal včerajšnji izredno gorak s plino-paro prepojen dan. Popoldne od polu 2 do 2. se je dovršil vetrovni preobrat od jugovzhoda proti jugozapadu. Čudovita nebesna slika je oznanjala velike viharje, smer daljni ugozap. Če ne že danes, pa prav v kratkem obišče tudi nas zopetno slabo vreme. ________ Naš svstovni šahovski majsterdr. Milan Vidmar Da ustrežemo tudi čitateljem na-lista iz šahovskih krogov, priobčujemo y naslednjem eno najlepših partij, ki jih je igral na zadnjem šahovskem turnirju v San Sebastianu na Španskem naš rojak dr. Milan Vidmar proti znamenitemu francoskemu mojstru D. Janovvskemu z opazkami, ki jih je napravil k tej partiji mojster dr. Vidmar 9. 10. 11. 12 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31 1 Otvoritev partije je takozvani damski gambit, v katerem je dr. Vidmar specijalist. 2 Ta način razvoja črnega tekača je iz-ajdba Janowskega. 3 Beli prične s to potezo z globoko za-miš'jenim napadom. 4 Črni je prisiljen vzeti belega konja, si-Cr mu grozi žrtev na f6. d 5 S to potezo žrtvuje beli oba kmeta na kri?1 krilu, da odstrani damo s kraljevega ■ °a katerega je koncentriran nes napad. 6 Krije kmeta na a6. 7 Grozi L>g5 — h6 Zah * />roti k5 — h6, kar je v zadnjih pote-vedno grozilo, ni obrambe. Beli: Črni: Dr. Milan Vidmar. D. Jano\vski. d2 — d4 d7 — d5 c2 — c4 e7 — e6 Sbl - c3 Sg8 — f6 Lal — g5 Li8 — e7 e2 — e3‘ Sb8 - d7 Sgl - f3 0 — 0 Tal — cl Tf8 — e8 LEI — d3 d5 X c4 Ld3 X c4 af — a62 0-0 b7 — b52 Lc3 - d3 Lc8 — b7 Ddl — el c7 — c5 Tfl — dl Td3 — b6 Sf3 — e5 Sd7 X e5 d4 X e5 Sf6 — d7 De2 — h53 Sd7 — f8 Sc3 — e4 Lb7 X e44 Ld3Xe4 g7 —g6 Dh5 — f3 Ta8 — d S Lg5 X e7 Td8Xdl + Tel Xdl TeS X e7 Tdl - d65 D .6 — a 5 h 2 — b4 h 7 — h5 g2 —g4 S?5 X g4 Df3 X g4 Da5 X h 4 — h 5 Da-2 Xb2 Dg4 — g5 Te7 — a76 Td6 — d87 Ta7 — d7 Dg5 — f6 Db2 — cl + Kgl-g2 Dcl — dl Le4 — !3® Odneha. Gospodarstvo; Občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Kakor smo že sporočali, vršil se je v soboto, dne 18. t. m ob 6. uri 30 minut zvečer v prostorih banke V. redni občni zbor delničarjev gori navedenega zavoda. Zborovanje je otvoril v odsotnosti predsednika g. Ivana Mankoča, podpredsednik g. dr. Gustav Gregorin, ki je konstatiral, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je z ozirom na zastopano število delnic (5840 del s 378 glasovi) sklepčen. Gospod predsednik je pozdravil navzoče delničarje, ki so se v obilnem številu udeležili občnega zbora, predstavil zaslopnika c. kr. vlade, c. kr. okrajnega glavarja g. E. Fabianija, in c. kr. notarja g. dr. G. Z ene o-vicha ter poročal o poslovanju banke v minolem letu. Iz tega poročila raz-vidimo, da je Jadranska banka v minolem letu povišala delniško glavnico od 3,000.000 K na 4.000.000 K in v tem letu od 4,000.000 K na 6000.000 kron, kateri znesek je že danes popolnoma vplačan. Obe dve emisiji sta imeli izredno lep uspeh kar najbolje priča o zaupanju merodajnih krogov v la naš zavod. Fili^alka v Opatiji dobro uspeva in tudi glede filijalke v Ljubljani, ki je bila to leto ustanovljena s tem,- da je naš zavod prevzel poslovanje „Tr-govsko-obrtne banke“ v Ljubljani, je pričakovati, da bo dobro izpolnjevala svojo nalogo. Ustanovljenje naše filijalke v Ljubljani je bilo od merodajnih krogov ljubljanskih navdušeno pozdravljeno in g. podpredsednik citira tudi tozadevna poročila glavnih ljubljanskih listov, ki se izražajo zelo simpatično o Jadranski banki. Avstrijsko parobrodno društvo „Dalmatia“, pri katerem je Jadranska banka že od začetka sodelovala, je stopilo lansko leto v novo ero. Posrečilo se je, dobiti od vlade, ki si je obenem zagotovila večji vpliv na upravo podjetja, nove ugodnosti, spremeniti popolnoma statut društva in sanirati društvo tako, da je pričakovati že to leto lepega uspeha in kmalu tudi dobrega obrestovanja delniške glavnice. Moramo tudi naglasiti, da je vlada imenovala našega ravnatelja, g. Maksa Antiča, predsednikom društva „Dalmatie“ in je s tem tudi dokumentirala zaupanje merodajnih državnih krogov v naš zavod. Tudi šped. in kom. družba »Balkan" lepo napreduje in se spremeni to leto v delniško družbo s kapitalom 500 000 K. Omeniti moramo tudi, da je bila Jadranska banka oficijelno vsprejeta v konzorcij za oddajo 4 °/o avstrijske kronske rente pri vseh emisijah 1. 