rtnpjCTro yy^THF0*** «n«E mm au. ms authwutkd it t«aw»octobo c	»m ga pot arom of —w toml t. »r <wht»tirt. a. b. Bnriwon, p. m. ««»
jnv 1 Ar g eat Slovenian Daily in the Unhid St&tea.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays. If 75,000 Readers. "jM
GLAS NARODA
• *
list slovenskih delavcev v Ameriki.
*ajve8jt slovenski dnevnik
v Zdrnšenih driavah. ▼elja aa vm leto......... $8.00 i
Xa pol leta.......... . . . .. $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
RLKFOV: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 COKTLANDT.
NO. 242. — STEV. 242.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 15, 1921. — SOBOTA, 15. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KU KLUX KLAN PRED SODIŠČEM ;
CESARSKI ČAROVNIK" SIMMON^ JE IZJAVIL PRED HIŠ NIM KOMITEJEM, DA BI RAZPUSTIL ORGANIZACIJO, ČE BI QILE OBDOLŽBE, DVIGNJENE PROTI NJEJ, RESNIČNE.
Washington, I). <\, 14. oktobra.! William .F. Sriiioiou* i z Atlanta. <ia, 1 .-i nr» vit t-1 j in "cesarski čarovnik Kn KJux K'an or^aniza-
j»\ j«* /-an i kal ohdolžbe. <Ia vkljii-čuje n j'j?ova <tr^aniza<'ija v svojih vi -tali zločin"!?« tolpo našemljenih teroriftov.
Obrnil j»» proti OlaiMOii komiteja, •pr<xi katerim je 7>ri<*al vee kot dve mi ter izjavil na dramatičen način, «la lioee "v navzočnosti Boga" pričati preti celini svrtom, <la bi tak'»j sklical veliki ^vet Klana v nitm<-nti <la /a v»*dno razpusti organizacijo. če hi bila le < na tis«" in k« olxloliitev, dvignjenih proti organizaciji, resnična.
Pred ko mite j je bil poklican pozno popoldne, potem ko je bilo /asIišanHi i»ar črncev i/. Bostona in Chicaga. ki zahtevali kongresu«« preiskavo glede delovanja Ku Klux Klanu. ter izjavii. da bi njegova organizacija z veseljem ]H»zdravila preiskavo, Protwrtiral pa je proti napadom vsebovanim v nekaft°rih resolucijah, katere se' je vložilo v poslanski zbornici.
8iuiiiM>tis je smel prečrtati svoje ugotovilo brez prekinjeiija., kajti elnin komiteja «;a bodo zaslišali pozneje z oziroin na objav- , I jena poročila glede različnih de- , janj vandalizma, katera se pripisuje članom Klana.
Simmons je izjavil v svojem u-i gotovilu;
-	Nobenega prostora ni v naši] organizaciji /-a ou<*. ki vzaju*\jt> postavo v sVbje lastne "roke. Dol-žito s«- nas je vseh mogočih .stvai'i, <«l \rtla vUokdl cen zivljenskili poti-ehšt'ui pa do siljenja poljske •niče* i. DolAilo se nas jc, na je ti as jtlavni cilj ustrahovanje črncev na jugu. Ta komitej pa l>o mogoče prc.MMiečen, če -oo izvedel, da je naša organizacij* narasla bolj na vzhodu in severu kot pa v južnih, držav ali.
Z ozimni na nasilja, katera se i pripisuje članom Ku Klux Klana.' je rekel Simmons, da je vsak člani avtomatično izbrisan iz orgauiza-j ci,je, če se mu dokaže, da je vzel postavo v svoje lastne roke.
l><>^.«daj nisem se nikdar pozabil — je dostavil -— izntčiti kra-i jevnini oblastim vs« dokaze, čei s*-m jih imel. ki >'> bili potrebni za «>bsi)db«». Storil sem vse v tem ozi-t ru in noben živ človek ne more j reči, da »mu kdaj jaz. kot privatna oselm ali kot načelnik Klana, i akušal vititi kak kga kriminalca.| Prisega elana zahteva <*i njega, i da spoštuje postave ter se jim pokori. Na« ritual (obrednik), gflede kater«^?a se je pisalo toliko natol-ce van j, je že pet let depouiraji v knjižnici kongresa. Gotovo bi se' «-i ne spravilo tja, pred oči via-j de, če bi nam (bilo treba kaj skrivati. Ničesar ni v njeni kot ljube-1 zen do dežele iu čisti amerikani-1 zem.
(ilwle olxlotejtve, da skuša Ku' Klux Klan dobiti zastopnike po-f stave kot svoje člane, je izjavil j Simmons, "da je to velikansko blatenje časti ameriškega držav-j Ijanatva". Zanikal je trditve, daj poživlja Klan na izgrede ter izja-j vil. da se ni zavriil noben izgred,
v kateremkoli me«stu. v katerem'
i
je bila zastopana organizacija.
—	Ku Klux Klan je izključno1 prote*tan*4rr*ka iu nepolitična or-i ganizae.ija. — je tekel. — Ona ne nku*a dobiti v roke politične moči.' Ponudila je Že velike nagrade za aretacijo kršilcev postav, ki na-»tupejo kot člani Klana, in zapi-hki kažejo kje je nudila izdatno pn:i*oč onim, ki «o jo potrebovali. V šestih letih »**n dobil od organizacije le $12,000 in moj dom v Atlauti je darilo članov, ko^kii ve-
I Čina je prispevala manj kot en do-I lar. (!>e bi "bila Ku Klux Klan or-I gunizacija taka nepontavna tolpa, I bi njiwio člansrtvo ne ra«Ho tako j naglo, poacUio na vzhodu in za-I padu. """	^ • Ji
— Dvignile se je obdoLžbo, da miio -e organizirali v namenu, di« učimo in širimo versko nestrpnost iu prav po-« bno. <la smo protika-toli.ški. protiži<lovski in jirotičrn-ski. — je nadaljeval Simmons. — Delo Klana pa dokazuje, da je to popt.lnotfua neresnično. Številne izgrede s»* j«- pripisovalo K lanom, a noben teh izgredov se ni obračal proti katolikom. Zidom ali zamorcem kot takim in nobenega teh izgredov niso vprizorili član-Klana.
Nadalje je izjavil, da s<> se prvi I naftadi na organizacijo }»ojavili v iipwvopskem Worldu iu v zvezi s leni je rekel:
-- Xew\orški World je najl>olj ughilni demokratični list in glavna opoar demokratične stranke. Dni, ki so dobro poučeni, izjav-, ijajo, da 1m«1o številni sitotLsoči "•lanov. prijateljev in <lrugih, ki mislijo kot misli Klan. pri iolit-rah. ki se lxxlo \TŠile v treh letih, ►•►zabili na strankarske spore ter glasovali za demokrate, če se Ih» - premeteno propagando ter i\e-"•f»siiičiiim natoleevanjem p<tsiVM**i-o prisiliti republikanski kongres n republikansko administracijo, la /adavi aLi uniči lojalno ameriško pf»testantov>ko bratovsk<» or-uranizaeijo kot je Ku Klux Klan.
ZASTRUPLJENI Z GOBAML
Cleveland, O.. It. oktobra. —»
Dve osebi sta mrtvi in tri na-[laljne so v kritičnem jioložaju v sled za vži vanja gliv. o katerih so domnevali «ia so zavžitne gobe.
Mr. Klara Neumann, stara let. je umrla včeraj in njena sejem let stara hčerka .1o podlegla -trupu danes. Charles Neumann, mož prvoiinenovane. star 38 let: rjejrova petletna druga hčerka in t eki sosed so lndni na smrt ter zdravniki še ne vedo, če jih bo mogoče rešiti.
f>MRT STAREGA PROHIBICIJO-NISTA.
Cleveland, O., 14. oktobra. — Tukaj je umrl na svojem domu Donley Hobart, eden izmed ustanoviteljev Narodne prohibieijske stranke ter njen član in podpornik od onepa časa naprej, v sta-rosti devet in devet<lesetih let V dveh mesecih bi dosegel starost stotih let. (Mi vemo za več takih, ki niso bili prohibicijonisti. a so postali še bolj stari kot Hobart.)
i
PLEMENSKI IZGREDI V NEW ORLEANSU
New Orleans, La., 13. oktobra. Iztiri aretacije so bile poslediea nekega spopada med* pet in dvajsetimi belimi mladiči ter enakim številom črncev, ki so nastopali, soglasno z oblastmi, kot "črni Ku Klux Klan'* ter skozi več dni povzročali velik nemir v nekem delu gorenjega mesta. Pripombe Črncev glede belih žensk in deklic ko baje dovedle do spopada, tekom katerega je padlo tudi nekaj strelov.
BRIAND KOT FRANCOSKI DE LEGAT.
Pariz, Francija, 14. oktobra.— Kabinet je ofieijelno sestavil fran cosko delegacijo, ki se bo vdele-žila washingtonskc konference glede razoroženja ter vprašanj Daljnega iztoka. Prejšnji mini strski predsednik Viviani bo drugi za Briandom in nadaljna dva člana delegacije bosta senator Sartaut in M Jusserand, francoski poslanik v Združenih' državah.
%
IZGUBLJENEGA MOŽA SO KONEČNO NAŠLI
Zdravnik, ki se je izg~ubjl v gozdu, je skoro umrl od gladil,
ker ni imel pri sebi užigalic.
Atikonan, Ontario. 14. okt. — Dr. Graham Chambers, zdravnika i/. Toronto, so rešili potem ko je živel dva tedna v gozd ti ter skoro umrl od gladu, ker ni imel uži-galec.
ur. Chambers je dospel .semkaj tekom pretekle noči. zelo oslabljen od mraza in lakote. Ležal je na nosili ve i. privezani na sprednji del nekega motornega čolna. Kekel je, da je videl veliko število jerebic in da mu ni inajkalo ravnici je. <la pa ni ustrelU nobenega ptiča. k'*r je bil prepričan, da ga ne bo mogel zavžiti surove-
Ko sta ga našla dva Indijanca, je <lr. Chambers vendar konečno ustrelil neko jerebico ter ravno sedel pod nekim drevesom ter si zaman prizadeval spraviti po grlu surovo meso.
Nego ve noge so bile vse otekle m razpraskane. vendar pa je izjavil. da ni dosti hodil po prvem dnevu v gozdu, ko je spoznal, da se je izgubil, kajti bal se je. da bo zašel še gloh je v gozd če bo -e! naprej. Rek< 1	fl;i
izmed zralroploveev. katere se je najelo, da ira iščejo, poletel preko mesta.
kje je si al on. da pa nil mogel obrniti nase pozornosti le-1 alea.
FOLKOVNIK HOUSE PRI WIL-SONU.
Washington, l>. C. 14. okt.__1
Polkovnik Edvard Mouse, ki ni V'del prejšnjega predsednika AVil-sona izza časa. ko sta se sprla tekom mirovnih pogajanj v Parizu pred več kot d verni leti .se je oglasil včeraj v tukajšnjem stanovanju Wilsona ter pustil svojo vizitnieo.
Čeprav se je večkrat poročalo, da so diference med obema pozabljene. je vsaki stik med obema prenehal po sporu in House ni več nastopal kot zaupnik in s veto veleč Wilsona, dokler je bil slednji še v uradu.
MISIJONARJI BODO IMELI POSEBNO LADJO.
London, Anglija. 14. oktobra. Salvation Army je najela poseb-r.o ladjoj da spravi svojo nasledijo partijo misijonarjev v Indijo. Glasi se, da bo obsegala ta partija več ljudi kot se jih je kedaj I reje poslalo v Indijo. Ladja bo vozila pod zastavo angleške Salvation Army.
B551 ESS (W5S IWSSjl IWSS
ON SE SMEJE GOVORICAM 0{| VOJNI MED AMERIKO IN JA-jl PONSKC.
Vancouver, K <".. oktobra. I>r. A. R. McCallum. jtrofesor me- I ■ dieine na vseučilišču v Montrealn. ] ki se je vrnil z pet mesecev trajajočega potovanja po Kitajskem, je označil govorice o vojni med (Združenimi državami in -Japonsko prav tako bedast kot 1 ■ i bile govorice o konfliktu med planetoma Jupitrom in Marsom.
— Japonsku nim i nobenega iz-laza za svoje naraščajoče prebivalstvo. — je rekel. — Povseu«. lo-gično je vsled tega, da mora najti neko ozemlje, kamor 'se lahko izseljuje preobilno prebivalstvo.
!;
ŠPANSKA GRADI EOJNE LA-1«
D JE.
__
London, Anglija. 14. oktobra. Y neki brzojavki i/ Madrida sej glasi, da je odredil španski kabi-J net zgraditev štiriii hitrih kri-zark. šestih rušileev. osem in dvaj •t tih ]iodmorskih čolnov ter dvajsetih kanonskih čolnov. Program. : katerega je odobril kabinet, bo.) za vršen v šestih letih.
\
r
GRŠKI GENERAL JE BIL OD SLOVLJEN.
Atene, Grška. 14. oktobra."""- — General Dousmanis, ki je prevzel urad načelnika generalnega štaba 1 grške armade v torek, po svojem povratku iz Male Azije, je bil v ; sredo odstavljen ter sumarično penzijoniran. Kot vzrok se navaja njegovo dnevno povelje, ki krši disciplino kot izjavlja vlada.
Akcija vlade je napravila velik nt is. kajti general je bil znan kot eden najbolj odločnih in navdušenih pristašev Konštatina.
VELIK POŽAR V CAROLINI.
..Charleston, S. ('.. 14. oktobra/ Požar, ki je izbruhnil včeraj v skladiščih Charleston Terminal Co .je povzročil za en miljon in pol dolarjev škode.
