Leto LXXm., št. 148 Ljubljana, torek 2. iuBJa I940 Izhaja vsak dan popoldne lgvaeiuft nedelje tel praznike. — Imeratl do 80 ▼rst a Din 2, do 100 vrst a. Din 2.50. od 100 do 3O0 vrat a Din a, večji toeeratl vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopial me ne vračajo. LJUBLJANA, »-23, 31-24, št. * In 31-2« Podr mlnio« : MARIBOR, Grajati trg flt. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slončkov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani sC 10.351. ba Besarabije in severne Bukovine končana Uradno poročilo iz Moskve javlja, da so sovjetske čete dospele do novih mej ob Prutu in Dunavu — Eusija za seda] ne namerava zasesti drugega ozemlja — Rumunija nima izgledov za rusko zaščito glede bolgarskih in madžarskih zahtev — Moskva bo vodila se nadalje svojo lastno politiko itmiiialja odpovedala angleške garancije Moskva. 2. jul. AA. (Tas.) Sovjetsko Čete so prispele v severni Bukovini in Be-sarahiji do meja, določenih v sporazumu z Rum unijo. Na ta način je končana zasedba Besarabije in severne Bukovine. Bokare&ta, 2 jul. AA. (Rador.) Sporočilo romunskega glavnega generalnega štaba pravi: Dne 1. julija so se operacije za Izpraznitev Besarabije nadaljevale po določenem načrtu. Izpraznitev je bila izvršena severno od črte Seletina — Ciude — Paneate — Bo'ana — Pinauci — Rriccni — Ederata — Krm — Cisca — Reni — Ralarn?'i — CueuTeni — Komanesti — La-kuNitai. Nn nekaterih krajih so bili incidenti zaradi prohitrocra napredovanja sovjetskih enot. toda vsi t« incidenti so ^ glavnem likvidirani s pogajanji med vojaškimi predstavniki obeh strank na zadovoljiv način. Moskva, 2. jul. e. Tu odločno demantira-jo vesti, na podlagi katerih naj bi ruske čete zasedle več zemlje v severni Bukovini in Besarabiji, kakor so to Rusi stavili v svojih zahtevah. Diplomatski opazovalci so mnenja, da je Rusija postavila svoje maksimalno zahtevo in da nima namena zasesti drugega ozemlja. Odkrito se izjavlja, da ni bilo ničesar na poti. da se stavijo Se nadaljnie zahteve, da pa ne bi imelo nikakega smisla, da se z nepričakovanimi vojaškim] akcijami dalje širijo področja okupacije. Osebe, ki so zelo blizu Kremlja. so soglasno prepričano, da Rumunija nasprotno dosedanjim glasovom nima nikakih izgledov na rusko zaščito napram bolgarskim in madžarskim zahtevam in da prizadevanje Rumimije, da s svojo popustiji-vostio proti Rusiji dobi vsaj diplomatsko zaščito Rusije napram drugim silam, nima nikakega izgleda na uspeh. Rusija bo nadaljevala svojo lastno politiko interesov, a napravljeni ukrepi so povsem vojaško-strateškega značaja. Bukarešta. 2 iuliia. AA (Štefanih Mini-strski svet ie ime1, sinoči seio na kateri je spreiel važne sklene glede zunane politike, kakor se to naglasa v uradnem soo-ročilu, ki ie bilo obiavlieno oo končani seii. Zunanii minister Areetoianu ie orisal sedanie smernice rumun^k0 zunanje politike, ki iih narekuie novi ooložai v Evropi V okviru te nove romunsko politike odpoveduje Rumuni.i* paran i ie. ki sta iih ji dali meseca aprila 1. 1. Francija in Angliia. Ministrski svet ie popolnoma odobril novo orientacijo rumunske zuna-nie nolitike. London, 2. iuliia s. (Reuter) Sinoči je bilo iavijeno iz Bukarešte, da ie vlada odpovedala angleško - francoske gara icije Rumuniji. Za to vest sicer še ni uradnega potrdila, vsekakor oa ueotavliaio v diplomatskih krogih v Londonu, da ie garan-ciia. ki io ie dala Angliia Rumuniii. enostranska in da je zato Rumunija sploh ne more odpovedati. Berlin. 2 iuliia AA. (DNB). Nemški listi se baviio s sklepom rumunske vlade glede odpovedi angleških garancij. i Berliner Borsen Zeitune« ugotavlja, da se lahko ta odooved rumunske vlade smatra kot nov poraz Velike Britanije. List pravi, da Rumunija ne želi nobenih garanoii in da želi voditi odslei ono politiko, ki edina od sov ari a ni en i m interesom in za katero niso potrebne nobene saran-ciie. yDeutsche Allgemeine Zeitung« naglasa da odpoved dokazu i e. da ie vedno več naroden*. Vi se žele osvoboditi tako zvanih garancij. Madžarske skrbi Budimpešta, 2. jul. s. (United Press.) Po zasedbi ozemlja, ki ga je zahtevala Rusija, vlada v balkanskih državah še vedno stalna nesigurnost zaradi tega, ker ni znano, dali bo Rusija morda res stavila nove zahteve na Balkanu. V zvezi s tem opozarjajo na tri dejstva, ki bi mogla biti v tem pogledu pomembna: 1. Rusi so zasedli Besarabijo z znatno številnejšo pešadijo in motoriziranimi enotami, nego je to bilo potrebno za to nalogo. 