1910. in tudi to leto pri emisiji 118.695.000 K. Skupni promet v minolen\ letu znaša 756,459.897 K 64 vin., čisti dobiček pa 349.541 K 92 vin. (nasproti lanskemu za 91.726 K 20 vin. več), kar odgovarja 83A °/o obrestovanju delniške glavnice. Rezervni fondi so narastli z dotacijo iz čistega dobička za leto 1910. na 338 000 K in se povišajo z ažijom V. emisije delnic za približno nadaljmh 100.000 K. Podpredsednik g. dr. Gregorin je zaključivši svoj nagovor, prosil navzoče delničarje, da ohranijo svoje prijateljstvo in simpatije našemu zavodu tudi za napiej in da podpirajo s tem delovanje upravnega sveta in ravnateljstva. V smislu pravil je imenoval gosp. podpredsednik kakor skrutinatorja delničarja gg Candoliiiija in Kokalja, kakor verifikatorja zapisnika gg. Ii a r 1 o v i č a in K a 1 i s t r a in kakor zapisnikarja podravnatelja banke g. S k o r k o v s k e g a. Na predlog delničarja g. Kalistra se letno poročilo — z ozirom na to, da ima že vsak delničar poročilo v roki, — ni čitalo. Čista bilanca 31. decembra 1910. izkazuje sledeče številke: Aktiva: gotovina v blagajni 233.430 K 83 vin., menice 2,895.869 K 10 vin., vrednostni papirji 641.630 K 20 vin., konzorci-jalni posli 95.999 K 65 vin., dolžniki 11,354.959 K 50 vin., bančno poslopje 257.449 K 67 vin., inventar 48 925 K 58 vin., skupno 15,428.264 K 53 vin. Pasiva: delniška glavnica 4,000.000 K, rezervni fondi 266.987 K 50 vin., vloge 3,504.187 K 98 vin., upniki 6,877 846 K 95 vin., transitivne obresti 55.165 K 44 vin, trate 374.489 kron 74 vin., neodvignjena dividenda 481 K, čisti dobiček 349.451 K 92 vin., skupno 15,428 264 K 53 vin. Član nadzorstvenega sveta gosp. Ulčakar je poročal, da je nadzorstveni svet bilanco točno pregledal in jo odšel v popolnem redu. — Predlagal je, da se podeli upravnemu svetu absolutorij in da se vsprejme predlog istega glede razdelitve čistega dobička. Ta predlog se enoglasno sprejema, vsled česar se izplača za 1. 1910. 6 °/o dividenda t. j. 24 K po delnici, pri-čenši od 1. pr. m. t. 1. Na predlog delničarja g. Kalistra so bili za 1. 1911. zopet enoglasno izvoljeni isti gospodje v nadzorstveni svet banke. Predlog upravnega sveta za povišanje delniške glavnice na 12,000000 kron in s tem spojeni predlog glede spremembe pravil, sta bila enoglasno vsprejeta. Obenem je pooblastil občni zbor upravni svet, da izvrši povišanje kapitala po lastni razsodnosti ali deloma, ali naenkrat in da sam določi pogoje tozadevne emisije. Ker ni bilo nobenih drugih predlogov je podpredsednik g. dr. Gustav Gregorin zaključil zborovanje in se ponovno zahvalil gg. delničarjem na zanimanju za zavod. ■sajiiovejša telefonska in brzojavna poročila. Razpust državne zbornice že sklenjen. Dunaj, 28. marca. Kljub odgodit-vi državnega zbora so še skoro vsi poslanci navzoči na Dunaju in pričakujejo odločilnega koraka. Opoldne se je ministrski svet sešel k daljšemu posvetovanju. Pogajanja so se vršila skoro dve uri, toda ministri se niso mogli zediniti glede nadaljnega zaključka. Seja je bila ob dveh popoldne prekinjena, nakar se je ministrski predsednik baron Bienerth ^takoj podal k cesarju v Schonbrunn in mu poročal o politični situaciji. Takoj po povratku barona Bienertha iz Schon-brunna se je seja ministrskega sveta zopet nadaljevala. Usoda parlamenta je že zapečatena, razpust zbornice zagotovljen. Jutri dopoldne odide Bienerth zopet k cesarju in mu bo predložil dekret o razpustu prve ljudske zbornice v podpis. Gotovo je, da bo ministrski predsednik baron Bienerth že jutri dopoldne oficijelno razglasil, da je parlament razpuščen. Za časa izvenparlamentar-ne vlade bo najprej rešena bančna predloga, dalje proračunski provizorij, rekrutni kontingent, vsi krediti, ki