Knjige! ^
Slovenic Publishing- Company je dobila te dni del ogromnega naročila knjig iz stare-ga kraja. Knjige so vsakovrstne : zabavne, poučne, poezije, zbrani spisi itd. Te dni bomo objavili cenik zaloge, ki jo imamo. Splošen cenik objavimo tedaj, ko bo zaloga popolna. Naročite le listo, kar boste videli v ceniku.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. 7.
- -- -	O-diwU—umit)
BOLJŠEVIKI IGRAJO UL080 POSREDOVALCA
Boljšev-ška Rusija se je ponudila kot posredovalec med Kitajska ter Mongolsko.	—
Peking, Kitajska. 14. oktobra, fudjševiška Rusija namerava po nuditi svoje posredovanje med Kitajsko ter mongolsko republiko v iičiineiiu. da zopet uveljavi prijateljske odnošaje med obema deželama. Tako se glasi v nekem ugotovili!, katero je izdala Kost a časnikarska agent ura, ofi-eijelni sovjetski organ v Pekin-gu.
A gen t ura je objavila noto na-Isl ovljeno na mongolsko revolu-l Jeijonarno vlado, ki kontrolira sedaj zunanjo Mongolsko pod vo-ijaškim nadzorstvom sovjetske ad-ministracije v Moskvi. Poslanica ki je prišla iz sovjetskega glavnega mesta, se glasi: J — Kuska vlada deli prepričanje mongolske republike, da je treba zopo* ustanoviti miroljubne trgovske odnošaje med Mongolsko in Kitajsko, temelječe na pravici mongolskega naroda, da (si sam določi svojo usodo. Sov-jjetska trgovska delegacija, ki se nahaja sedaj na poti proti Pekingu. l»o poslovala kot posredovalec med Mongolske in Kitajsko v namenu, da uravna kitajsko-mongolsko odnošaje na t« j podlagi ter odstrani možnost na-daljnih konfliktov, soglasno s prošnjo mongolske vlade z dne 10. septembra.
Kitajska zmatra za neugodno znamenje navzočnost sovjetske armade v T'rgi. ki je glavno mesto mongolske revolueijonarne vlade in sedež sovjetskega upliva tamkaj. Izjavlja se, da Kitajska ne bo sprejel i ruskega posredovanja, da pa je pripravljena pogajati se z Mongolsko na temelju klavzul, tikajočih se avtonomije dežele.
VELIK VODLjrn ZRAKOPLOV SE JE POLOMIL.
Newport News, Va„ 14. okt. — Velik vodljiv zrakoplov z Langlev letalnega polja je bil uničen v ilampton Roads danes zjutraj, ter ga najbrž ne bo več mogoče rešiti. Trije možje so bili na krovu zračne ladje, ko je zapustila letalno ] »ost a jo.
i
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM.
Bajadoz, Španska. oktobra. Več ljudi je bilo ubitih in poškodovanih. ko se- je v bližini Meri-de posrečil neki vlak. Vl^k je skočil iz tira na nekem mestu, kjer je deževje izpodkopalo tračnice. Na lice nesreče je bil odposlan pomožni vlak z zdravniki in s t rež i nicami.
ROOSEVELTOV STOL.
Stol na katerem je sedel nekdanji predsednik Roosevelt v Beli hiši, je te dni izročil predsednik Hard mg Roosevelt Memorial Associati on. Poleg stola stoji predsednik organizacije, Thompson
London, Anglija, 14. oktobra.
■
Kriza v Angliji, tikajoča se neza- ! poslenosti. je bial odgovorna /a velike demonstracije, ki so s«' vr- , šile včeraj v Londonu. Sheffiehlu in Manehestru. Več kot dvajset ti- j soč nezaposlenih so je vdeležilo londonske demonstracije, ki je tra ( jala od poldne pa do pozne ve- i čeme ure in ki je potekla vspri- i čo izvanrednili priprav policije še i precej povoljno. kajti razbitih je j bilo le par glav in uekaj oken pobitih.
Demonstrantom se je preprečilo dohod do Whitehall, a deputaeija. obstoječa iz petih rnožkih in ene ženske, je smela skozi policijski kordon ter na Downing Street, kjer se nahaja oficijelna rezidenca angleškega ministrskega pred- j sednika. Lllovd George-a. Lloyd 1 George-a ni bilo dotna in dva nje- i gova tajnika f.ta vsled tega spre-' jela deputacijo.
Deputaeija je ostala v hiši mi-i n istrskega predsednika več kot pol ure in ko je prišla na cesto, je izjavil načelnik deputacijo časnikarskim poročevalcem, da ne mote ničesar izjaviti, a je dostavil: Reči norem le to. da smo zadovoljni.
Deputaeija je dobiia pismo od ministrskega predsednica, v katerem se je glasilo, da se vlada dobro zaveda resnosti položaja in da si bo na vse mogoče načine prizadevala odpomoči miru.
Kabinetni komitej glede nez poslenosti je izdal včeraj zvečer ugotovilo, v katerem se glasi, d; ie deputacijo. predstavijajočo nezaposlene. sprejel po kratki konferenci z obema tajnikoma ministrskega predsednika. Sir Alfred Mend v družbi ostalih članov dojenega komiteja. Deputaeija je prosila, naj se uveljavi narodno pomožno akcijo ter predložila načrte z? to. Sir .Alfred je odgovo-voril. da razmišlja vlada o različnih načrtih v zvezi s tem in da bo podal ministrski predsednik naslednji teden v parlamentu tozadevno ugotovilo.
Demonstrantje so se zbrali ob brett reke Thames ter nameravalf 1 odkorakati proti Downing St. i* Trafalgar trgu. Oblasti pa so že prej izdale odlok, da se ne sme-jo vršiti na Trafalgar trgu nika-
ka javna zborovanja, razvrn v bo t o.
To je bila največja demonstracija te vrste, kar jih je še kedaj \ idol London in policijske odre-l be so bile temu primerno tudi ob sržne. Trafalgar Square, kjer s*o hoteli voditelji * demonstracije vprizoriti zborovanje, je bil obdan s policijskim kordon« ni in v bližini trga so stali veliki oddelki policije na konjih, kojih naloga je bila razbiti procesije iu zborovanja.
Policija na konjih in peš se je lotila glavnega sprevoda ter ga na spreten način odvrnila od mesta, kamor je bil mmenjen, namreč v smeri proti Hyde parku.
Prišlo je do številnih spopadov I med policijo in nezaposlenimi. k>> m slednji skušali prodreti skozi i policijski ko«'don. | Neki policijski uradnik je izja-| vil. da jo bilo 14.000 mož v službi i v West End tekom popoldneva, in
j <la so bile vpoklican«* vse rezerve, i katere se je l-ihk«> poslalo na <"_rro :ž*ne točke na prvi poziv
Demonstranstje so iiuNiIi ban-| dera in letake, na kaf< rih je bilo Zapisano z velikimi črkami: Krn ha ali revolucija!
Do sličnih izgredov je prišlo tudi v Manehestru in Sheffieldu
STROGA OBSODBA.
Waukegan, III.. II. oktobra. — Oprav je Women Christian Temperance I'liion v Garnee prosila ra milost v slučaju Gašperja Ott, očeta mnogobrojne družine, ko bil spoznan krivim izdelovanja zgane pijače, je sodišče vendar naložilo kazen dvestotih dolarjev ii. stroške, kar bo moral Ott f»d-plačati z delom na cesti po $1.50 na dan.
Uradniki >o našli na njegovem domu kotel in majšo iz koruze.
PROCES PROTI ARBUCKLU.
San Francioco, Ca i.. ,,kf. Slučaj Roscoe Arhnekla, ki je obtožen uboja r.:di smrti Virgini.;-Kappe. je bil danes na kalendru najvišjega sodišča.
Arbuekle je včeraj zve<"er odpotoval iz Los Angelesa. da bo navzoč pri obravnavi.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
■c potom nate banke Izvršujejo po nistid eeni, zcnrsljiro in hitro. VCeraj no bile naš« cene sledeče: Jugoslavija:
Ra/pe&ilja na	poSce «n izplavajo "Kr. postni fekornl urad"
In Madrassks banka" v Jjutljani.
300 kron ---- $1.50	1,000 kron . . $ 4.80
400 kron ---- $2.00	5,000 kron ____$23.50
500 kron ---- $2.50	10,000 kron ____ $46.00
Italija hi zasedeno ozemlje:
Razpošilja	na zadnje poŠte In Izplačuje "Jadranska banka" v Trsta.
50 lir	..... $ 2.50	500 lir ..... $21.50
100 lir	..... $ 4.60	1000 lir ..... $42.50
300 lir	..... $12.90
Nemška Avstrija:
BazpoiUJa na zadnja poŠte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaja.
1,000 nem.-av3tr. kron $ 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam fi mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml računanw po coni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" In njenih pod rožni« imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi sa one, ki se ie ali se bodo posluževali našo banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, all pa po New York Bank Draft
FRANK SAXSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
f TT >
^^^^^^^	|	/Ad^artl»em«nt)
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY
twntd and Published by	-__ _
PLOVEN1G PUBUSIUNQ COMPANY corporation^
'RANK &AKSER, PfMldanft	LOUfe »ENEDIK. TrMMiiw :
Ptac« of BuiliMH of tho Corporation and AddrtiM* if Abo v« Offlclorat
at Cortlondt Strwt, Borough of Manhattan, N«w York City, N, Y.
"Oiu Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzamil nadalj In praznikov. Za c« I o leto volja llat sa Amarlko Za Now Yo»* za calo lata	I^JOO
In Canad«	HJI	u pol l*to	»3.50
Za pol lota	to	$2.00 Za I noža mrtvo za colo lata	V M
Zrn četrt tet«	»i.50	za pel lota	HM
• LAI NARODA
(Velco cf tho People)	. —
KatMd »vary Day Int^ Itsdayi and Holidays.	J
•uoKriptUr. y*arl/
Adv^rtusmtntf on AQr—went___
tx>vla4 bre« podptoo So ootocKl ae m* prloMuyja Denar naj eo Mr^woM EU&ti po Manor Order. Prt aivenembl kraj* ntroWkor pro Mata. da a* aan
tudi rro*flnJo MnllWt naanan!« da MtreSe najdemo nutomfflfc
QUAE NARODA m Co rti an dt ttrMt, Borouffc mt Manhattan. New York. N. Y.
__Taiaphcne; Cortlandt StT<
^TR APES [jVoc^j COUMC.1ŠB
, _	.	,	m	-1--■—^—.
KONCEM TEDNA.
Vsako leto sestavi finančni minister državni proračun za prihodnje leto ter pove, koliko denarja bo treba za to in za 0110 stvar, da bo držav? uspevala in pro-rvitaia, ali pa samo uspavala —.in se pregarala skozi — 1 kakor&na ie že pač država.	- J
* y * < * * *	*
Tudi jugoslovanski finančni minister je sestavil tak ] proračun, in v njem zavzemajo stroški za. armado naj- y ve«* ji del.	1
■ _ *	M/ r +
Za javno zdravje je določenega le malo denarja, za bogačastje malo več,.največ ga je pa za vojsko, ki se ima v kratkem vršiti tukaj ali tam, kajti mi Jugo-, slovani smo veliki junaki.
*	/ r	\
Iz vsega tega je razvidno, da se vlada bolj briga
za vse drago kot pa za svoje	narodno zdravje, in to j je njena kapitalna napaka.
*	/ y ' / V' ' 1
Marsikdo bo rekel, da smo zafikljivei po poklicu, ko vendar vemo, da na Balkanu lahko vsak liip iz- J bruhne požar, in da edinole s poleni ni mogoče nabiti ; laškega soseda, če bo kdaj prilika nanesla, da se ne-odrešene brate reši ter se jih pridruži odrešenim.
Iu polegtega je treba vpoštevati tudi razna alban- < ska plemei a, ki hodijo preko meje janjce krast, in na Madžare se je treba ozirati, na Bolgare in na Romune, končno pa tudi na Hrvate, kajti saj veste, da žlahta ni bila še nikdar posebno prida.
/ r '	Jtr
9
To je vse res. Nevarnosti so velike. V res usode-polnen: trenutku jih ne odžene ves jugoslovanski na-rod. pa naj bi tičal od temena do peta v orožju, in naj bi polegtega še iz Amerike prostovoljce poklical.
Kno je pa gotovo: Onemu, ki vedno kliče hudiča, se slednjič hudič prikaže, ponavadi še v strašnejši obliki kot si ga je v duhu predstavljal.
Pri rožljanju z orožjem se krešejo iskre, in če je
iskra blizu smodnika, je do poka le par borih sekund.
*
Preveliko junaštvo jugoslovanske armade je povzročilo, da smo izgubili Koroško.
Jugoslovanska armada je pa vseeno premalenkostna, da bi nam vrnila Primorje.
Ž«' s samimi Italjani bi bila salamenska težava, razen Lahov so pa tukaj ^e Angleži in Francozi, ki imajo preozka grla, da bi požrli besedo, katero so bili zadali onega, za nas neizmerno nesrečneži, dne pri zeleni mizi v Londonu.
, . . . , m * » * * T 1 ~
Madžarske se ni bati — saj se vendar medsebojno ščitimo v Mali Antanti, sestoječi iz nas, Čelioslovakov in Rumunov. In vsakdo teh bi rad čimprej Madžare oei-ganil za večji ali manjši del.
Bolgari ?	v ,
Hvala Bogu, da se je že vsaj eno izmed številnih plemen rtvestopetdeset miljonskega naroda toliko iz-
pametovalo, da se je trdega dela lotilo.
*
In značilno je,da je bilo edinole to slovansko pleme v svetovni vojni poraženo. Mimogrede rečeno: strahovito poraženo.