2. V Madžarski in na Rumunskem se bo čez dva tedna pričela žetev, zaradi česar bodo morali na obeh straneh odpustiti večji odstotek mobiliziranih čet in na ta način bi bila olajšana ruska akcija. 3. Stalna pozornost se posveča zasedbi Baltika, pri čemer se ponovno razpravlja o položaju Rusije napram obema silama osi. Na bolgarski meji ni bilo incidentov Sofija, 2. julija. AA. (DNB) Uradne demantirajo vesti o incidentu na rumun-sko-bolgarski meji, ki so jih objavili gotovi inozemski listi. Izjavlja se, da na ru-munsko-bolgarski meji ni bilo nobenih incidentov. Incidenti ob madžarski meji Budimpešta, 2. julija. AA. (MTT) Neka rumunska patrola je oddala več strelov na poveljnika madžarske obmejne straže v bližini Viska. Madžarski obmejni stražniki so isto tako odgovorili s streljanjem ter se je rumunska patrola umaknila pri čemur je oddala se nekaj strelov. Madžarska vlada je protestirala pri rumunski vladi zaradi tega dogodka ter je opozorila na posledice, ki lahko nastanejo zaradi dejstva, da so rumunske čete zbrane takoj ob madžarski meji. Budimpešta, 2. julija. A A. (MTI> poroča, da je bilo z rumunske strani javljeno, da so v toku noči bile borbe na madžar- sko-rumunski in bolgarsko-rumunski meji. Kar se tiče vesti o incidentu na madžar-ske-rumunski meji pri Marmaros Szigetu se z madžarske mei'o~iajne sirani izjavlja, da so te vesti popolnoma izmišljene in da ni bilo nobenih človeških izgub. Dolžnosti ISumunov Minister Sidorovici: treba je pozorno spremljati so« vražnika v sami državi, ker je pogosto nevarnejši od zunanjega sovražnika Bukarešta, 2. julija AA. (Rador) Propagandni minister Sidorovici je imel snoči po radiu govor v katerem je govoril o dolžnostih Rumunov v sedanjem času. Dejal je, da morajo Rumuni navzlic zadnjim dogodkom brez bojazni in s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost. Mi nismo nikolli želeli, je dejal propagandni minister, tega, kar pripada drugemu. Mi nismo nikdar nikogar sovražili. Rumunija ne bo nikoli propadla Naša domovina se bo dvignila polna junaštva šc močnejša in odločnejša, ko bo vihra minila. Odstranimo vse ono. kar nas je delilo v minulosti. Vsaka osamljenost, rezerviranost in sovraštvo lahko samo osuše ponosni rumunski hrast. Odstranimo tudi vse sterilne prepire. Preden izgovorimo eno samo besedo, jo moramo dobro premisliti Borimo se najenergič-nejše proti vsakemu defetizmu in pojdimo v pravo križarsko vojno za čiste rumun-sko stvar Posebno v teh dneh moramo biti modri, obzirni in taktični ter pozorno spremljati sovražnika v sami držaxnt ker je pogosto on nevarnejši od zunanjega sovražnika. Nato je Sidorovici pozval vse Rumune, naj sodelujejo z oblastvi v okviru najpopolnejše discipline in reda, da bi zavarovali vzvišeni interesi rumunskega naroda. Bukarešta. 2. julija s. (Reuter) Čeravno vladata po rumumkih uradnih poročilih v vsej državi red in mir, se vendar opaža, da je notranji položaj * Rumuniji nekoliko napet. Oblasti so izdale zopet novo ukrepe za ohranitev notranje varnosti. Straže pred javnimi poslopji v Bukarešti so bile podvojene, po vseh mestih patruljirajo po ulicah oddelki vojaštva Dan žalovanja Bukarešta, 2- julija AA. (Rador) Predsednic't vo vlade je objavilo razpis, da se proglasa 3. julij, ko bodo zadnje enote ru-munskih čet zapustile BesaTabijo in zgornjo Bukovino, za dan žalovanji v Rumuniji, a nameraga zasesti Sirilo Daljnosežna izjava angleške vlade: Anglija ne bo dopustila, da bi služIla Sirija kot oporišče za napad proti državam na Srednjem vzhodu London, 2. julija. AA. Snoči je bila s pooblaščenega mesta objavljena tale izjava: Vlada Nj. Vel. združenega kraljestva izve, da je glavni poveljnik francoskih sil na Bližnjem vzhodu general Mittelhauser