so bili dovoljeni v zadnjem delegacijskem zborovanju in 76 milijonsko posojilo. Dunaj, 28. marca. Na današnji seji ministrskega sveta se je vršilo tudi posvetovanje o novih volitvah. V oficijalnih krogih se zatrjuje, da je vlada opustila prvotni namen, da bi se vršile nove državnozborske volitve že v poletju, ker noče cesarja motiti v njegovem poletnem miru. Volitve se bodo vršile šele zadnje dni meseca septembra t. 1. Dunaj, 28. marca. Danes je prišel nenadoma na Dunaj češki cesarski namestnik grof Thun, ki je dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom baronom Bienerthoni. Njegov prihod na Dunaj se spravlja v zvezo z vestmi, da bo takoj po razpustu državnega zbora razpuščen tudi češki deželni zbor. Praga, 28, marca. Češki poslanci so že popolnoma pripravljeni na razpust državnega zbora. Sprožili so veliko akcijo, na podlagi katere naj bi šle vse češke stranke pri prihodnjih državnozborskih volitvah skupno v boj proti socijalnim demokratom in Nemcem. Češki Narodni Svet bo izdal na narod proklamacijo, v kateri bo pozval vse stranke k edinosti. Proklamacija bo povdarjala, da bo boj skrajno hud in bo treba napeti vse moči proti Nemcem in socijalnim demokratom. Ker krona nikakor noče odpustiti Bienertha, ampak bo raje razpustila zboj-nicu, je to znamenje, da krona popolnoma simpatizira s sedanjim režimom, vsled česar bo treba z vso eneržijo nastopiti proti sedanji vladi. Rusko-kitajski konflikt rešen. Petrograd, 28. marca. Kitajski poslanik v Petrogradu se je danes zglasil pri šefu ruskega zunanjega ministrstva, Neretovu in mu izjavil, da Kitajska sprejme vse ruske točke in upa, da se dosedanje prijateljske razmere med obema državama ne bodo spremenile. Oficijalna kitajska nota je danes dospela v Petrograd in zadovoljuje Rusijo v vseh točkah. Konflikt med Rusijo in Kitajsko je torej začasno zopet rešen. Zopet kabinetska kriza v Italiji. Rim, 28. marca. Kabinetska kriza je zopet na dnevnem redu, vsled česar se je situacija skrajno poostrila. Sedaj je socijalist Risolatti nenadoma izjavil, da kot prepričan socijalist ne more ostati v kabinetu. Ministrskemu predsedniku Giolittiju se radi tega najbrže ne bo posrečilo sestaviti kabineta. Ministrska kriza v Rusiji. Petrograd, 28. marca. Listi poročajo, da nameravajo mornariški minister Vojevodski, finančni minister Ko-kovcev in poljedelski minister Krivo-šejev demisijonirati, ker nikakor ne soglašajo s postopanjem ministrskega predsednika Stolipina glede zemstev. vsi drugi ministri so zadovoljni s politiko Stolipina. Lastnik in glavni urednik Mllau Plut. Odgovorni urednik dr. Iv»n Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. M&Ii oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 ?in. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkab. Zaključek malih oglasov ob <>. ur! zvržer. lllafaiH fcrtU za d'IUtc« pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek", Ljubljaua, Mestni trg 5. 175/10—1 Prod •jalniška. oprava za malo trgovino, dobro ohranjena se ceno proda. Naslov pove upravništvo „Jutra". MeUlovana soba. s posebnim vhodom se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna* Frančiškanska ulica S. 18>/2—1 .led ini), miza (rezana v staronemškem slogu), otročja mizica, otročja postelja in otročja kopalna bana se ceno proda Pod Trančo št. 2. 111. nad. 176/3-2 ŠtHiiovHiij« v prvem nadstropju z 1 sobo in kuliinjo se odda s 1. majem. — Kje, pove .Prva anončna pisarna" Frančiškanska ulica 8. 188/3—1 Krojažkegr* pt>iuo6uth» sprejme takoj v trajno delo A, Lebez, Borovnica. 26 MizursUi pomočnik izurjen v stavbenem in pohištvenem delu želi službe v Ljubljani. Sprejme tudi siužbo gozdnega paznika. Ponudbe na upravništvo .Jutra*. 21/2—1 EUgautuo stiuioviiuj« s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, balkonom in drugimi pritiklinami se odda za majev termin. Radeckega cesta 3, I. nadstr. 165/3—1 Vrine stom žeiezne za zravnati izdeluje Fran Kunstek, ključavničar v Mokronugu. U/4-1 Pianino, jako dober, se ceno prodi na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta štev. 2. 