Zmagali so Rusi in več kot desetkrat rešili zaveznike.
Zmagali so Poljaki: svoje republiko imajo. Sedem tisoč poljskih mark gre na en ubogi ameriški dolar. - f'elioslovaska je ponosna republika.
Slovenci smo se osvobodili habsburškega jarma, Hrvatje madžarskega. Velika Srbija ni bila še nikdar tako
velika kot je dandanes.
- * «
Razen Bolgarov smo vsi Slovani od prvega do zadnjega zmagovalci. Pijani smo zmagoslavja, rajamo in pokamo s topiči.
Mogočnim sosedom bo kmalo tega odveč.
Siti so že šundra, ker so se ga sami dovolj navžili.
Prav nič ne bo čudnega, če bodo rekli nekega lepega dne našemu hudobnemu jerobu:
"Pojdi, Karol, in napravi red!"
Zaročil se je	i
dne 11. septembra dr. Jožko Mu- * ster, sekundarij mariborske javne s bolnice, z Anico Salmieevo, hčerko * znane celjske narodne rodbine. i
i (
Žrtve hujskanja.	'
Zaradi razžaljenja kralja je bil " dne 10. septembra pred okrožnim ! sodiščem v Celju obsojen 231etni delavec Jožef Kotnik iz Šmartna ; pri Slovenj grad eu na 3 leta stro- • yrejra zapora, ker je meseca julija j v neki gostilni kričal nespodobne ' besede proti kralju Petru in re- : ventil Aleksandru.
Komuniste je klical na pomoč dne 17. julija rudar Anton Faib- : .jan iz Trbovelj, ko so ga orožniki zaradi napada na delavca Martina ' Vovka aretirali. Vdari.1 je vrhu j: tega orožnika po glavi, občinske-? ga redarja pa je sunil v rebra in. vpil: "Jaz sem za republiko! Jaz| ne potrebujem nobenega kralja! ; Doli kralj Peter! Komunisti naj poinoe!" Obsojen je bil na 3 leta-ječe.	j
251etni Julij in 221etaii Alojzij Kellner ter 261etni David in 24-letni Alojzij Stopiinšek, zaposleni J v steklarni v Hrastniku, so dne 15. avgusta demolirrU v steklarni 3 peči, vredne.32,000 kron. Izgovarjali so se, da so storili to zaradi tega, ker so nekateri delavci zaradi zgradbe teli peči prišli oib' boljši za<5Vn*«k. Obsoiran? so bili od celjskega okrožnega sodišča vsak na eno leto težke ječe.
Izpred celjskega porotnega sodišča.
Pred celjskim porotnim sodiščem se je dne 13. septembra vr-L šila razprava proti 271etnemu na-( takarju Alojziju Mojavšku iz Celja radi sokrivde na tatvini usnja, izvršeni avgusta 1919 na glavnem kolodvoru is plombiranega vago-f na.lavna krivca Mirko Pečov-. nik in Avgust Košič sta bila že • poprej obso,|ena pred porotnim sodiščem na več let ječe, dočim se je Mejavšku posrečilo pobegniti Jiaj-prej v Avstrijo, potem pa v Trst, - dokler ni prišel končno v roke ju-t gosi o v. oblastem. Obsojen je bili na 10 mesecev težke ječe.
1 Premembe posesti v Celju.
Kranjčevo hišo na GlaA~nem tr-^u je kupil trgovec Ivan Dečko,| hišo dedičev gosj>e JezernLk na' . Dolgem polju pa Drag. Breznik.
Oplenjeni "Amerikanci".
V Ljubljano se poroča: Žel izni-' Ška policija v Zagrebu je prišla na sled plenjenju prtljage naiih iz Amerike se -vračajočih rojakov, i katerim so na Skrivnosten način izginjali iz kovčkov vrednostni papirji in drugo blago. Dne 13. septembra je policija aretovala več elezniških nianipulantov. ka-t«-i so bili osumljeni.
Neonska odškodnina Jugoslaviji.
fijubljaffLski list "Jutro" priob-čuje iz Pariza vest, da je odobren predlog, da plača Nemčija Jugoslaviji vojno odškodnino v višini dveh miljard v materijalu, katerega si more Jugoslavija izbrati po svoji volji. Govori se, da je rešitev za Jugoslavijo povoljna, ker je sedaj zahteva po denarju zelo otežkočena.
Kolonizacija v južni Srbiji.
"Jutro"' poroča iz Beograda: Ministrstvo za agrarno reformo je razdelilo dosedaj v južni Srbiji ;> 1,5:30 hektarjev zemlje; v bitolj-skem okraju je na razpolaigo še okoli 48,000 hektarjev zemlje, ki se razdeli med begunce iz Istre in ltaranje, katero so pred kratkim Madžari zasedi L Tudi več slovenskih družin se je izselilo v te kraje, druge se pa pripravljajo na odhod, ker zemlja je doibra.
"Hribarjev dom".
Zeleni Krkavec. ki se dviga nad žitorodno Cerkljansko ravnino iu tvori s skalnim grebenom slikovito predgorje Grintavcev. je kjjtib svoji znameniti flori (everteni) in krasnemu in obsežnemu razgledu še malo poznan in preveč omalovaževan v širših krogih naših planincev. UčiteljstVo Cerkelj in o-kolive -je že dolgo opozarjalo na nujno potrebo, da se tej krasni točki olajša dostopnost, in tako je tud<i letos v počaščenje spomina imenovanja cerkljanskega rojaka Ivana Hribarja pokrajinskim namestnikom započelo akcijo, da se atgradi na Krvavcu (1853 metrov) planinska koča, ki naj s<
K-----
imenuje Hribarjev dom. Ne glede na potrebe turistike, katere obširno navajati je pač nepotrebno, saj se stika na Krvavcu deset planinskih steza, ima pa zapoceta akcija tudi v narodnem in idealnem oziru svoj pomen. Skalni grebeni Savinjskih planin pred nami sloje še na naši zemlji, bližnji pogled proti severu in zapadu iz bodočega planinskega doma pa nam že kaže vsiljeno mejo in če kaj, opominjalo nas bo ime moža, po katerem naj se naziva nova planinska koča, da naša naloga še ni dovršena, da naj jo obdržimo v srcu in duši, kakor ji je on služil sfoje žive dni! Da se uresniči idealna namera in zabičati činiipreje vrh zelenega Krkavca Hribarjev dom, s*? obrača podružnica Slovenske-Iga planinskega društva v Kranju \ na celokupno slovensko javnost, |da ji pripomore z denarnimi pri-i spevki Vsaka občina, korporacija, I vsak zaveden Jugoslovan prispe-1 Ivaj svoj kamen za zgradbo Hri-Ibarjevega doma na Krvavcu! j!
.1	Izpred sodišča.
J Pred deželnim sodiščem v Ljub-: ljani je bil dne 14. septembra ob-i sojen bivši da car, sedaj v državni tinaiučni službi, Rudolf Simončič ■ iz Horjula milostnim potom na i gloibo 50 dinarjev (v slučaju neizterljivosti na 1 dan zapora) in i poravnavo sodnih stroškov, ker je i 2. maja pred občinskimi volitvami v službo eredoč agitiral po hišah vasi Podolniee z osebo nad-učitelja Antona Urbančiča, češ, "mi ne smemo biti s strankami, . ki so proti duho\*nom, moramo 'gledati, pod kakšno vzgojo bo<lo 'prišli naši otroci, tako s!a!>ega človeka, kot je naš nadučitelj, jazi ne XK>znaun." Tako je dobil za-. služetio plačilo agitator, ki je je-1 mal ugled nadučitelja, kateri po-
. litično sploh ni nastopa!.
! j
Sciavi, sciavettr!
"Jutro piše: V zadnjem časui ' je o|>aža.ti po Ljubljani vse polno1
•	italjaaiskih trgovcev, posebno me-lšetarjev, ki ]H>k upu jejo v naišili
^ krajih živino. Možakarji m? obnašajo silno objestno in izzivalno, kakor da bi prišli kot gospodarji med svoje hlapce. Kjerkoli jih •.srečaš ali dobiš, govore izzivajo-! J če glasno italjanski, med govori ' Ljpa je ponovno slišati psovke na iiaš narod, kakor ščavi, ščavebti : itd. Te sinove tisočletne kulture bo res treba na kak način pouči-■ Ti, da imajo na naših tleh brez-t t pog°jno spoštovati naš narod in'
:rjezik!. I
l I Štedilnik inženerja Bogatyrjeva. \
1 Na ljubljanskem velikem sem-1 ' nju dne 10. septembra ob 12. uri 1 opoldne se je sestala v paviljonu ' inženerja Bogatyrjeva, Rusa iz Beograda, izumitelja izredno raci-jonelnili štedilnikov, komisija, se-] stoječa iz naslednjih članov.- gg.l " gradbeni ravnatelj inžener Klinar. li vseučiLiški proiVsor arhitekt Vur-" nik in ravnatelj namestnik inže-1 ner Foerster, ki je to-le ugotovila: ~ Po.«?kušnja se je vršila na dveh 1 štedilnikih. Vsak štedilnik ima "i ' odprtine za kuhanje. Za kurjavo ' Vsakega štedilnika se je pripravi-MIo po 2 kg mehkih drv, ki jih je izumitelj na licu mesta dal razrezati v trske s posebno pripravo, j visečo na štedilniku. V vsak šte-r : dilnik je dal naliti po 45 litrov 10J l stopinj Celzija gorke vcKle, k: naj i 1 i»i se rabila iM>zneje za umivanje!
posode. V vsakem štedilniku sta ; bila 2 Inica pi 8 litrov m eua plit-1 va ponev za cvrtje. V loncn je 1 pripravil izumitelj rusko juho 1 (boršč) in guljas. Na ponvi pa si je pripravil začimbo. Nato je zakuri!. V loncih je pričelo vreti jk> 1 16. minutah Votla (45 litrov) je1 pa vrela po 20. minutah. Po preteku 50. minut bila jed kuhana. Od naprej določenih 2 kg mehkih
*	drv je ostalo izumitelju še 34 dkg. 1 Pripomniti je treba, da mu je štedilnik. ki je -bil samo improvizi-
3 ran, zelo slabo vlekel. V spod-1 njem delu štedilnika je nameŠče-1 na ledenica, kamor je shranil 2\'-> " kg ledu in nekaj steklenic vina. Med posikušnjo se led prav nič ni raztopil. Poskušnje se je vdeležilo ® do sto posetnikov semnja. Množi-1 na kuhane jedi bi zadoščala za 40 kosil. Poskušnja se je povsem posrečila m so bili posetniki semnja z jedjo, ki je bila zelo okusna, a*prav zadovoljni. Po izvršeni pre-k. izkušnji glede kuhanja je pričel e peči še 5 kg svinjske pečenke.
Peter Zgaga "
Narodni (vsakdanji) motiv.
Stoji, stoji lam samostan. In neki dan gre v samostan star kmetic Bogu slavo pet.	i
Ko že dovolj se spokori.	L
v hodniku temnem postoji,	-
jK)sluša pritajen šepet. V hodniku temnem senci dve kot vkovani tam stoje	;
in ženska senca šepeta: "Moj Bog. d moj preljubi Bog, kdaj boš odrešil me nadlog?	:
Vsa upadla sem in bleda vsa!" Posluša kmetic in strmi: besede te-le govori -— najlepša v klostru inunica. A kdo je oni poleff nie, ki so mu vse besede te namenjene? Kdo oni je? Zakašlja kmetič tjavendan, da strese se ves samostan, da strese se močan obok. Prelepa munica zbeži na levo. Desno pa leti možak, ki mu je rekla Bog. "Poslušaj stara" — pravi kmet, ko jedla sva zvečer podmet, 'Boga poznam. Yes samostan je nunski slepo zanjira vnet. Rejen možak, krepak možak, približno tak, če ne prav tak
kot je sosednji frančiškan ..." * * *
Iz starega kraja prihajajo v Ameriko dekleta in se hitro ameri- t kanizirajo. Tudi jezika se izvan-sedno hitro nance. In potem eebe-Ijajo, da jc veselje.
Zadnjič sem poslušal dve: prva ' je bila debela, druga pa precej ( suha.
t Pa pravi debela: Oh. grejšes, aj ,t cm zo fet.
I "Odgovor druge je bil: Mi satis-.} fajt, mi draj.
"I * * *
I Amerika je obljubljena dežela, j Vsi plemiški naslovi so odpravlje-| ni. razna odlikovanja so prepove-i dana. tako, da smo res pravi demokrati.
Popolna demokracija bo pa šele tedaj zavladala, ko bo odpra-\ ila vlada premogarsko baron-
stvo.
^ *
j Živel je begat in. premožen kmet. ki je bil tako navdušen za moralo, da bi se obesil zanjo. Na svojem posestvu ni trpel ljubimkanja. Takoj je odpustil hlapca, če se je začel ozirati za deklo, pa niti svojim otrokom ni dovolil J ljubezni. Neprestano je povdar-jal. da ima na vsej farmi edinole j on pravico da zakonskih dolžnosti. ■ In še nekaj, da ne pozabim. Edina } izjema je bil petelin, kateremu tudi ni kratil stanovskih pravic. i Sosednji kmet je imel kravico. t Nekega dne se je domislil, da bi I (bilo dobro imeti tudi telička in j je prignal kravico na farmo boga-< tega soseda.
Sreča hlapca ter mu izrazi svojo željo. Hlapec je bil hudomušen človek.
Popraska ^e za ušes m i ter pravi ' po kratkem-premisleku :
*	— Čudno izbero boste imeli oče. težko izbero. Na naši farmi se smatrata le dva za prava moz-ka: gospodar in petelin.