izjavil, da so sovražnosti v Siriji prenehale. Vlada Nj. Vel. smatra, da to ne pomeni, da francoske sile ne bi podvzele nobenega poizkusa odpora proti Nemčiji ali Italiji, če bi ti dve poskušali zavzeti Sirijo ali Libanon navzlic angleški kontroli na morju. Da bi se zavrnil vsak sum, ki bi se mo-Srel zadevno pojaviti, izjavlja vlada Nj. V* ličanstva, da ne bi mogla dovoliti, da bi širijo ali Libanon zasedle katerekoli sovražne sile ter ju izkoristile kot oporišče za napad proti državam na Srednjem vzhodu, jjlode katerih je Anglija prevzela ob-vVznosti, ali pa da bi Sirija in Libanon postali poprišee nemirov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za te države. Atene, 2. jul. e. Potrjujejo se vesti, da je Anglija v vprašanju Sirije čakala samo na razvoj dogodkov po sklenitvi premirja s Francijo. Snočnja izjava angleške vlade, da ne bo dopustila zasedbe Sirije ali Libanona po knt.ri koli sovražni sili, kaže na odločnost an-lrške vlade, da v ugodnem trenutku sama začasno zasede Sirijo. V zvezi s tem razpravljajo v diplomatskih krogih o svojocasnem namenu Anglije, da ustanovi veliko muslimansko državo s Sirijo. Palestino in Transjordanijo. Dnevi? 3 povelje komandanta neodvisne francoske mornarice London, 2. jul. S. (Reuter.) Admiral Muselier, ki ga je general de Gaulle imenoval za vrhovnega poveljnika neodvisne francoske mornarice. je izdal snQČi na francoske mornarje dnevno povelje v katerem pravi, da odvezuje mornarje vseh obveznosti ao vojasKega poveljstva v Franciji, ki je opustilo nadaljevanje borbe s sovražnikom. Vse vojne bj trgovinske ladje naj se zberejo v kolonialnih francoskih lukah ali pa v zavezniških pristaniščih, odkoder bodo nadaljevale operacije proti sovražniku. Admiral Muselier pravi dalje, da delajo Francozi iz Londona za ponovno osvoboditev Francije. Te naloge se bo lotil fran_ coskl imperij izven Franci ie ter jo bo i2„ vedel do konca. Admiral Muselier je bil Clemenceaujev sodelavec in je leta 1918 zavzemal položaj kapetana pomorskih strelcev, ko se je njegov polk ovenčal s slavo pri Ypru. Po svetovni vojni je admiral Muselier poveljeval drugi eskadri Sredozemskega brodovja. Turčija pripravljena Carigrad, 2. jul. e. (United Press.) Kljub poročilom, da v tem času ni pričakovati ne od Madžarske niti od Bolgarije teritorialnih zahtev nasproti Rumuniji, turška vlada z nezmanjšano pazljivostjo spremlja položaj v južnovzhodni Evropi. Neuradni krogi k temu pripominjajo, da je vlada zdaj, kakor tudi poprej, mišljenja, da je položaj zelo kritičen in da vsako pomirjevanje samo pomeni predigro za nadaljnji kritični razvoj. Zaradi tega so vojaške priprave nadaljujejo s pospešenim tempom. Turški tisk je danes bolj kakor dosedaj v tej vojni mišljenja, da se vojna ne bo razširila na balkanske države, toda listi so v svojih mnenjih o bodočem razvoju zelo vzdržni. Dokler sta Nemčija in Rusija složni, ni treba misliti, da bi prišlo do vojnih zapletljajev na Balkanu. Vojna v ASriki Prid večji boji ob egiptsko libijski meji Kairo, 2. jul. s. (Reuter.) Iz Nairobija v Keniji poročajo, da so izvedli oddelki italijanske kopne vojske včeraj dva napada na angleško Mojalo. Oba napada sta bila odbita. Prvi napad se je pričel z močnim topovskim ognjem. Na angleški strani je bilo malo žrtev. Angleški bombniki so bombardirali na fronti ob meji Kenije postojanko sovražnega topništva in oddelek motornih vozil. Kairo, 2. jul. s. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je izdalo davi komunike, ki pravi: Ob libijski meji so v teku operacije naših prednjih straž pri Sidi Ansisu in Capuzzu. S fronte ob meji Eritreje in italijanske Vzhodne Afrike nič novega. Kairo, 2. jul. s. Posebni poročevalec angleškega radia v Egiptu javlja v reportaži iz zapadnega Egipta, da so sedaj ob egiptsko-libijski meji v teku prvi večji boji. Nedavno se je Italijanom posrečilo zopet osvojiti utrdbo Capuzzo v bližini meje. Ta trdnjava sicer nima važnega strateškega pomena, pač pa velja kot važen simbol v muslimanskem svetu v Severni Afriki. Angleži so preteklo soboto izvedli več ji protinapad na Capuzzo. V tem napadu so sodelovale oklopne edinice in poljsko topništvo. Angleži imajo svoje tajno vojaško oporišče za tanke in avtomobile 100 km nekje za mejo nekje v puščavi. S tega oporišča je bil izveden napad, toda Italijani so dobili v Capuzzo močna ojačenja in se jim je posrečilo napad odbiti. Sodijo pa, da bodo morali Italijani trdnjavo zopet izprazniti. Kairo, 2. jul. s. (Reuter.) Italijansko utrdbo Capuzzo, ki leži 6 km od egiptske meje v Libiji, so prvotno 14. junija zasedle angleške čete, potem ko se je italijanska posadka umaknila. Naslednjih 14 dni niso izvedli Italijani nobene protiakcije. 