Zgodovina v ljudski šoli. (Dalje.) Avstrija pa je tnnogojezična deržava, ki obsega narode raznih plemen, šeg in navad. Vse te narode je božja previdnost skupaj združila, da se posamesen ohrani, vsi skupaj pa čversto rastejo. Osoda avstrijanske deržave je ozko sklenjena z osodo slavne vladajoče habsburske rodovine, zato pa imajo naša berila nekoliko čertic iz zgodovine presvetle cesarske rodovine in prodeda slavne rodovine Rudolfa habsburskega. Ker pa narod spoštuje in čisla narod le takrat, kedar pozna njegov jezik in njegovo zgodovino, zato so pa (udi po berilih kralki odlomki iz zgodovine nenemskih narodov. Posebno dobra so tukaj nemska berila, ker se ozirajo na vse kronovine avstrijanske deržave. Ker imamo pa sedaj nemška berila za nenemške šole — tedaj tnenda odločena le za nektere kronovine, bi bilo bolje, da bi se n. pr. drugo berilo ,,Zweites Lesebuch fiir den dcutschen Sprachunterricht", bolj strogo deržalo naše ožje domovine; še le berilo za IV. razred ,,Drittes Lesebuch in nicht deutschen Volksschulen" naj bi se oziralo po nasi širji domovini po avstrijanskem cesarstvu. ^Drugo (slovensko} berilo" je izverstno sestavljeno, in ima mnogo dobro odbranega gradiva. Dobro pa bi liilo, ko bi imeli za III. razred glavnih sol posebno slovensko berilo, v kterem bi bila Ivarina enako razdeljena, kakor v nemškem, da bi se razlaganje beril v obeh jrzikih vzajemno podpiralo. Kakor pa je dosihmal tvarina v ncmškem in slovenskem berilu razdeljena, pa otroci ravno tisto reč v 3. razredu po nemški, v četertem pa po slovenski berd. (c. f. 2. ,,Lesebuch" st. 144. in ,,Drugo berilo" st. 130 i. t. d.) Oddelek ,,Spoznava sveta in narave" naj bi se odložil na konec te knjige in jemal še le zadnjega polleta v IV. razredu. Otroci naj se naj poprej po zemlji ozirajo, preden zrejo v zvezdno nebo. Napačno je po mojih niislih otroka voditi po neznanih nebnih prostorih in mu odkazovati tek nebeških svetov, dokler zemlje nekoliko ne pozna. Tedaj morda ludi ni prav, zemljepisje začeti naj prej z naj bolj abstraktnim delom, z mateniatičniin. — Pa da se vernem v svoj predmet, na zgodovino. Rekel sem že, da učitelj v Ijudski šoli ne more sistema<ično ra/Jagati zgodovine, ampak v tem okviru, kakor ga mii podajajo šolske knjige. Poglejmo pa tcdaj, kaj iniajo šolske knjige v sebi! V njih najdemo zgodovinske slike in životopise. Kako gre to razlagati? Če govorim od zgodovinskih slik, ne mislim tukaj nanialanih slik, ktere bi učitelj otrokom kazal, marvcč, to, ako učitelj odbere zgodovinsko djanje, n. pr. bitvo ali djanje, ki je veliko vpliva imelo do zgodovine, jo popisuje, osebe, ktere tam delajo in govore, kakor v sliki predstavlja. Zgodovina vsake dobe se bere iz djanja oseb, ktere ta čas stopajo na oder sveta in so perve osebe pri igri v zgodovini, ktera se obravnuje, bodi si da oni vravnajo tek zgodovine, ali pa, da jih zgodovina najde in seboj tira. Oa kdo visoko stopa, mora tudi oder imeti, sicer ne pride do visočine. Ako tedaj najdenio kak zgodovinski odlomek v bukvab, vidimo tudi naslikano zgodovino tistega časa, načela in misli, ktere so vladale v tistein času. Ko bi naštevali samo reči, kako so se zaporedoma godile, bi ne videli in spoznali tega, kaj je ta čas djanje pospeševalo, zaderževalo, in velikih in slavnih mož bi ne razumeli. Le ko vse to imamo pred očmi, pokaže se še Ie zgodovinska oseba, kakošna je. Le dobre zgodovinske slike izobražujejo pamet, ogrevajo serce in spodbadajo voljo. ,,Zgodovina oživljena daje tudi živIjenje. Naj potrebniše je, da se z branjem zgodovine značaj vterjuje. Kdor pa ni nikoli občudoval slavnih mož in njih velikih zaslug, ta tudi ne razume ideje ali misli, ktera jih je navdajala ali nagibala, tako tudi ne razume zgodovine tistega časa. Mladost Ijubi krepke in žive podobe. Izobraževanje v značajnost ne obsega le volje, ampak razvoj vseh dusnih zmožnosti. Ako je človek v sercu in v glavi izobražen, je tudi značajen. Kdor je tedaj značajen, občudujo vse lopo, blago in imenitno, kar najde v zgodovini. V nravno in značajno izobraženje so potrebne take zgodovinske slike. Dobro je pa, da se strinja z eno rečjo več namenov. Ako se n. pr. podoba vzame iz bitev starega ali srednjega veka, lahko se pove, kako je n. pr. iznajdba strelnega prahu vse vojskovanje prenaredila. Drugačne podobe bi tudi laliko imenovali časove podobe, ker nam taki spisi kakor v podobi kažejo svoj čas, navade in šege. Take podobe najdemo v „3. Lesebuch-u" ,,die Verbreitung des Christenthumes in Oesterreich*. Tukaj se lahko pove, da je keršcanstvo vse družinsko življenje prenaredilo, nravo in šege zbulj.šalu, da je kerščanstvo podlaga vsakoršne omike i. dr. Le treba je pri razlaganji srednjo pot hoditi in varovati se, da učitelj predaleč ne pride in da ni preobsiren. Vse na pravem kraji in o svojem času; za otroke je naj boljša slika še le nekoliko dobra. (Konet vnkj