'! * * * )j — Kako kaj gredo posli? li — Hvala, dobro. Samo blagajni-1 ka
nimamo, blagajnika iščemo. 1 1 — Saj ste vendar pred kratkim enega najeli.
— Da. saj ravno tega iščemo.
Govoriš s človekom. Pritrjuje
>	ti. Ves vesel si in zadovoljen, i Kljub temu pa ne moreš vedeti.
-	če je v njem laž ali resnica.
On se obrn ? in ti greš svojo pot. 1 Če bi mogel videti tedaj, ko tT
*	pokaže hrbet, njegov obraz .bi i/ njega izbral čisto resnico.
Tega pogleda pa ni bil deležen
Še noben človek na svetu. * * •
V New Yorku se "ga" je bil i nekdo preveč naval, šel je v ne-
>	ko trgovino za ženske obleke ter
-	začel tam objemati voščeno goho. ^ na kateri obleke point rja jo. Yse
nevryorsko časopisje je pisalo o
*	tem dogodku.
» To ni nič čudnega.
Saj so vendar ljudje na svetu. 1 ki povsem trezni objemajo svoje i žene.	__ '
3 DON'T Jp FORGET [ j
^AMERICA'S MAKING^
jj Exposition £
gSEVENTfTIRST REGIMENT ARMORTR
1 34* STREET & 4» AVENUE.	AJ
y	NEW YORK CITT
»^October Z9^0vember IZr^^
"POZDRAVI IZ NEW Y0RKA j
Na obali velikega oceana po-j zdravljava vse prijatelji' in prija-, teljice v Red I.«*lge. M<mt. Naj-j iepša h vabi vsem. ki s<> naju t>b-j iskali zadnji večer -najine.™ od-, hoda. Posebno se imava zahvaliti f. Chesniku ter mojemu bratu K. Zake'ju ter njegovi ženi za vso postrežbo zatlnje*ra diif. Ravno tako tudi lepa hvala vsem drugim za darila ter za spremite v na kolodvor. Torej bodite mi šc* vs> en-. krat pozdravljeni, p«»sebno pa b;i-bv Margv Zakelj. Najlepša hvala , tudi družini Koprivšek v Bethle-. hemu, IV. za vso postrežbo in prijaznost, kakor tudi vsem nje-t gov i m stanovalkam. Posebno st* ^ imava zahvaliti derrv Koprivšku. ki je naju spremil v New York. Zdravi! Zdravi! Marija in Kn-
jetau Krznožnik. Ziri. Jugoslavia. * •«
1 Predno >e podam v stari kraj
^ parnikom Olympic, pozdravim
enkrat Martina Alič in Ant<< nij«> ter družino Andrej -laii*. kakor tudi vs.- prijatelje in znance v Collmw(.M.du, Oiiio. Pavel ?)idinar "iz Notranje Gorice.
ADVSR1ISEMENTS.
Najbolj ženijalen stroj.
Človeško telo je najbolj ženi-jalenstroj K(»t pri vseh strojih, se mora tudi pri njem polagati največjo važnost Da to. da deluje naravno, brez odpora in gladko. Trinerjevo Grenko Vino jo idealna sestavina, ki pomaga telil U si roju. da teče gladko. Pomaga prebavi, odpravi vse ostanke iz črevesja ter ojači ves si-sif-m. -le dobro ter ne poškoduje niti najbolj občutnega želodca. V sled l*h lastnosti mora biti v vsaki hiši. ravno kot nam je pi-sul Mr. .1 runes Kabela. 'i. septembra 19C21 iz Limon, Colo.: "Pošljite mi takoj šest steklenic Triner-jevega Grenkega Vina. kajti mi ga zelo potrebujemo. M.oja žena i:e mor«' l iti brez njega. To je dobro zdravilo za dom. Pošljite ini ga takoj." Vaš lekarnar ali !prodajalec zdravil iir.n vsa Tri-' per jeva zdravila v zalogi. Vstra-jajte, da hočete samo Trinerjeva !
ilusosbtiartsfea ^^^ Katal. 3rbnnta j
Ustanovljena I. 1898	InkorDorirar.a 1. 1900
GLAVNI URAX) v ELY, MINN.
.	_j
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PER DAN, 033 K. lSStfc Si^ CleFeland, n. Podp.-etlsednik: LOUIS bALANT,	lOS, i earl Ave., Lorain, O.
Tajnik: JOSEPH PISRLKR, t^jr. ULm. Blapa.inik: GEO. L. BROZirH, Ely. »tinn. ' Blapajnik Delzp!aCui.ib smrtnlnt JOAN MOVEBN, W4 B. 2nd Ava, W. Du'.uth, Miiim.
Vrhovni iJrMiitk:
Dr. JCIS. V. GRADER, K. OUio St, N.S., Pltt^jurRh, Pa.
NadwMT^ »dfeor:
MAX KERŽlfNIK, Box	iiuri ^iirla-*. Wyo.
MOHOR MI^DIČ,	So. Lav.ndal» A-«., Chl<*iP». 11».
FAANK SKltABEC, 482i Wasbinetoo SU, Denver. Oalo.
Porotni od*H»r:	x
LEONARD SI.ABOI>NIK, Box 480. Kly,
GREGOR J. POREITA, Box 170, Black Diamond Wa*lL
FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, IIL PAULINE ERMENC, 5S1) — 3rd Street, la Salie, IIL JOSIP STERLK, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 itarket Street, Waukegan. IIL
- Jeduotino uradno glasilo: "Glaa NartMla". f--
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna poSil]*-tvo naj se pošiljcjo na glavnega tajnika. Vse prito?l»e uaj se pošilja na pre«lse«lnilm porotnega odbora. 1'rttšnje za sprejem noTia <?laoo» lp bolniška spričevala nnj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota S4» priporoma vnem Jugoslovanom za obilen pristop. Kilor želi postr*l tiar. tc orfr«nlza« ije, naj se »glasi tajniku bijižnega društia J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev » se yia obrnite na gl. tajnike. Ntvo društvo se laUko vvtanovl z 8 član* ali flai'i-wul
Iz Slovenije.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beoflrad, Celje, Dubrovnik. K«tor, Kranj, LjLbrj^na, Maribor, Melkovlč.
Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija. Za dar.	Dunaj.
IZVKSl .IK>IO hitro in poreni denarna izplarHa v Jugoslaviji. Italiji, in Nrciški Avst'ijL
IZDAJAMO reke v kronah, lirah in dolarjih, piarljive na vpogled pri Jadranski banki In vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške \oine liste na vse Kiaje in za v»e črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem itatu pri Jadranski bajiki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako nI na razpolago arao^bkih dolarjev r slata.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE V dolarjih ter plačamo začasno 4'}'c obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na ielju mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, d& se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati nujbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTI" v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu r.aše banke T prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas sli ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogr.ji. ki bodo velike koristi za vse one, ki se že. ali se bodo posluževali
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine —--in črnegore.	-
Frank Sakser State Bank
Poljub«
i " ' _
Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Kar olina Svetla.
(Nadaljevanje.)
IIL
Naenkrat je Lukaš nehal se -mejati nad mukami svojega tasta; v sobo je s svakom stopila Vendulka .Ko je ugledal njo, ki je imela slednjič v kratkem postati njegova nevesta, je obledel, kakor tisti beli predpasnik, s ka-i terim si je ona zakrivala oči. Ni( plakala od sramu, maneO od losti.	^ . i
-- Veruj ali ne veruj, l.ukas, je rekla poda vaje ženinu ro\o, ki jo j .ie poželjivo zagrabil in jo gorko pritisnil na srce, — ali raje bi ae ne bila sestala s teboj nikdar, ne-( go tako! Morda je morala ranjka zato umreti, ker sem vedno midi-la z ogorčenjem nanjo ter jej ni-j M*ni privoščila njene sreče. Ne gre, mi sedaj iz glave, du-li jej nisen^ na kak način škodila, akoravno, mi oee dopovedujejo, da je moja misel neumna. Bog baje ukrepa to, kar sam spoznava za dobro:-ne meni se za nas ljudi in nas tudi ne uboga. fKl tistega trenutka,! ko sein izvedela, komu je zvonilo,, nisem še posušila oči.	4
Lukaš je hotel plakajoči deklici j prigovarjati, naj bi se ne žalmrtila, tako, a m»*sto tega so silile njemut samemu solze v oči On se pri tem seveda ni opominjal na ranjko soprogo, teiuvee je štel v duhu. ku-ko dolgo j»- temu, odkar je posled-njič držal V end ul ko tako za roko. Žal mu r bilo za toliko lepili let, ki jih je žalostno prebil ob strani neljubi jene žene. Kdor je videl ta dva človeka enega pol-g drugega tako prisrčno se držati za roko in( s solzami v očeh, moral ae je na-j ravnost razjeziti nad starim I'a-j louekim, češ, kako čudne muhe se 1 mu porajajo v glavi. Ako ta dvaj_ nista bila kakor nalašč ustvarjena ' zase, ni bil pač nihee na svetu. |z Oba *ta bila enake visokosti, ka-i^ kor dva mlada jesena, oči so jima; 1 /.»rele, kakor dvema bujnima sr-j' nieama, lase sta imela enako ko-^ drawte in črne, kakor črnilo. Vsa" . kdo. ki ju je ugledal, j« vodel, da sta se ta dva morula nehote zaljn-j^ ■ i < t i in se enkrat vendar vzeti. ako(j bi se bili tudi za rotili proti njima, vsi duhovi, kar jih je med zemijo in meseeein. Bilo jima je* takore-!^ koč na čelu zapisano, da spadata!^ skupaj.
— - Ker ti je po ranjki tako žal, se torej toliko bolj usmiliš njene-! j ga otroka, se je vmešal svak, vi-L deči, kako se Lukaš v globoki ganjenosti zaman trudi spregovoriti L k Vendulki. — Dosed a j je vodila,|j kakor si morda že čula, gospodinj-j j stvo pri Lukašu moja žena; sicer , mu je rada delala to uslugo, ali » dalje je ne more več. Kakor veš, , imamo tudi veliko gos;Mxlarsitvo,j] otroci so še v plenicah, bliža se, delo na polju in ako nočemo utr-L peti velike škode, ne more žen a , vsaki trenutek tekati iz hiše. Nič . lie bi rekel, ako bi imeli svatbo tja čez teden dni; a vidva »ta si , sorodna, imata enako ime, zato morata prositi dovoljenje pri go- j sjmhIu škofu v Lito mericah, ki se, gotovo zavleče in l>ogve če je do-!j bita v dveh mesecih. Zato te pro-l, siuvo vsi sorodniki, kar na.s je naj strani Lukaševe, da bi prišla, z o-jj žirom na nujno potrebo v našiM rodbini, takoj gospodinjit k njemu, da mu ne l>o treba najemati , zato tuje ženske, ki bi pobrala, kar bi jej prišlo ipod roke in bi še morda na kak način škodovala otroku.
Vendulka je medtem, ko je snu-bač govoril, »»olag^ma nehala plakati.
— (.'emu delate toliko besed o tem T Kaka ženska bi morala biti, ko bi hotela skrb za ženinovo domačijo iu njegovo osirotelo dete naložiti tuji os«bi? očitala je Ik>-dočenru svaku. — Kaj bi si moral Lukaš in vi vsi misliti o meni. ko: bi mu ne hotela iz ošabno^rti po-, magati v stiski T Res ne vem. kaj bi jaz sama rekla o deklici, o kateri bi bila slišala, da je na »lično prošnjo iz prevzetnosti odgovorila: Ne! Njenemu ženinu bi zagotovo svetovala, naj bi »i je ne jemal, ker taka ne more <b»t4 odkritosrčna in ne more imeti napram njemu ni kakega pravega čustva. Da, pojdeni k'Lukašu gvspodinjit in sicer takoj, da 4x> mogla vaša žena mimo (»»tajati doma pri svojem delu in svojih otrocih.