28. junija pa so italijanske čete, ki so štele okoli 1000 mož, v 40 avtomobilih, zopet zasedle to utrdbo. Angleži so se že prej umaknili, ker je zletelo v zrak neko municijsko skladišče v trdnjavi. 29. junija so izvedle angleške čete nov napad na Capuzzo, v katerem so sodelovali v glavnem tanki. 4 italijanske baterije s trdnjave so močno obstreljevale angleške tanke, vendar se jim je posrečilo zabeležiti samo en zadetek. Operacije proti Capuzzu so trenutno še v teku. Rusko posojilo Moskva, 2. jul. aA. (Tas.) Da bi se v tretji petletki dvignilo splošno gospodarstvo in kultura in da bi se okrepila sredstva narodne obrambe, je sovjetska vlada sklenila razpisati državno posojilo v znesku 8 milijard rubljev. Posojilo se bo vrnilo v 20 letih ter bo prinašalo šest odstotne obresti. Moskva, 2. jul. s. (Tas.) Včeraj je dospel v Moskvo podpredsednik litovske vlade in zunanji minister Mickievicius. Amerika gradi 45 novih vojnih ladij Pred podaljšanjem delovnega časa v ladjedelnicah Zbiranje sirovin za vojaške namene VVashington, 2. jul. s. (Reuter.) Predsednik Roosevelt je snoči podpisal novi zakon o gradbenem programu vojne mornarice. Na podlagi tega zakona bodo takoj začeli graditi 45 novih vojnih ladij v skupni vrednosti pol milijarde dolarjev. Zgrajenih bo 11 novih križark, 20 rušil-cev, 13 podmornic in 1 nosilec letal. \Vashington, 2. julija. AA. (DNB.) Na osnovi zakona, ki ga je predsednik Roosevelt včeraj podpisal, ima predsednik Ze-dinjenih držav pravico v nujnih primerih sam s proklamacijo podaljšati delovni čas v ladjedelnicah na čez 48 ur tedensko. VVashington, 2. julija. AA. (DNB.) Na osnovi zakonskega pooblastila, ki ga je minulo nedeljo podpisal Rosevelt in ki se nanaša na zbiranje rezerv sirovin, potrebnih v vojaške namene, sta bili ustanovljeni družbi za nabavo rezerv gume in kovin. Vsaka teh družb ima po pet milijonov dolarjev delniškega kapitala. Po kongresu republikanske stranke VVashington, 2. julija. AA. (DNB.) Kongres republikanske stranke, ki se je vršil v Filadelfiji, je končal včeraj svoje zasedanje. V ameriških krogih se smatra, da je kongres republikanske stranke pripomogel k pomiritvi političnega ozračja, ki je bilo v zadnjem času precej razburkano. Smatra se, da je stališče republikanske stranke postalo jasnejše in v zvezi s tem tudi stališče Zedinjenih držav glede gotovih vprašanj. Glavna pozornost ameriških političnih krogov je obrnjena sedaj na vseameriško konferenco, ki se začne 20. julija. Ameriško delegacijo bo vodil zu-nanji minister Hull. Napetost na Daljnem vzl (P p VVashington. 2. julija, s. (United Press.) Ameriško voino brodovje. ki ie pred dnevi odpiuio s Havajskega otočja orati Panamskemu prekopu, je nenadoma dobilo zopet povelje, da se vrne pred Honclulu. Vrnitev je najbrže v zvezd z razvoiem dogodkov na Daljnem vzhodu, Singapore, 2. julija, s. (Reuter). Angleške oblasti so izdale izredne varnostne ukrene za zaščito Singapora in Malajskega polotoka. Med drugim bodo zgraiene ob vse i obali posebne obalne utrdbe in obala ba zavarovana z bodečo žico. Drevesa ob obali bodo posekana, da bo mogoče dobiti za obalne topove boljši pregled. Uradno pojasnilo k tem ukrepom pravi, da ne preti za Singapore neposredna nevarnost. Ukrepi pa so postali ootrebin zaradi položaja na Daljnem vzhodu. Tokio, 2. jul. AA. (DNB.) Tokio Asahi Simbun smatra, da je treba vrnitev ameriške vojne mornarice na Havajske otoke spraviti v zvezo z zadnjimi dogodki na Daljnem' vzhodu, posebno v Hongkongu. »Tokio Niči Niči« pravi, da vrnitev ameriške vojne mornarice na Havajske otoke lahko brez vsake potrebe zaostri položaj na Daljnem vzhodu. Manilla. 