187/1—1 (ilasovir, dobro ohranjen, se ceno proda. Radeckega cesta 3, I. nad. 188/5—1 Kot JekslKOH (Brockhaus) 17 knjig se proda Naslov pove upravništvo .Jutra". 28/2 1 Pražil h šliutijc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. tJ 30/15—1 DanitM Ju slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1 KORESPONDENCA. Gospoda .liav-liaTu' prisrčne pozdrave in naj kmalu zopet kaj delikatnega prinese! Na zdar! 27 Zelo priporočljivo je inserirati v,Malih oglasih* „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vin. Zahvala. Povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega nepozabnega predobrega sina, odnosno brata, gospoda Slavkota Cepudra izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo, za vse izraze sožalja. Osobito se zahvaljujem tudi še prečastiti duhovščini za tolažbo v bridkih urah, preblagorod-nemu gospodu dr. Rusu za njegov požrtvovalni trud, pevskim društvom »Slavec. .Matica", pevskemu društvu „Zvezda“ in cerkvenim pevkam in pevcem iz Bizovika, .Ljubljanskemu učiteljskemu društvu", slavnemu učiteljstvu 1 mestne deške lj. šole, gg stanovskim tovarišem, gospem in gospodičnam tovarišicam, blagorodnim gg. pevcem za ubrane žalostinke, končno vsem darovalcem prekrasnih vencev, ter vsem mnogoštevilnim pokojnikovim prijateljem, ki so ga obiskovali med s boleznijo in spremili na njegovi zadnji H p°i>- f“ j Marija Cepuder, Psi mati. I Izurjene in pridne delavke za pletenje na stroju se sprejmejo. Pletejo lahko doma. Naslov pove „Prva anončna pisarna1*, Frančiškanska ul. 8. Čemu bi ne pisali po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke: A. Tomec, razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem če nas to nič ne stane! ‘TT' v za slabokrvne in prebolele Ml ‘|*| je zdravniško priporočeno črno I\ lit/dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko Ji 4 50. Br. Novakovič, Ljubljana. Poslano) Na razne izmišljene govorice, da sem bolna le zato, ker imam denar, — seveda, jaz moram imeti veliko denarja! — prosim slav. c. kr. državno pravdništvo, kakor tudi c. kr. državno pravdništvo v Gradcu, da se uvede proti meni sodna zdravniška preiskava. Ljubljana, dne 29. marca 1911. M. Sladič. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. Mlad čevljarski obrtnik podjetnega duha in treznega značaja v prijdtnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. — Dopisi naj se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo „Jutra“ pod Bodočnost2. Iz proste roke se proda ali pa odda v najem lepa enonadstropna HIŠA s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, lepim dvoriščem, kletjo in ledenico. Poleg hiše in pred hišo sta dva sadna vTta in vrtič za zelenjavo. Na vrtu pred hišo kegljišče. V hiši je že več let dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostilna, zaloga piva, žganje-toč in trafika. Na državni cesti, oddaljeno 10 minut od kolodvora južne železnice. Vprašati pod „Domačija“, poste restante, Ljubljana. A .4.4.4 A <4 A <4 A <4.4.4 UIDI Uliti UsiroTrec Šelenburgova ulica štev. 6. se priporoča slavnemu občinstvu, za pokrivanja in popravljanja vsakovrstnih streh po najnižjih cenah. '4^ ',|v v|; \|.- ^ '.|k- Tovarniška znamka „IKO“. « O ■S 2 2 Š o CL. 2 > trt S „.5 •S5! J? s >„ O C.(y " g* Sin n ” | * n ._•§ "S ■§ 3 g-j ■ CtS S 3 A 5S/ ,.-■> A A «? 'H. »i.5*. O. >11. "Vj i fi. Vi) kV,)! idf.<' l na kramska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Ijubljana, Židovska ulica St. 1 Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9, isljive, v vseh legah in njegovem astrononjičneiji ulirane, svetovno znane Stanje hraniti % Stanovanje s štirimi sobami, kuhinjo in shrambo odda g. Fr. Šuštar, pod Rožnikom štev. 242. Zidarji za omet v akordu se takoj sprejmejo pri stavbeniku 300-X-.-2n.-cL Tobačna tovarna. JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje v 3n.a-sled.r2jilb. toTosulseiraa.e.li.: Južni kolodvor. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plchler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolence, Prešernova ulica. FuellS, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska cesta. Mr/likar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska;ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stieue, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teuente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Rernžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica. Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta Pozor! Edina v Ljubljani. Laška kuhinja 1*0X01’: Edina v Ljubljani , nasproti glavne peste. Vrtnic uues špecijaliteta od 7. dalje Brodetto di pešce (juha iz morskih rib), trippe (vampi), polenta con baccala alla paruigiana, ragu diagnello con piseli, golaš in druge špecijalitete. Vse dosedanje iznajdba skladnih sto- | lov, klopi in miz celega sveta pre- jj :: sega J. Lojk-ova iznajdba :: 3 Železnih skladnih stolov, klopi in miz, ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v£Sp. Šiški. 1 Prospekti zastonj in poštnine prosto. Vzorce pošiljam]'po povzetju. — Ako ne g ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Računi se vplačujejo neposredno le meni. 1 Avstrijski patent št. 46.347 ' Patentovano v 7£ državah. Sim. Praprotnik stavbeni in pohištveni , mizar —-- vkLjubljani, Jenkova ulica 7 priporoča p. n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo vsakovrstnih .’. omar za led v poljubnih velikostih za pivc-vame, restavracije, trgovine,! de L -Katesne trgovine itd. Cene najnižje, postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. a tudi prodam za z e J oj niz k{o ceno popolnoma novo opravo za špecerijsko trgovino. Več, dobro izurjenih pomočnikov :: sprejme takoj v stalno delo :: Ivan Kos čevljarski mojster, Zagorje ob Savi. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi e Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najuižji ceni. ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schtveigerja. Cene zmerne. Postrežba solidna. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. 8HHES ?S3TSEESZ*55flB Lattermannov drevored. Od danes naprej levov in slonov z drugimi najredkejšimi živalmi. Otvorjena vsak dan od jutra do večera. Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri. Takrat glavno krmljenje vseh živali. Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. napr. vsako uro predstava. Cene prostorom: I. piostor 50 vin., otroci 30 vin.; II. prostor 30 vin,, otroci 20 vin. 7.\ obisk tega poučnega in zanimivega podolja vabi vljudno Jttri Mlchel, lastni!’. Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. v Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur „Union“ v Genovi in Bielu, ou torof lahko |>« originalno tovuroiškiSi c c » k it garantirano temperaturah po regulatorju .-. ALPINA URE z matematično priznanim kolesjem zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu " " Iprodaja. Nedosežnojvelika izbira. Večletno jum>tvo Ceniki zastonj in poštnine j ro .ti Rezervni zaklad nad pol miljoma j Kmetska posojilnica |= ljubljanske okolice = vlog d v a j milijonov kron registrovaaa zadruga s neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta Štev. Ib obrestuje hranilne vloge po čistih == m hh brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojujena zemljišča p« «•' br“ roDfZXo™na “ Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena EEE leta 1882. EE Denarni promet v letu 1910 K 100,000,000 — Eskomptuje trgovske menice. 3 S c S&B ii Ustanovljena ES leta 1882. SE Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Prva Del. glavnica: 5,000.000. Ljubljani Rez.fond nad; ■ K 610.H0U. ^tri^r^nva uhoa Si. pripoToča promese na 4•/• Tiske srečke a K 8'-; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000*- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vlofle na knjižice in n» tekoči račun ter iib obrestuje od dne vloge po čistih 4 *j