Vsi, kar jih je bilo v »obt »o pohvalno pritrjevali vnetim Ven-
duleinim besedam. Nikomur ni prišlo niti od daleč na misel, da' bi se začudil snubačevi prošnji iu' se spodtikal nad tem, ker je ne-j vesta tako drage volje privolila.' Narobe, smatrali bi bili vsi za veliko zlo, ako bi bila drugače govorila nego je; in vsi ženin o vi prijatelji bi jej bili gotovo do smrti' ; očital i sramoto, ko bi bila dovolila. da jo v njegovem domu in pri njegovem otroku restopa tuja za 'denar najeta oseia. V naših gorah ' vlada sicer običaj, da se preselju-■je nevesta k ženinu šele nekoliko 'tednov po poroki, a to le tedaj,i ko je neobhodno potrebno. Skoro travno tako često se dogaja, da 'prihaja v gotovih razmerah vnje-jgov dom že mM oklici, bodisi, ker J je tašča že preveč bolehna in sta- ' ia ter se morda želi otresti doma- ' čih skrbi, ali pa, ker se je hči. ki
vodila dosedaj vse gospodinj- ■ atvo. omožila proč od hiše in jo je treba sedaj nadomestiti, ali pa je kdo v rodbini ravnokar l>olan, če-gar postrežba zahteva posebne ' :skrbi. Skratka, od tistega trenut-
•	ka, ko je dal nevestin oče ženinu jpri voljen je, se nevesta če smajtra
za člana njegove rodbine in pri-Isoja se jej tudi dolžnost, da mu •je v vsaki stvari tako na roko, kakor se spodobi odkritosrčni in zvesti družici. Ženin s svoje strani zopet pomaga njeni rodbini, ko to potreba zahteva, kakor da bi bil njen sin. Med meščani baje tega ni; imeli se bodo torej čemu smejati. ako pride to med nje. Naj pomislijo, da smo mi le priprosto in jKtzabljeno ljudstvo, ki modruje po svojem lastnem razumu!	j
j Vsak do je pravil že vnaprej,
■	da bo morala Vendulka iti takoj 'po zaroki gospodinjit k Lukašu, Ida bi prinesla zopet red v njegovo :zapuščeno in zanemarjeno domače I življen je. Znano je bilo. da pokoj-;niča ni bila posebna gospodinja:
k temu je prišla njena nenadna J smrt in zmešnjava, ki jej je sle-' Idila — ljudje so videli v duhu, ka-Iko se je že Vendulka preselila k | Lukašu in so smatrali torej pobijanja med njo in svakom za nekaj 'pričakovanega in prt tej snubitvi 'neizogibnega. Najbolj malomarno I je poslušal nevestin oče. niti vme-iševal se ni v to tako malenkostno ;stvar, naj si je to hči z ženinom .uredila, kakor je hotela. Tudi v j njegovih očeh je spadala sedaj že j več k Lukašu, nego k njegovi hiši |in zahvalil je zato Boga, ker mu jpojde v doglednem času iz hiše.1 j Trdno je upal, da mu konočno nastopijo oni mirni in udobni časi,' ko se bo lahko pripravljal na važ-( |iio potovanje iz tega življenja v j večnost. Do takik časov ni mogel I nikakor [niti ob pogledu na neutolažljivo hčerino bol. često pre-' j k in jen o od strastnih izbruhov ob-] jitpa in neprestanih nadleg njenih |mnogoštevilnih snubcev, prosečih
-	ga, da naj bi se zavzel zanje pri svoji hčeri.	i
1 Da bi med razgovorom prijetno 1 minul čas njemu in sosedom, dajal jim je Palouckv pridno nt«-' Ijati, in ko sta si konečno rx»dala
•	j Lukaš in Vendulka roko na to,1 j kar so se domenili med seboj, poslal je deklo v gostimo po pivo in
S v shrambo po novopečenega krulila in kozjega sira, da bi ne rekli, 1 da jih je pri hčerini zaroki pustil ; ob sedet i na suhem. Niso si dali 1 dvakrat reči, pridno so si napijali ? in rezali.
Samo Lukašu, edinemu med 1 vsemi, ni šla v slac*t ne jed, ne pijača. Neprestano je s svojimi očmi
■	iskal neveste, a zaman; videl je ni
-	nikjer. Izginila mu je. ko je na tastov poziv prvi prisedel k mizi.
1 a od tega časa je ni bilo pred oči.
•	Sprva ni hotel poprašati po nji.
-	da bi se mu ostali gostje ne srne-e jali. ali vedno je nečesa pri mizi "jpogrešal in nič ga ni veselilo. Ko *pe je jelo nagibati k večeru in mu 3 j je «vak dal znamenje, da se dalje "tne more več muditi. je slednjič j vstal, malo »e ztneneč za to, če ga ■- kdo vidi ali ne. Vstopil je v vežo, 0 fla bi jo poiskal.
L" Dekla, na katero je naletel zu-naj in ki jo je vprašal po nevesti, -- ^a je je!a gledati s poluodprtimi i- usti. Ponovil je svoje vprašanje n meneč, da ga morda ne sliši, k«i »- ga tako debelo pogleduje, t - Ta mora hrti že eez hribe in a doline! mu je odgovorila slednjič »- — In kam je vendar šla? se j« začudil Lukaš njenemu odgovoril
0	ravno tako odkritn, kakor oni
1	prej njegovemu vprašanju.
-- Kam je šla? je pričela dekla še bolj začudeno. — Kam za Boga svetega drugam nego k vam! Ko sem šla po pivo, spravljala je sori v ffeibi svoje reči in ko sem se vrnila, son jo že videla teči proti vašemu domu kakor na vetrnem konju.
| Vsakdo si lahko misli, da se Lu-ikaš ni dal od Vendulke osramotiti. Ne da bi s<* več vrnil v soboj
•	med sosede, je tekel urnih nog "pfoti svojemu domu. popolnoma' 'pozabivši na to. da ga je v sobi čakal svak. ki bi naj odšel ž njim.j
1 Pridrvel je ves upehan v sobo in našel nevesto <*!> zibelki ubogega otroka-sirotka. Zopet je pla-( kala nad njim tako milo, kakor, daj pri zaroki, ko jo je svak pri-] vedel pred ženina in mu je ona po tolikih letih zope zrtla iz obraza v obraz.
I Lukaš se je ni upal motiti z dokazi svoje blazne radosti, da jo( ima konečno pod svojo streho; za-', to je stopil k oknu in skromno; čakaT, da se zopet potolaži. Sohi-! ee je ravno žahajalo za gozdove, • vse je bilo kakor v zlatu; zapad( je gorel kakor v rožnatem plame-, nu; kamor je človek pogledal, po-: vsodi je bilo vse polno lepote in j krasote. In srečnemu Tvukašu se je zdelo, da se nahaja na predvečeru! velikega praznika in da bo ta( praznik trajal vse njegovo ostalo življenje. Kolikokrat je stal pravj pri tem oknu in zrl na te gozdove,, vedno enako zelene pozimi in po-j letu na Vendulčino ljubezen, ki jej bila tako stanovitna kakor zelenje teh gozdov. Večkrat je solnce tako krasno zašlo kakor danes, ali njemu se je zdelo, da je posuto s pepelom in ravnotako vse dru-j go na svetu. Nič se mu takrat ni j ljubilo, nič ga ni veselilo, niti življenje med svojci ne, ko je morali večino imeti pred očmi, česar si nil j želel, in se izogibati temu, po če- j mer je hrepenela njegova duša. Kako pogostoma je na tem mestu v duhu tožil čez svoje ■stariše ter jim očital, kako usodo so mu pripravili. jezeč se sam nase, da jih je vendarle ubogal, dasi je dobro verel, da ga spravljajo s tem v nesrečo.
| Konečno se je Vendulka umirila v svojem plakanju. obrnivši se polagoma od spečega deteta, in tudi Lukaš so je obrnil od okna v sobo. Sedaj je šele zapazil, rta je pri peči vse pospravljeno in miza že umita, da je služa«bništvo torej že pred njegovim prihodom povečarjalo. Komaj je mlada gospodinja vstopila v ženinovo hišo. bilo je njeno prvo opravilo, poskrbeti za hlepce in dekle. Lukaš se / je zopet vzradostiJ: tudi v tem sta se vjemala! Vedno je bila tudij , njemu prva skrb, da je služabni-štvo dobilo točno in v pravem ča-'.-»n vse, kar mn gre. Več je skrbel za to, da je pri njih bolj v redu ,'nego pri njem samem. Kako po-[ gosto se je v tem pogledu razjezil nad nemarnostjo svoje rajnjke! •Da, poznalo se je že in še kako, Ula se bodo od današnjega dne I ^stvari popolnoma drugače razvi-( jale, da se v vsem prične novo živ-
: 1 jen je. Tn boter Muhač, oče neve- ' • l i ste, mu je hotel natvezniti. da ra- *
('di enake naravi ne spada z Ven- •
dulko skupaj! Ravno zato se l>o- 1
•sta tako lepo vjemala. ker sta bila
iv vsaki stvari ene misli.
| Lukaš je "pričakoval, da bo
*	T	•	1
| Vendulka pristopila k njemu. Sam t se je sramoval to storiti, da bi jej . morda ne b:l s tem v nadlego, ko ^ I je bila še pred kratkim vsa v sol- . i zah; a ona si je jela nato ogledo- i i vati pri peči kolovrate in koželje. ^ j da bi videla, v kakem redu jih | imajo služkinje. I.ukaš se je torej j j podal k njej in sel na zapeček o-1 _Jbrnjen proti nji ter se zairledal v j ljubico z vso ljubeznijo, ki mu je ' i gorela v srcu zanjo. a! Zopet ni mogel spregovoriti od jJgan<*tja. kakor opoldne pri zaro-[ 'ki; tudi ona je molčala in se ne-iJprestano bavila s kolovrati. Kdo .jve, zakaj jih je tako pozorno pre-iskovala. da ni niti pogledala dru-o'ge stvari.
Konečno je Lukaš vendar spre-e govoril s stisnjenim glasom: čj — To je lepo, -da me imaš tako a zelo rada.
K Ona ga je tako začudeno pogledala in skoraj bi se mu Ixila za-smejala, ko bi je ne bolelo tako zelo srce radi pokojniee in njene-u'lra ubogega črvička. (»i — Ali je to kaj novega, da me v radi tega kar naenkrat hvališ?
j — No, novega seveda ni niče-j n sar; pravzaprav sem hotel s tem 5 samo reči. da bi se midva sedaj ne je bila dobila brez tvoje zvestobe, u j	(Dajje prihodnjič.)
"ym rasa iwssi rosa ^
—	Ali me ne poznate? Ali me ne poznate ?
—	Gotovo ne. — je odvrnila ona
Ker nista bila v privatnem salonu, temveč v javni dvorani, v katero je lahko vsakdo prišel, kt
plačal vstopnino, je odgovorila precej ogorčeno.
Povedal ji-je svoje ime.
—	Ali ste sami? — je vprašal.
—	Popolnoma sama, — je odvr-i nila.
Ozrl se je vanjo zelo pozorno. Ali je napravila vojna iz nje vdovo kot iz tako številnih drugih? Na njeni obleki in tudi njenem licu pa ni bilo ničesar, kar bi kazalo žalovanje. Ravno nasprotno. Našel jo je bolj krasno, bolj o-
Ičarljivo in boj j elegantno kot ke-daj prej. Ker si ni upal izpraševati jo še nadalje, je pričel govoriti sam s seboj.
—	Ali sem se izpremenil tako, da me ni spoznala ? Res je, da sem si pustil rasti brado. Tudi dolgo
^ bivanje v Orijentu je vplivalo name. Pet let tam zunaj šteje za deset let doma, to je živa resnica. .
—	Da. — je rekia ena. — Pet let tam zunaj in tri leta od takrat naprej. Poteklo je torej osem let odkar sva se videla zadnjikrat.
Vdano in mirno se je nasmehnila. Kljub temu pa je nekoč strastno ljubila tega človeka. Predno se je pomočila z vojakom, ki je pa-> del v vojni, je sanjala o tem. da se poroči r Jacques Martegneom. On pa ni izgladal tako. kot da de-? li njena čustva. Mogoče nI niti vedel, s kako ljubeznijo se ona okle-"ipa njega. Danes pa je bil videti 1 bolj vznemirjen vsled tega nepri-- čakovanega in slučajnega srečanja kot pa ona. Gledal Je nanjo r. velikim vzhičenjem.
Nastal je molk med obema, — I eden onih molkov, ko se srečajo
duše ter si razodenejo več kot bi mogle povedati besede. Nato pa je pričela govoriti ona;
—	Ali se vam zdi čudno, da me najdete na takem mestu kot vdovo? Jaz nisem ustvarjena za samoto. Potem, ko sem preživela več mesecev popolnoma osamljena, — sem sklenila poiskati si kako zabavo. Prišla sem semkaj, da preživim zimo, da uživam solnčno luč, modri odsev morja ter družbo moških in žensk, ki vedo, kako vreči s sebe breme življenja.
—	Jaz sem skoro istega razpoloženja, — je rekel on. — Jaz ne žalujem, razen za svojimi izgubljenimi iluzijami. Preveč trpljenja in žalosti sem videl okoli sebe. Caša je polna. Vsled tega sem pri-
. šel semkaj, na ta krasni prostor, j da pozabim vse ter osvežim svojega duha.
Žele tedaj sta razumela drug drugega. Brez zadrege sta se pričela pogovarjati ter izmenjavati zaupnosti. Ona je razkrila v nje-
•	govern obrazu značilne poteze, na katere je že davno pozabila. Videla je zopet njegove sinje oči, tako
; globoke, da so včasih izgledale kot ; trne. Videla je zopet njegov- ravni. latinski nos. njegove fine ustnice. napol pokrite v brado, ki pa
-	so kljub temu razodevale melan-i" holičen usmev.,Te poteze pa niso
-	vzbujale v njej nikakega drugega i čustva kot ono veselja, ki ga ob-. čuti človek, če gleda v harmonično
-	človeško lice. — največji umotvor
•	stvarstva.
Ozirala se je vanj brez koket-i stva in brez vsake izzivalne pozor-
-	nosti. On pa se je dobro zavedal,
-	da misli na preteklost. V resnici k je mislila na to, kakšen je bil takrat in kakšnega »v je predstav-
-	ljala od tedaj naprej. Ker je po-
> stajal vedno bolj in bolj vznemir-J
Izprememba srca.
Francoski spisal Jean Bertheroj,
Pismo iz Primorja. w
V Gorici, 17. sept. Polasroma prihajajo vedno bolj do spoznanja in priznavajo. Eni j še ne marajo tega odkrito po ved rt i. toda iz njihovih besed se razvidi, da se zavedajo položaja, driurl pa govorijo jasno besedo: da Trst propada in kar je glavno, da propada vsled njihove krivde. — Treba je bilo poiskati način. — pravi goriška "L' Azione'', — da iii s bilo navezalo oza 1 je z gosto mrežo trgovskih vezi s carinskim i in s tarifnim sistemom na Trst. V slučaju ugodne rešitve tega vprašanja bi bili imeli prvovrstno pristanišče za Halkan in orijentske jdržave. To bi bilo pomenilo postav,ti se politično in trgovsko na čelo Balkanu in prevzeli tam hegemonijo. . . . Toda za to je bilo treba politikov prvega reda. Namesto tegr pa so bile cilj naši politiki sipine b a roškega pristanišča,- namesto da bi se bili sporazumeli s Slovani najsi tudi za cen<~- žrtev, so se / njimi odnoŠaji poostrili oziroma , malone pretrgali, onim v .Julijski Benečiji se požigajo pod različni-i mi malenkostnimi pretvezami domovi in rušijo njihove institucije, .odrekajo se jim srednje šole. se ponižujejo na tisoč načinov. Trst .umira, medtem pa nadaljujejo njegovi fašisti s požigi, misleč, da s tem rešijo tržaški problem. reveži Tržačani, nesposobni doumeti, j kaj se godi z mestom, namesto f a bi branili njegove interese, jim ( ploska jo. Nemci, ki so bili na čelu mnogih tržaških institucij, so se , pregnali, pregnali so se deloma tudi Grki, pregnali v Genovo mnogi ;ztai — tako se je Trst iznebil onih poklicanih činiteljev, ki so tvo-; rili njegovo moč. Novodošlec-i iz Italije ponižujejo v imenu Italije ! naše tradicije. Ozračje je zastrupljeno po fašizmu.