2. julija. AA. (Reuter). Z ameriške merodajne strani se demantira io vesti da bi bili ameriški rudiled odoluli iz Manille v Hongkong. Ameriške vojn« ladje, kolikor so v Hongkongu, se bodo pridružile ameriški mornarici v kitajskih vodah. Podmornice, ki bi bile morale odpluti v kitajske vode. so se vrnhe v M«u nillo. Amerika priznava Petainovo vlado VVa&hington, 2. juhia. AA. Zunanji minister Hull je izjavil, da je ameriški veleposlanik Bullit dobil naročilo, naj se poda v kraj novega sedeža francoske vlade. S tem je odstranjen vsak dvom, ali bo ameriška vlada priznala vlado gener- i Petaina. Novo francosko vlado naj bi sestavili Nemci New York, 2. jul. e. Pariški dopisnik »New York Timesa« poroča, da sta v vladi maršala Petaina prevzela glavno vlogo Laval in Martel. Medtem ko bo prvi v svojstvu podpredsednika vlade tudi vodil zunanjo politiko in najbrž pogajanja za mir, bo Martel izvršil notranjo reorganizacijo države. Po mnenju, ki vlada v francoskih krogih, se pričakuje v Franciji nova vlajla, katero naj bi sestavili Nemci is nove skupine, tako imenovane Nacionalna delavske stranke. V to skupino bodo stopili polkovnik De la Rocoue. stranka francoskih marksistov in z~c — fconeev iz svetovne vojne. t Hngiešlte obrambne priprave Londonski listi predlagajo zgraditev 11 hlH lih utrdb s strojniškimi gnezdi ob vseh angleških obalah — Nemški bombniki nad Anglijo, angleški pa nad Nemčijo London, 2 jul. s. (Reuter.) Današnji angleški listi predlagajo, naj bi bil ob angleških obalah zgrajen močan utrjen pas, ki naj bi preprečil sovražno invazijo. >News Chronicle« piše v tej zvezi, da Anglija ne sme priti v položaj, kakršnega je našel v Franciji general Weygand, ki je moral v zadnjem trenutku improvizirati nov obrambni pas. Ob angleških obalah je treba zgraditi močne utrdbe in strojniška gnezda, in sicer ob vsej obali. Tudi »Times* stavlja jo isti predlog. List pravi, da mora biti taka obrambna cona široka, kajti čim širša bo, tem več odpora bo omogočala. Sovražnik mora vedeti, da bo v primeru uspešnega napada naletel v zaledju na nov povečan odpor. London, 2. jul. s. (Reuter.) V nekem govoru je zahteval snoči bivši vojni minister Hore Belisha. naj bi bilo v Angliji poklicanih pod orožje takoj čim več nadaljnjih razredov rezervistov, čeravno zanje ne bi bila takoj na razpolago vojaška oprema, pa bi se vendar lahko vsaj izvež-bali v uporabi pušk. strojnic in ročnih granat. Hore Belisha je dejal, da je sedanja vojna ljudska vojna, čim več ljudi ima Anglija za obrambo na razpolago, tem več zaupanja bo vzbujala njena obramba. Treba se je čim bolj približati idealu, da postane Anglija narod v orožju. Note! letalski napadi London, 2. jul. s. (Reuter.) Letalsko in notranje ministrstvo sta javila zjutraj v skupnem komunikeju, da so preteklo noč nemška letala izvedla zopet napade na Anglijo. Bombni napadi so bili izvedeni ob obali Bristolskega kanala. Povzročena je bila le mala škoda, toda štiri osebe so bile laže ranjene. V prejšnjem uradnem poročilu je bilo javljeno, da je nekaj pred polnočjo več nemških letal preletelo južnozapadno angleško obalo. Razen tega je javilo letalsko ministrstvo, da so izvedla nemška letala včeraj dva napada na neko mesto ob severno-vzhodni angleški obali. Ta napada sta bila izvršena podnevi. Eksplozivne bombe so porušile blok 8 stanovanjskih hiš. pri čemer je bilo ubitih 12 oseb, ranjenih pa 18. V komunikeju, ki ga je izdalo letalsko ministrstvo snoči. je ministrstvo javilo. da so snoči nemški bombniki izvedli več napadov na Anglijo. Pri tem je bilo ubitih 6 oseb in ranjenih 16. Razen treh so bile vse žrtve ženske in otroci. Protiletalsko topništvo in lovska letala so.stopila v akcijo proti nemškim letalom. London, 2. julija. AA. (Reuter.) Letalsko ministrstvo sporoča, da je o priliki bombardiranja nekega mesta na severno-vzhodnem škotskem bilo ubitih 12 oseb. 18 pa ranjenih. Nemška letala, ki so včeraj bombardirala to mesto, so vrgla večje število bomb. London, 2. jul. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od nedelje na ponedeljek izvedli angleški bombniki zopet vrsto napadov na sovražne vojaške objekte. Pri Hamburgu je bila bombardirana rafinerija petroleja, pri Bremenu pa prav tako neka rafinerija in tvornica letal. Med Duisburgom in Mtinsterom je bilo razstre-ljeno municijsko skladišče. V Hammu in Osnabriicku sta bila bombardirana tovorna kolodvora. Drugi napadi so veljali letališčem na otoku Nordernev v Dortmundu In drugod. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Paul Boacour v Ameriki Xew York, 2. julija. AA. (Reuter.) Bivši predsednik francoske vlade in dolgoletni delegat pri DN Paul Boncour prispe danes v Žedinjene države. Vkrcal se je bil na čezoceansko letalo >Transatlantic Cli-per« v Lizboni. EglptsRI bombaž za Anglijo Kairo, 2. julija. AA. (Reuter). Izve se. da so se začela med egix>tsko in angleško vlado pogaiania glede odkupa letošnie žetve bombaža. Na osnovi sporazuma bo ves bombaž, ki se pridela v Egiptu, prodan Angliji in razpodeiien po raznih do~ minionih. „Cente Rosso" v Messini MeKsina, 2. julija. AA. (Štefani.) Italijanska ladja i-Conte Rosso«, s katero potuje veleposlanik Bastianini z osobjem poslaništva ter 650 italijanskih državljanov, ki so živeli v Angliji, je prispela davi v messinsko luko. Veleposlaniku Bastianini-ju in ostalim Italijanom, ki so prispeli z ladjo, so bile prirejene prisrčne manifestacije. Proizvodnja premoga v Belgiji Bruselj, 2. julija. AA. (DNB). Novoimenovani komisar Fervilgen ie iziavil. da je za prihodnio zimo zagotovi iena proizvod- nja premosra. Premogovniki v Limburgu niso poškodovani ter se ie delo v njih začelo takoj, ko so Nemci zasedli kraj. Tudi škoda v premogm-nikih ori Liegeju ni tako velika, ter so popravljalna dela že končana. Tudi premogovniki v Dokraimi Charleroi-Montreal bodo v kratkem začeli obratovati. Rudarji, ki so v ujetništvu bodo v kratkem spuščeni na svobodo tako da tudi vprašani e delovnih moči ne bo povzročilo nobenih težav._ Sorzna poročila Cnrih, 2. julija. Beograd 10, London 16.70, New York 442 Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.25, Sofija 5.50, Bukarešta 2.25. živilske cene v Ljubljani Ljubljana, 2. julija Meščani so prestali najhujše mesece, ko je bila na živilskem trgu največja draginja. S tem sicer ni rečeno, da so se živila začela pocenjevati v splošnem in da se nam ni treba bati draginje. Ne moremo tudi upati na pocenitev mesa, slanine in masti. Zdaj se samo pocenjuje zelenjava, sočivje in sadje, torej tiste vrste živil, ki sicer ne morejo zamenjati najvažnejših vrst hrane, a jih vsaj nekoliko nadomestu-jejo, da ljudje laže pogrešajo n. pr. meso in močnate jedi. Posebej je pa treba pripomniti, da sočivje letos doslej še ni bilo tako poceni kakor prejšnja leta pomladne in prve poletne mesece. To velja tudi za sadje in jagode ter zelenjavo. V zadnjih 14 dneh še ni prišlo do odločitve, ali bo prišlo do kakšnih sprememb pri cenah mesa in mesnih izdelkov. Kon-zum mesa se ni bistveno zmanjšal. Poletne vročine doslej še ni bilo, ko je vselej nekoliko manjša poraba mesa. Meščani tudi še niso začeli zapuščati mesta zaradi počitnic, kar je prejšnja leta znatno vplivalo na naš živilski trg. Doslej tudi še iz Ljubljane niso začeli izvažati v letoviške kraje na Gorenjskem in Dolenjskem večjih količin zelenjave in sočivja kakor prejšnja leta. Zaradi stalno slabega vremena je bil trg zadnje čase znatno slabše založen s sočivjem in zelenjavo kakor bi bil sicer. Na perutninskem trgu ni prišlo do nobenih posebnih sprememb. Žive perutnine je bilo naprodaj nekoliko več le pred prazniki, sicer je pa trg slabše založen z njo in kupčija je slaba. Cena jajc se je v splošnem ustalila; zadnje tedne prodajajo jajca na našem trgu povprečno po 0.8 do 1 din. Nobenih večjih sprememb tudi ni pri cenah mlečnih izdelkov. Mleko, maslo, sir in smetana niso na našem trcu poletne mesece, ko je dovolj krme, nič cenejši kakor pozimi. Trg- letos ni posebno dobro založen z domačimi češnjami iz ljubljanske okolice in z Dolenjskega, češnje