Pravijo, da pride oktobra kralj Vse polno bo delirija. zastav I :n prepevanja fašistovske himne. Trst se bo proglasil zi srečno mesto . in tisočkrat bodo obljubili, da mu oskrbijo več bogastva in več moči ' kot ga je imel kdaj prej. Medtem pa so Genovei delali in delajo s | polno paro, da se Trstu ne prizna nikaka specialna prednost, ki bi mu omogočila malo življenja.
Umirajo Benetke, umira pa tudi Trst. Hamburk in Bremen sta izpodrinila Jadran, ki je postal italijansko jezero. —
"LT Azione" objavlja članek, naslovljen "Italijani in Slovenci" v katerem pravi pribl:žno to le: — Skoraj tri let$ že opazujemo pa-j i-.ljivo, kako se pojavljajo neprestani kontrasti med Italijiini in i Slovenci v Julijski Benečiji. Dokler so nekateri mislili, da se d/j6i j meje Italije kako premakniti v korist jugoslovanske države, so povzročila ta nasprotja žalostne spopade, po rapallski pogodbi pa prevzema dežeta značaj, ki je karakterističen vsem obmejnim pokra-jinam.kjer so pomešane različne narodnosti. Spori, mali in veliki, prikrita in očita tekmovanja, ki se nanašajo na narodnost in prin-! eip, se pojavljajo v vsem političnem in gospodarskem življenju. — j Gotovo dejstvo je. d« take obmejne pokrajine pod takimi pogoji (gospodarsko propadajo, ako ne podpirajo države njihovega gospodarskega življenja na umeten način Tudi Julijska Benečija, ki je i vsled vojne obubožala, danc-s komaj še živi lastno življenje. Da tr-'govsko in industrijalno še životari se ima zahvaliti h. dejstvu, da je treba vso porušeno deželo obnovili Kakorhitro usahnejo še ti vili, bo črpala svoje življenje edino še iz poljedelstva. Vse drugo pre-, jiivalstvo pa, ki se ne peča s to gospodarsko panogo, bo primorano se izseliti vsled pomanjkanja zaposlenja. Z znižanjem števila prebivalstva pa izgubi dežela ves pomen in zmožnost cvetočega razvoja. _
In n da se tajiti, da uživajo v vsel. državah, v osebno pa še v Italiji {one pokrajine, ki so gospodarsko močne, večje podpore od drugih. Naša dežela je polna naravnih bogastev. Istodobno s poljdelstvom. bi se mogla razviti industrija. Take bi si dežela pridobita potrebnega ugleda pri vladi. —	1
Tako razpravlja l-st. In kd > .ie kriv te naše mizerije? Oujmo. kako zaključuje list.: — Vse to bi bi!o mogoče, če bi Slovenci že vendar enkrat razumeli, da je pot rebri;; za prospeh naše pokrajine enotnost namenov in simultanost postopanja. Ko živi še vse prebivalstvo 1 brez strehe sredi popolnih ruševin, ne zadostuje vpisa f i se v listo ita-' lijanskih državljanov samo znto. da je upanje glede vzpostavitve 1 lastnih domov in polj dovolj ii^avičeno. ni treba zaupat: samo v svo-,ie poslance. Dočim so šli slovenski poslanci v zbornico delat naeio-' "^sjične parade, so morali italijanski poslanci njihove napade od-■ Wjati. Zato se ni mogel nilu-e resno pobrigati za probleme, ki se ti^ 1 če jo naše dežele. — Sklep je vsekakor značilen ra italijansko pravi-J čnost napram narodnim manjšinam.
i j
jen vsled njsne hladna .zaupnosti, si je drznil dati' izraza, v obliki banalnega komplimenta, misli, ki ga je obvladala:
—	Postala ste zelo lepa. Ko ste bila mlada deklica, bi uikdo ne mi- 1 slil, da se boste razvila na rp.ko sijajen način.	)
Ona je dobro vedela, <1^ je se-daj bolj krasna in bolj zaželjiva. j O tem'so pričali pogledi drugih njoškili. Kljub nesrečam in jadom. katere je doživela, je narava nada- ] ijevala s svojim delom tei>ga tudi ' za vršil a na uspešen način. Rekla ! jc brezbrižno :
—	Kaj-naj storim sedaj s svojo 1 !epoto ? Popolnoma sem se odpovc-iala želji da ugajam kontu.
Ali je Bila njena odkritosrčnost v resnici istinita in pristna? Za- 1 kaj je potem nosila takWkrasen -klobuk, kojega senca je jtoudar- i iala zlati blesk njenih las? Zakaj je nosila to lepo obleko, ki je sprav , ljala na dan njeno očarljivo posta-1 vo? Jacques je bil vzhičen. No-J, hena stvar ga ni mogia več zadr-i zevati.	;	,
—	Ah. če bi le hotela,*— je rekel. — Prosta ste. Tudi jaz sem. Mogoče čaka naju sreča. — oba.
Ona se je ozrla vanj s trdnim pogledom ter rekla po kratkem molku:
—	Ali veste, da sem bila nekoč v. resnici zaljubljena v vas?
Mladi mož -se je stresel. Izraz, njegovega obličja S3 je izpremenil ... — Ne. tega nisem vedel. Nikdar mi ni bila lastna' običajna domišljavost moških. Ah, če bi mogel lomnevati kaj. takega! U^feda pa •laju je zopet privedla skupaj. — Vrnjl sem ne zopet kjjam.
—	To je sedaj brez pomena, — ie rekla ona popolnoma mirno. — laz vas ne ljubim več.	j
—	Kako to? Zakaj? Ali sem iz-•JTiibil ves ugled v vaših očeh ? Ali pa je mogoče spomin na onega drugega ?
—	Tega vam ne morem pojasniti. Ni ne ta, ne ona stvar, katero -.te omenili. Aloje srcv se je izpre-menilo. Ona ljubezen je popolnoma umrla v meni. Mrtva je. Povem v.am resnično. Jaeqncs, da bi ras ne mogla več ljubiti.
Zardel je.
—	Kako morete biti tako kru-ifi? Ali ne vi'ste. da bom od sedajb naprej trpel in da bom nesrečen.
Postala jc maJc bleda/bolj iz •loveške simpatije. Tudi oria se je ' -pomnila, kako zelo je trpela v dnevih svoje mladosti, — kako zelo je trpela od one prve rane 'jubezni. kater« je sedaj zacelil as.
—	Na vsakega pride enkrat vr-' <ta. — je za mrmrala.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^
$
Razne vesti.
Sestava nove poljske vlade.
Iz Varšave poročajo: Po posvetovanjih. ki so se vršila pod predsedstvom deželnega maršala —■ Trampeezvnskega. se je ponudila sestava novega kabineta voditelju ljudske narodne stranke posla neu Glonibinskemfi. Izjavil je. da sprejme ponudbo samo tedaj, ako bo dobil njegov kabinet večino v deželnem zboru. Končnove-ijavna odločitev torej ni mogoča pred otvoritvijo deželnega zbora.
Izredne odredbe v Italiji.
Iz Rima poročajo, da namerava ministrski svet na predlog ministrskega predsednika Bonomiia izdati izredne stroge odredbe za javno varnost. Povod za te odredbe so zadnji krvavi incidenti j med fašisti in komunisti v To-jskani. i
Ruski odgovor na poljsko noto.
Moskovski "Vestnik" poroea: Poljski zastopnik j-* izročil do 1. oktobra doloeeni ultimatum glede tekočih vprašanj in pretil z ukinjen jem stikov ako se ne ugodi pravočasno zahtevam. Rusija je bila vedno pripravljena izpolniti'mirovno pogodbo in zahteva • !m1 Poljakov enako postopanje in ukinjeni podpiranj i protirevolu-cionarnih stremljenj Savinkova. Poljska nota ne zahteva od Rusije ^nmo več kakor mirovna pogodba. temveč vsebuje tudi odklonitev izgona Savinkova. Poljska predlaga pogajanje o sredstvih, ki naj preprečijo prekoračenje meje po tolpah. Taka sredstva so pa nesmotrena. ako se na Poljskem ne uniči žarišče tolp. Nota dela vtis, da hoče Pilsudski na vsak način razdreti stik*1 z Rusijo.
i
Pretirano.
j Gospod profesor N. je tako raz-rnišljen. da se mora pogledati v oeledalo. če hoče vedeti, če ji res doma ali ne.
?	ADVERTISEMENTS.
f i-	IGRALCI HARMONIK. «B*
£» HojaJii.m široin Amurike naznu-
njam. di- £*» izdelujem harmonike.
k «M	is:»4 naprej nisem pre-
) Ji-I za drugo	to t> Li. j v.im l>o
UoU:iz, da (luhro p-istrf/.t-ni vsakemu.
JOHN W ENZE l_ I 1017 E. c2nd St. N. E . Cleveland, O.
^mUH^^ Lthlci ie Titm« — hitro pomaga
- iMluLli VNETJU S KMgJraH MEHURJA
MTTTgp pUoU (mIDY!
■	Vara it« teponaredl
ZASTAVE s;"-
, ^^ •	^ 1	e«nah ra« rolak
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve SI., GOHEMAUBH, PA.
PRISRČEN smeh. jc najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravije-
I Ia.
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
.. >
Isre&te U lrepor. prlffuHi poftdflMt ourtor v inamkah tor fs poljiti:
Slovenia Publishing Oo4 82 Cortlar\dt BZ., Hew Yurk.
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov t znamkah mi poiljite knjifo "Peter Zgaga."
Ime ■>«•«••« .. • > •,.*.. •««• MM M.aar M KJ33
Naslov •>. ■ • • * <m m • Dršava *...........•■■.....••>•..... •»•
MW—mw—'intpppwpniywi
*• • * -■ " 't
1 Vdova Leruž. E-Gabori«^ t
Prevedel za "Glaa Naroda" G. P.	I
_Francoski detektivski roman.- ■
m	n	———ft
38	(Nadaljevanje.)	y
»	——.s
, — Komaj sem pričel doiuoy in že ine nadlegujejo s pismi.
Albert je molčal ter čakal nadaljnib razvojev.
Služabniki so tervirali kavo. t.rof je dal znamenje in vsi so iz-jrinili iz sobe.
—	Le eno rešitev vidim za frantaosko plemstvo, — je rekel ko-nečno. Treba j»* «f bre postave, ki bo ustanovila pravico priino-. geniture. (Dedne pravice prvorojenec.)	^
—	Tega ne bomo mogli nikdar dcueči, gospod.
—	Vi bi gotovo nasprotovali *aki odredbi. gospod.
Albert je vedel v. izkušnje, n.» kako nevarno polje sc je podal njegov oče in raditeyu je rajš«* mob-al.
Potem vzemimo, da sanjam ° nemogočem, — ji nadaljeval1 stari grof. Pleimmitaši naj store svojo dolžnost. Mlajši sinovi in hčere naj zadovoljijo z nja jim* mi ter puste prvorojcnemu celo premoženi* skozi pvt ireneraeij. 1'otem bomo videli, kako se bo vrnilo nekdanje premoženje in kako si bodo plemenitaši >.opet pridobili upliv v državi.
Neareča je ho.ela. - se j'_* oglasil mladi grof, - - da ni sedanji čas posebno pripraven ca to.
—	To veni. g« p« «1, — je odvrnil *tari grof bitro. To sem izkusil v svoji lastni hiši Prosil sein vas. da se odpoveste zaroki z nečakinjo one stare prismode, ma.'kize de Arlanž. ;S kakšnim uspehom
—	Oče. prosim va>. — je pričel Alber*.
—	Dobro, dobro, - - ga je prekinil j:rof. — Hodite avojo lastno pot. a rečem vas vmruej ,da bo to usodepoln adarec za našo hišo. Vi boste eden največjih posestnikov v Franciji, a če bo&te dobili pol ducata otrok, bodo slediji komaj tingati. Ce boste živeli ter ueakali svoje unuke jih boste videli v siromaštvu.
—	\'i vidite vse v .najbolj črn T luči. oče. — je rekel grof.
To je edini način, kako opozoriti vas na nmarnost, ki vam preti. Vi govorite o življenski sdeči. Resničen plemenitaš pa misli v prvi vrsti na svoje i:ne in svojo družino in šele v d vug i vrsti na >vojo žvljensko srečo Gospodični; de Arlanž je zelo mična in lepa, i' nima niti centa. Vf.ša dolžnost je poročiti se z deklico, ki bo imela denar.
—	Katere bi ne ljubil?
—	ista stara pesem. Neumnost. Deklica, s katero te hočem poroditi, ti \o prinesla štiri miljonc dote. To je večja dota kot jo mo-le v današnjih časih dati kralj svojim hčeram.
Razprava glede 1ega predmeta bi ne imela ne konca, ne kraja, če bi se je Albert aktivno vdclei'. Njegov duh pa je bil na milje in milje proč. Odgovarjal je h* od časa do časa in še takrat le na kratko in razmišljeno. Pomanjkanje opozicije je še bolj razburilo sta-lega grofa kot bi dejan-ko nasprotovanje. Vsled tega se je po-služil nadaljne taktike <la namreč razdraži svojega s.na.
Zaman pa je govoril t« r se jk>s luže val celo najbolj navadnih namigavanj. Konečno se je naravnost razkačil, ker ni dobil nobenega pozitivnega odgovora ter zuvpil:
—	Parbleu! Sin mojega lakaja ima več možgan kot vi. Kakšno kri pa imate v svojih žilah? Vi izgledate preje kot sin :z priproste-ga naroda kot pa poti mec Coiuinarmov.
Najti je trotova razpoloženja duha, tekom katerih upliva na dušo tudi najbolj brezpomembna beseda. Tekom zadnje pol ure je trpel Albert naravnost neznosne muke. Potrpžljivost, s katero se je oboroževal toliko časa. mu je konično pošla.
—	Dobro, gospod. — je rekel..Če sem podoben sinu iz navadnega naroda, je n ijti mogoče /a to dobre vzroke.
Pogled, ki je spv mlja! te besede, je bil tako izrazit, da ie je grof stresel. Vsa živahnost je naenkrat izginila. Po kratkem obotavljanju je vprašal:
—	Kaj mislite reči a tem, grof! 4	J	* W *
Albert je medtem že obžaloval besede, katere je izgovoril a šel
je predaleč, da bi se mogel umakniti.
—	Gospod. — je rekel s prisiljeno hladnostjo — sporočiti vam moram zelo važne v.adeve. Prizadeta ni le vaša in moja čast, temneč tudi ona naše hiše. Nameraval sem preložiti pogovor o tem do jutri, a ker ste w pričeli s tem pogovorom, morava nadaljevati.
Grof ga je poftlu-al z bojaznijo, katere ni mogel prikriti. Uganil je. kakšna nesreča se t,e pripetila ter se stresel v s pričo same misli, da j.- pravilno uganil.
—	Vrjemit? mi, gospod, — je nadaljeval Albert, — da ne bom nikdar dvignil svoje*?.! glasu, da vam očitam in naj so bila vaša dejanja taka ali »a k a. Vaša neprestana dobrota___
—	Dejstva brez vsakih fraz. — je rekel strogo.
Albert se je obotavljal, kajti ni vedel, kje naj prične.
—	Gospod. — je rekel, konečno, — tekom vaše odstotnosti sem
fatal celo vašo korespondenco z madarao Gerdv, — celo, _ kajti
povdari! je to zadnjo besedo že i tak značilno.
Stari grof je slutil pokonci, kot da ga je pičila kača in sicer R tako silo. da je skočil stol nazaj za par korakov.
—	Niti ene bes« dice Več, — je zakričal s strašnim glasom. — Prepovedujem vam govoriti.
Očiviar.j ga je bilo sram svoje razburjenosti. Postavil je stol r.azaj na prejšnje mesto ter skuš;.l izgledati miren.
—	Kdo ne, bo hotel od sedaj naprej vrjeti v slutnjo — je zopet
pričel z glasom ki naj bj bi! brezbrižen ali celo vesel. _ Pred eno
uro, ko sem zagledal vaše bledo lice na železniški postaji, sem takoj domneval, da ste nelraj izvedeli c tej povesti, — veliko ali pa malo. Bil sem trdno prepričan o tčiu.
Niti oče. niti sin nista hotela ozreti se drug drugemu v oči. kajti oba bi gotovo zidela na p »glede, ki bi bili preveč zgovorni za ta trenutek.
—	Vi ste rekli, gospod. — je rekel stari grof, — da zahteva čast to konferenco. Važno je torej izogniti se vsakemu zavlačevanju. Ali mi hočete s!editi v mojo sobot
Pozvonil je in služabnik se je prikazal.
—	Niti gospod grof. niti jaz r.isva doma za nikogar. Nikdo naju ne sme motiti.	t«
GROZDJE!	GROZDJE!	GROZDJE J
> »
Griko srednje Jagode, nelo čiste, cena ........$7.— boksa.
Caltfornijsko Barter*. velike jagode ........ $1L— boks*.
Malaga, relike jsgode ........................ ........$7.50
Fig«, po 25 funtov v boksi ............................................bok«.
funtov T boksi .................. $ZJS9 boksa. .
Brin)*. 10 funtov ............................... fUlf
Turški tihin, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokao sa |L Z naročilom pošljite $2.00 am n raako bok no grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO„ «** - 11 Ave*«, New	nTV
I	f- FT	•	« - -
x' Razmejitev na Koroškem,
/ --.
' - Dr. Rado Kuselj v "Slov. Narodu". ——--
Pred kratkim so začeli z razmejitvijo ob koncu Mežiške doline, t. j. v Dravogradskem okraju. Po sedanji začasni meji pripada na t desnem bregu Drave del ob«'-ine Libeliee z župnijo Črneče, na levem bregu Drave pa občini Dravograd ^n Ojstrica k nam. čeprav ne leže v Mežiški. ampak še v Podjunski ilclini. Mirovni ugovor glede dra-vogradske okolice nima nikakih določil.
To okolnost so vzeli častivredni zastopniki Avstrije v razmejitveni komisiji za podlago svojemu predlogu, da naj se prizna cela Podjunska dolina do Dravograda njim. ker ima naša kraljevina itak samo ravieo do Mežiške doline. To bi bilo zanje seveda važno, ker bi samo pravico do Mežiške doline. To bi bilo zanje seveda \ažno ker bi odtod kaj lahko hujskali hudo poitemčeuo prebivalstvo na levem in desnem bregu Drave med Dravogradom in Mariborom. Avstrijska meja bi se kakor klin zajedla med mežiško in našo Dravsko dolino na Štajerskem in bi nam pr\o radi slabih ondotnih zvez z ostalo Slovenijo pri prvi priliki lahko popolnoma odrezala.
Kakor se vidi. je taktika Avstrijcev dobro preračunana in strelni odkrito za tem. da nam ugrabi Mežiško dolino, ko je izguba jih od plebiscita sem najbolj boli. In Nemci so ta naskok ž" zdavnaj pripravljali. Vedeli so. da bo radi pomanjkljivosti mirovne pogodbe v :ein or.iru odločevala pač najprej razmejitvena komisije, ki končno, ako lioee biti vsaj količkaj objektivna in pravična, nima drugega •zhoda, kakor ravnati se po željah prebivalstva. ■
Našemu ljudstvu je bilo povsem nerazumljivo, zakaj je celovška vlada |K> končanem plebiscitu ravno občino Libeliče in tamošnjo okolico zalagala tako bogato z raznoličnim blagom, posebno z moko i po kron za kg. da so jo kmetje kupovali po cele vreče in ž njo krmili prašiče. Po sodbi očividcev je prišlo najmanj za tri milijone blaga v ta gospodarsko sicer popolnoma brezpomembni kraj. Nem-< i so vedeli, da se bo razneslo to po vsej okoliei, tudi onstran začetne meje. kako Avstrija skrbi za s-voje kmete, kako je tam vse po celi in vsega v izobilju, in so tako že pripravljali tla za njim prijazno ljudsko razpoloženje ob času razmejitve. Žal, da gospodarske razmere pri nas baš sedaj ne morejo razen morda velekapitalistov nikogar zadovoljiti iu da ?e naša vlada ne more ponašati z enako skrbjo za obmejne kraje kakr»r celovška.
Tver jeni smo, da bodo naSi zastopniki v razmejiti eni komisiji storili vse. da preprečijo nemške nakane. Vendar to ni dovolj. Obračati se bo moralo res malo vee pozornosti na t >o tre bo našega malega koroškega kota .kakor se je to^ godilo dosedaj. Položaj v gorenji Mežiški dolini se je v gospodarskem oziru, odkar pripada nam in je odrezana od ostale Koroške, brez dvojbe poslabšal.
V prvi vrsti vel ;a to za občine Koprivno. ki je silno ribovit in težko dostopen, skoraj od vsega sveta odrezan kraj. Poprej je tvorila Koprivna del velike občine Bela in je gravitirala gospodarsko v Globasnico in Železno Kapljo. Sedaj sta oba ta kraja pod Avstrijo. Koprivna je pos^'-a samostojna občina, a. je brez sredstev in je od zadnje odmače železniške.postaje oddaljena 23 kilometrov. Kmetje so raztreseno naseljeni po hribih, celo po visokih hribih, odkoder vodijo le steze ali eelo razorana gozdna pota. Umevno je tedaj, da je spravljanje pridelkov s teh hribov na trg in dovoz raznih potrebščin silno težaven in drag. po zimi pa čestokrat sploh nemogoč. _
In vendar so kmetje poveč;ni navezani na nakup žita in moke, ker žito v teh krajih slabo rodi. Edini vi rnjih dohodkov tvorijo bogati gozdovi in živinoreja A baš odzoz lesa in živine je radi silne oddaljenosti in slabih poWv skoroda nemogoč, tako .:a kmetje tožijo, da l>odo kmalu dogospodarili in da se eutijo zapušči ne in izpostavljene.
Xe le, ker je ljudstvo dobro in pošteno, se mu mor:» pomagati, skrbeti je tudi za to, d* postanejo ti kraji, ki jih očividci primerjajo najlepšim točkam v Švici, vsaj naši javnosti dostopni. Najboljša tia bi bila tuka; za planinsko zdravilišče, ki hi tekmovalo lahko v j vsakem oziru s tirolskimi :r švicarskimi letovišči. Kdor je enkrat listal v spominski knjigi v gostilni Herle v Solčavi, j, našel lahko nebroj slavospevov tr divnost Koprivne. Iu če no postane naše najlepše gorsko letovišče že drugo leto, bo postalo to sigurpn čez nekaj let, ako se je primerno zveže z ostalim svetom in tako omogoči ta-j mošnjemu prebivalstvu nadaljni gospodarski obstoj.
Od železniške postaje Preval.1- vozi med vojno zgrajena ozkotirna železnica do Žerjava, kjer je osredotočen obr.^t svinčenega rudnika Meža-Crna. Ta železnica, ki služi izključno samo rudniku*, bi se morala na vsak način podaljšati do Orne in prirediti tudi za osebni promet.
<'esta iz Črne v Koprivno do >upne cerkve sv. Jakoba bi se mo-• ala vzdržavati na državne stroške, ker je n..va občina Koprivna I brez vsakih sredstev.
Obema Koprivna se mor« zvezati z občino Solčavo <'ez Solčavsko! sedlo z novo vozno cesto, ki bi bila dolga 11 do 12 kilometrov in katero hoče graditi žup,iik v Koprivri Hojnik ob pomoči vseh prizadetih krajev in kmetov. Stroške ima preračunjene od 600.000 do 700. 000 kron. Dogradil je med vojsko ob roboti kmetov i- Cesto iz doline na visoki hrib. na katerem stoji vas z župno cerkvijo in sieer tako dovršeno, da je držami inžener izjavil, da bi niti sam ne bil mo-gel dela opraviti boljše. Njegova najgloblja želja je. dograditi še vozno cesto v Solčavo in tako odpreti gorenji Mežiški dolini vrata proti jugu na Štajersko k ostalim Slovencem. Ako ostanejo ta vrata zatvorjena. si mor* ondotno prebivalstvo iskati izhoda iz svoje a a ravne trdnjave drugam in sieer v smeri proti Celo ven.
Če pomislimo, koliko Nemci žrtvujejo za svoje načrte, smo uver-jeni, da bo tudi naša vlada izposlovala v prid Mežiški dolini zgoraj navedene udobnosti. Pomagati Koprivni. se pravi, obenem koristiti državi. Vojaški člani razmejitvene komisije bod«, to spoznali na prvi pogled. In Slovenija bo čez kratko Časa dobila eno letovišče več. ki bo radi visoke lege, divnost i kraja, izbornega zraka, zgrajeno med Peco in Solčavskimi planinami tvorilo nov biser v vrsti naših krasot in bo poleg Jezei-skega edino svoje vrste v državi. Treba je pa da se Koprivčanom čn te zagotovila takoj, da se tako i vzame sovražnim hujskanjam najnevarnejša ost Naj vlada pokaže, da ji je za stvar m za ljudstvo, kajti tukaj ne gre za nobeno stranko.
B \ ,	.	1
DOCTOR LORENZO
KOI NI »LOVINSKO OOVOWfil ZDRAVNIK ' " Ul
ftPKOlJALirr MCiKIM BOLEZNI.	W^I
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Xfib*
Mo>» stroka Je ikaTlja|i akvtaJk ta kradel botenL Jas sam ie adravte nad St let ter lasni ^iHnJa > Vask	ta ker B
mam slovensko, sate vas miw |W|hiIi> ■■ m in trf—Miti tbSo II ******	"Iflrrtrta 1» vm* ta adravja. gw 38 let m «
U prfW/H poaebffio Ihily' yd' uattisiljrojti —"ftfti bolnaL Zato ae M
Ma oadravfa. !fe	atelpak pHOlCb B^irSe.^' ~	|
Jas oaSrsvIm zastrupljeno krt, maaulje in llss mUInu, bolesnl v mm. la-	It
MdanJ« las. bolečino v kMtdk S«w wnt. Ihlm bsUsuL »insert tilijul	D
v mehurju. Isdicah. jsteali in ISinm, ruwalg*. rranitlnm. kater, alats	II
Silo, naduha Ni;	• ■ •	R
Uraena wrs so; V aenrtellsU. scaiak In m«km «e n xJatral 4* %.	D pepoMna. V tarklh. e—rtUlh .In aabatah od s. ura xltakral da Sw |
ura min. Ob nadadah aa do ure papoldn^.	|
w poiTi NrmiAviN. WiS2i!,iiNO fowstTt IN	V
Dr, L0RENZ m-tm* km irnamca, pa. I
■ Ij^to vaarraxumele. Jss	I
• * * _ ^ v.	t t. *.« .. _ .. tr
. "»■ ... t
Nervozne, oslabele
2ene,
i
ki trpa na bolečinah v križu, v bokih ali na. stranah, na senzaciji. Id tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo. na glavobolu in ner_du pri naravnih funkcijah, dobe odpomoc, ko vzamejo *
Severa's
; Regulator
(Severjev Regulator). Priporočan 1 ^e za Tdravljenje tistih posebnih » lastnosti neredov in hiranja, ki so ; jim podvržene ženske. Dobita ga pri svojem lekarju še danes.