so letos nekoliko dražje kakor lani, menda zato, ker je pač vse dražje. Kmetje tudi upravičujejo tako višje cene nekaterih vrst živil. če jih vprašate, zakaj je tako drago. Upoštevati pa moramo, da je zadnje čase dež uničil mnogo češenj in da je bil trg zaradi tega mnogo slabše založen z njimi. Lepše, šta- jerske češnje so naprodaj od 8 din kg navzgor, najlepše za vlaganje pa po 12 do 14 din. Drobnice so povprečno po 6 din. Zaradi slabega vremena je trg tudi slabše založen z jagodami. Borovnic je sicer letos prav tako mnogo kakor jih je bilo lani, a jih ljudje med mokro travo ne nabirajo. Borovnice so po 2 do 3 din liter, jagode pa po 6 din navzgor. Deževno vreme je ugodno za gobe, zato je trg skoraj stalno dobro založen z njimi, kakor da je že jesen. Gobane (jurčke) prodajajo po 10 do 16 din kg. Med sočivjem se je cvetača pocenila na 3 din kg, zgodnje zelje se je pocenilo od 7 na 4 din, šparglji so cenejši nekaj dinarjev pri kg, tako da jih zdaj prodajajo po 12 do 18 din, zelena koleraba je po 2 din, kumare so še po 8 do 10 din kg, domači grah v stročju se je pocenil od 6 na 3 din kg, stročji fižol je bil pred tedni Se po 8 do 12 din, zdaj je po 5 do 10 din, paradižnik se je pa pocenil od 16 na 12 din kg. Novi krompir so že začeli prodajati po 2.50 do 3 din kg. Kaže, da bo letos pridelanega mnogo več krompirja kakor lani. Mnogi so ga letos sadili mnogo več, ker so si obetali, da ga bodo tako lahko prodali kakor lanskega. Naprodaj je še vedno stari krompir, ki ga pa zdaj le redki kupujejo, zato je nekoliko cenejši kakor prejšnje tedne, približno po isti ceni kakor novi. Zdaj bodo kmalu na trgu naprodaj že vseh vrst letošnji pridelki. Pričakujemo lahko še manjšo pocenitev sočivja, med tem ko se zelenjava ne bo več pocenila. Kmalu bo trg nekoliko bolje založen tudi s sadjem. Zdaj so že naprodaj prve hruške, in sicer po 14 din. Precej je domačih marelic, ki so po 12 do 18 din kg, ter so za nekaj dinarjev dražje kakor lani. Med špecerijskim blagom je treba omeniti podražitev olja. Pred 14 dnevi je bilo namizno olje po 20 do 26 din, zdaj le pa po 22 do 30 din. Navadno jedilno olje je bilo po 18 do 22 din. zdaj je po 20 do 24 din liter. Pri tem je treba upoštevati, da se je olje podražilo že v prvi polovici junija za 2 din pri litru. Razen tega je zdaj težava z nabavo olja. ker ga primanjkuje. Ljudje so zdaj še posebno prizadeti zaradi tega. ker je ob tem času večja poraba olja, ko je dan za dnem na jedilnem listu solata. Drueih sprememb pri cenah špecerijskega blaga ni. Sokol Ljubljana II je pokazal sadove svojega dela Ljubljana, 2. julija. Na svojem krasnem letnem telovadišču, kjer se že dviga ponosni sokolski dom viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja, je priredil Sokol Ljubljana II v nedeljo svoj telovadni nastop, ki je bil združen z interno otvoritvijo novega doma. Prvotna prireditev je bila določena na praznik V soboto, ki pa jo je preprečil dež. Tudi nedelja ni prizanesla Sokolu H. Po krasnem dopoldnevu je prihrumela okrog 15. ure nevihta, ki pa je hitro minila in se je mogel pričeti lep in pester »pored nastopa. Kljub skrajno nezanesljivemu vremenu se je zbrala na telovadišču velika množica prijateljev sokolstva. Komandanta dravske divizije je zastopal podpolkovnik Ra-dojkovic, komandanta mesta podpolkovnik Stefanovič, sokolsko župo br. Slana, na-vzočni pa so bili tudi zastopniki Ljubljanskega Sokola, Sokola I, Sokola rv, Sokola m, z Viča, Most, Zg. Slške in Jezice. Zaradi plohe je bil nastop šele ob 16., ko so ob zvokih koračnice prikorakali s članskim in naraščajskim praporom na telo-vadišče vsi telovadni oddelki, da izkažejo Čast državni zastavi, ki se Je med igranjem državne himne polagoma dvigala na Jambor. Ko je vsa množica izkazala čast našemu državnemu simbolu, so prikorakali na telovadišče dečki (34), ki so župne proste vaje opravili skladno ter zadovolji- vo. Za njimi je mnogo boljše izvajalo župne proste vaje 40 deklic, ki so bile deležne toplega odobravanja gledalcev. Fo deklicah je bila orodna telovadba ženskih oddelkov in so članice nastopile zelo