> -	Cena $1.25.
_"_■
Nova Bolgarija.
V	belgrajskih političnih krogih živahno komentirajo ekspttze b«>l-gai*skega ministrskega predsednika Stambolijskega. Dne 7. septembra je bolgarski ministr. predsednik imel v Narodnem sobranju obširen okspoze o zunanji in notranji politiki Bolgarije. Tozadevno besedilo priobčuje oticijelni — "Eeho de Bulgarie". Fo ekspozj^ ju je Stambolijski zahteval, da mu sobranje izreč? zaupnico za njegovo politično smer.
Narodno sobranje je izreklo Stambolijskemu zaupnico r. veliko večino. Zanimivo je dalje dejstvo. da se je Stambolijski takoj po izrečeni zaupnici odpeljal v Ženevo, da nadaljuje tam svojo politično misijo v prid Bolgariji. Besedilo ekspozeja slove: Oblast, katero imemo v rokah, ličiln je postala pred dvema mesecema težko breme. Stavili smo si često vprašanje, ali bi predali to oblast v d mire roke ali ne. To bi bili tudi napravili, toda tega ni dopustil narod, kateri nas je poslal semkaj. Naj naštejem nekaj razlogov, vsled katerih je nastala težavna situacija v naši državi.
V	prvi vrsti so tukaj zastopniki Kemala paše. ki so prišli iz Carigrada v Sofijo. Mi jih vendar ne moremo odpoditi. Ali mari eksi-stira kaka taka pogodba, ki zahteva. naj odženemo popotnike? Vsekako so bili zastopniki Kema-I;! paše pod policijskim nadzorstvom. Pravijo, da j»* dr. Mohačev član tracijske organizacije, občeval ž njimi. Zakaj bi ne? Saj nI nobena politična osebnost.
Potem pravijo: Na Bolgarskem ae nahajata dva boljševiška zastop nika. Zahtevalo se je, naj jih stavimo pod policijsko nadzorstvo. Izjavljam, da nismo imeli ž njima nobenih pogajanj. O čem pa naj bi se pogajali r. boljševiki? Ali o tem. da bi skupno napadli Grško, kakor se nam očita? To je laž! Vlada ie dobila poročila o slabem stanju nekaterih bolgarskih podanikov v Rusiji.
Želeli
smo našim podanikom v Rusiji stanje izboljšati. Ker v Rusiji ni bilo nobenih zastopnikov zavezniških sil. nam ni preostalo ničesar drujrega. kakor to. da uredimo to . vprašanje potom našega delegata Nikolajeva. Kar se tiče Grozgova. vlada ne more preprečiti, da ne bi šel Grozgov v Carigrad ali An-goro. Grozgov ni imel nobene misije in je šel tjakaj radi trgovinskih opravkov. Nadalje se je zadnje čase mnogo govorilo o članku: Kaj je na Balkanu najbolj potrebno T — ki je izšel v "Zemljedel-skem Zoamu". Ta članek je moj. V njem sem govoril o koncesioni-ranih oblastih. Nam obetajo mirovne pogodbe črno na belem dohod na morje, zakaj b« se ne zani-mali torej za Tracijo? V imenovanem članku sem samo branil upravičene zahteve beguncev iz Traei-je. Še nekaj:
Govorilo se je. da se je vojni minister Dimitrov sestajal s Ferdinandom. To je laž. Kar se mene tiče. izjavljam, da sem prejel pismo od bivšega carja Ferdinanda, ki bi ga je pisal na svojem posestvu na Angleškem, kjer se nahaja kot bolgarski podanik. Pismo je bilo povsem zasebnega značaja.
Nadalje se govori, da imamo skrito orožje. Izjavljam, da ga nimamo in tudi medzavezniška nadzorstvena komisija je izjavila, da je nemogoče, da bi imeli kaj skritega orožja.
Tudi nismo več vneti za vojno, mi smo Ramo še za mir. Meni očitajo, da se mLemnnv pristaš, ker sem nekje napisal, da/si moramo Lenina v marsiee ' m postaviti za vzgled. Kar pa se tiče boljševištva
FRENCH LINE
■ ConmcNiF GČNČSKE lfe*itSArtAjn7QU£ M
^	Expnu Pcvst.} Strri«
Direktna služba v
preko Havre "
z velikimi parniki na 2 in 3 vijake
LEOFOLDIXA..........20. okt
SAVOIB ............... 22. okt.
LORRAINE ............ 29. okt.
PARIS ..................2. nov
Za družine audima Izbama ugodnosti tretjaca razreda — kabine z dvema, štirimi. Seatlmt In oarolml postelj;! m t. Vsi taki. potniki bode [deležni Ist«s Uborne alulbe In h«a-ine, vsled katere Je znana Fraaooftka
I	Črta.
jZa nadalje Informacije vpraSaJte pri
I lokalnih *gentlh FRENCH LIN a. 1 ——
ga pri nas nič manj ne zatiramo, kakor v Jugoslaviji. Tudi proti kapitalu se borimo. Toleriramo pa seveda produktiven kapital in želimo, da bi se tudi kapital udej-stvoval v naši industriji, borimo se samo proti brezvestnim špekulacijam. Očitajo nam tudi, da toleriramo komunizem. Prepričan sem, da so naši komunisti že krenili na pravo pot in da se bodo tudi kmalu približali socialnim demokratom.
Nato je govoril ministr. predsednik o svojem potovanju po Evropi in izjavil:
Bil sem na Bledu. Ugotavljam, da dobiva ideja sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo vedno \'eč pristašev v vrstah inteligence £»rbov. Hrvatov in Slovencev. — 0e bi bilo odvisno od naroda, verujte, da bi bilo tri četrtine vsega prebivalstva za bratske odnošaje me dobema državama.
Separatistična str« j a v Jugoslaviji je maloštevilna, boljševizma tamkaj ni več.
Pokojnega kralja Petra spoštujejo vsi. On je bil prvi ustavni pravni vladar Jugoslavije.
Najslabše, kar ima Jugoslavija, je njen militarizem. JkfrŽnja na-napram Bolgarom je vedno manj-
| GOSUUGH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Crarysa) in Trat.
PRES. V/ILSON .......... iS. okt.
BELVEDERE ......... 9. nov.
ARGENTINA ........... 19. nov.
PRES. WILSON .......... 3. dec.
Cene za Tret In Rek^ aa:
Pres. Wllsen S115 In |5 davka.
Argentina In Belvedere *1G3 In $5 davka.
Potom listkov frdanih za krajo v Jugoslaviji In Sroljt.
Razkošne ugodnosti prvimi, drugega. in tretl~g» razredi.
Potniki tretjega razreda dobivajo breaplacno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
-Paasanoer Department
2 West Street New York
|£a. Bolgarska v Jugoslaviji m> uživa pravega zaupanja, ker se misli da bo v bodoče morda zopet spremenila svoje zadržanje napram Jugoslaviji. Toda ves ta strah je neupravičen. Iz Jugoslavije sem prinesel domov zelo lepe vtise.
Protifrancoske demonstracije v Milanu.
Ob priliki spominske proslave bitke pri Monte Tomba, katere sc je vdeležila tudi francoska misija, je občinstvo izzivalo Francoze. Policija je aretirala okoli ."»0 oseb. Zvečer so s? demonstracije ponovile. nakar je policija zaprla ceste in aretirala zopet kakih 50 oseb.
Dete zgorelo na mrtvaškem odru.
Nekemu sarajevskemu krojaču je umrlo dete. Starši so je položili na mrtvaški oder med goreče sveče. Vsled vetra so se vnele ob svečah viseče zaves«* pri oknu. — Naenkrat je bil ves oder v plamenu. Ko je zavonjala mati nenavadni vonj. j«^ šla v sobo in videla strašno nesrečo. Pred hišo se jo rbralo mnogo ljudi, ki so živo komentirali ta nenavaden slučaj.
• Naznanilo.
JugoFiovanski genernlni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega lota stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 dolarje-za potno knjižico 1 dolar.
OPOMBA.
Pri izdajanju ali obnavljanju potnih listov je treba plačati pristojbino tudi za čas. ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled tega morajo: državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih .šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih 5esč mesecev. Državljani Južro Srbije plačajo takso kot Srbi^anci, toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere danes tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Srbo r in Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1.919 pa do danes zn vsakih šest mesecev po dva do I larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo . potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačat: ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja . in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanja potnega lista mora vsak plačati razen takse za izda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum In knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso .bili podaniki prejšnje kra-[ ljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za viium 60 centov in t takso za knjižico en dolar. Vsega skupa; torej štirinajst dolarjev.
Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti L potni list ter ne misli takoj odpotovati mu ni potreba pošiljati za ( vizum 60 centov. .
				m	- 1 _				
				ATlvkkt i» K iS KUTR					
									
		■MM					mmmmm		
II KRE	n	A	J>	iJE	FARNIKOV 1				
|| Kedaj približno odpluje jo iz New							Yorka.		
LA TOURAINE	19	okt.	— • Havre)		ARGENTINA	19	nov.	— Tret	
LEOPOLDINA	20	okt.	—	Havre [	POTOMAC	19	nov.	— Bre m an	
BERENGARIA	20	okt.	—	Cherbourg!	LAFAYETTE	19	nov.	— Havre	
KflOONLAND	22	okt.	—	Cherbourg!	RYNDAM	19	nov.	— Boulogne	
LAFAYETTE	Z2	okt.	— Havre		MANCHURIA	23	nov.	— Hamburg	
N. AMSTERDAM	22	okt.	—	Boulogne	PARIS	26	nov.	— Cherbourg	
ORDUNA	22	okt.	—	H., m burg	KROONLAND	29	nov.	- Havre	
PR. MATOIKA	22	okt.	—	Bremen	OROPESA	26	nov.	— Hamburg	
AfeUlTANIA	25	okt.	—	Cherbourg	N. AMSTERDAM	26	nov.	— Boulogne	
MONGOLIA	2S	okt.	—	Haiti burg	AMERICA	29	now	— Bremen	
ARABIC	28	okt	— Genoa 1		ADRIATIC	30	nov.	— Cherbourg	
LAPLAND	2"»	okt.	—	Cherbourg	MONGC LI A	1	dec.	— Hamuburg	
LA LORRAINE	29	out.	-	H a vi«	LAPLAUO	3	dec.	— Cherbourg	
400RDAM	29	okt.	—	Boulogne	CARMANIA	3	dec.	— Cherbourg	
SAX O Mi A	29	ckt.	—	Hamburg	PRES. WILSON	S	dec	— Trat	
JTA'-IA	29	okt.		— Tret	HUDSON	3	dec.	— Bremen	
AMERICA ADRIATIC	1	«ev.	—	Cherbourg	.400RDAM	3	dec.	— Boulogne	
	2	nov.		Cherbourg ;	; ARABIC	6	dec	— Genoa	
PARIS	2.	mv.		— Havre	■ G. WASH'TON	8	dec.	— Bremen	
ARABIC	•	nov.	-	— G'jnoa	! SAXONIA	8	dec.	— Hamburg	
CARMANIA	5	nov.	—	Cherbourg	FINLAND	10	dec.	— Cherbourg	
FINLAND	5	nev.	—	Cherbourg	PP.. MATOIKA	10	dec.	— Bremen	
OLYMPIC	5	nov.	—	Cherbourg	; OLYMPIC	10	dec.	— Cherbourg	
MINNEKAHDA	5	nov.	—	Hamburg	ROTTERDAM	10	dec.	— Boulogne	
WASHINGTON	8	nav.	—	Cherbourg	ORDUNA	10	dec.	— Hamburg	
ROCHAMBEAU	8	nov.	-	— Havre	SAXONIA	13	dec,	— Cnerbou.	• a
BELVEDERE	9	nov.		— Trst	. AQUITANIA	13	dec.	— Cherbourg	
ORBITA	12	nov.	—	1 tamourg	M-NNEKAHDA	15	dec.	— Hamburg	
POTOMAC	12	nov.	— Bremen		IZEELAND	24	dec.	— Cherbourg	
REGtNA	12	nov.		— Genoa	RYNDAM	24	dec.	— Boulogne	
ROTTERDAM	12	nov.	—	Boulogne	ORBITA	24	dec.	— Hamburg	
AQUITAN1A	1ft	nov.	—-	Cherbourg	; ADRIATIC	28	dec.	— Cherbourg	
GOTHLAND	17	nov.	-	— Genoa	j N. AMSTERDAM	31	dec.	— Boulogne	
LA TOURAINE	19	nov.		— Havre	POTOMAC	31	dec.	— Bremen	
ZECLAND	19	n»v.	—	Cherbourg	1 ARGENTINA	12	Jan.	— T rat	
I Glede een za vozne listke				in rse drogu pojasnila, obrnite se				us tvrdko:	
| FRANK SAKSER		STATE		BANK,	85 Cortlandt St.			New York