dobro s skoki čez mizo, naraščajnice so izvajale vaje na dveh konjih, deca pa je zabavala občinstvo z vajami s kolebnicami. Po ženskih oddelkih je bila orodna telovadba * moških oddelkov. Vrli člani so s svojimi krasnimi preskoki čez mizo želi viharno odobravanje gledalcev, med tem ko sta vrsti moškega naraščaja in dečkov nastopili s prav dobro izvedenimi vajami na bradlji. Po orodni telovadbi je 8 starejših deklic prav učinkovito in zelo skladno opravilo vaje z velikimi kolesi. Občinstvo jih je nagradilo a toplim odobravanjem. Potem je 24 narasčajnikov dosti skladno izvedlo savezne proste vaje, za njimi pa prav tako 32 naraščajnic. Nastopih sta nato še vzorni vrsti članov na krogih in moškega naraščaja s skoki čez konja s prožno desko, potem pa se je spet pri podila od Jugovzhoda močna nevihta, ki je nastop zaključila, tako da so odpadle raznoterosti in proste vaje članov in članic. Vsa množica se je zatekla pod okrilje novega sokolskega doma. ki sprejme nad 1000 oseb. V dvorani se je potem razvila prijetna zabava, ki je potekla prav veselo do zgodnjih večernih urah. Nastop Sokola Ljublja- na n je pokazal, da je tehnično vodstvo v pravih rokah tn da starši lahko zaupajo svojo mladino takim marljivim in vestnim vzgojiteljem. Vse vaje so bile spremljane na klavirju s pomočjo Peganovega ojačevalca. Vrlemu Sokolu II k lepo uspelemu nastopu iskreno čestitamo z Zeljo, da bi drugo leto mogel izročiti svoj novi dom povsem dograjen svojemu namenu. —at. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Visu. Najvišja temperatura je bila v Splitu 27, na Rabu in Dubrovniku 26, v Zagrebu, Beogradu, Visu in Kumboru 25, v Sarajevu 24. v Ljubljani 23, v Mariboru 21. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 13.4. SOKOL Sokol I, Lhibljana-Tabor, obvešča članstvo in naraščaj, ki se je prijavilo za pokrajinski zlet v 1. 1940 v Celju, da dvigne v društveni pisarni ob uradnih urah (od 17. do 20.) proti predložitvi potrdila o vplačanem znesku ob prijavi, zletni znak, kjer dobi obenem povrnjeno razliko med ceno znaka in vplačanim zneskom. Zdravo! — Uprava. čitajte in širit' »Slovenski Narod«! Iz šk«%£V Loke — Razsia\ma, ki jo je priredila ob zaključku svojega osmega šolskega leta drž. meščanska šola v Škofji L ki. je bila prezani-miva podoba vsestransko, smotrno razpredenega dela, ki pa opravlja zavod. Pokazala je, da so risbe, kakor tud: moška in ženska ročna dela v sk'adu z učni ni progra-mom, na drugi strani pa s potrebami praktičnega življenja Pn r .-.bah smo poleg narodne in pokrajinske omamen' ke videli načrte, grafikone o ućnih uspehih, deklice so sc vpeljavah; v spoznavanje krojev. pri tem pa se niso zanemarile razne tehnike risanja. Pri ovitk h cc je uveljavilo pršenje barv. posebno nadarjenost pa smo videli pri izdelkih dijakov Končana in Koširja — sorodnika pokojnega slovenskega slikarja g Franceta Koširja iz Škofje Loke. Poglavje zase so bili raznov^tni. doma napravljeni zemljevidi zcme'j^kih celin, obdelanih predvsem z etnografskih in gospodarskih vidikov. Zlast; izdelana je bila Evropa, prikazana po svojih narodnostih, veri. padavinah, vegetaciji, izseljen-stvu. stopnji kulture iid. Slične zemljevide, Ki »lužiio izborno pri poučevanju geografije — saj so vseskozi nazorni — bi morala imeti vsaka Šola. Duševni iniciator zemljevidov je bil g. Grum. znan okraju po velikem delu, ki ga je opravil z ustvaritvijo stenskega zemljevida HwfjekfW> ga okraja. Pri ročnih delih so uporabljali lepenko, rafijo, steklo (izdelovrn je plad-njev) in les. kjer je uvedel g Kosca posebno izdatno dela v intarziji. Omenimo naj obilico izdcflkov — električnih aparatov in ženska ročna dela, kjer so prišli v veljavo izdelki vseh vrst. ki spadajo v to področje. Razstava je bila res nad vse zanimiva, pestra slika pridnosti in iznajdljivosti, ki je morala zbuditi v javnosti pozornost. Zavodu samemu je v čast, ker smo mogli videti toliko lepega m koristnega, — Karambol. Tik pred prazniki se je pripetil v Stari Loki. nedaleč od Dolenčeve hiše hud karambol med nekim kolesarjem in mizarjem Repkom, ki se je peljal na motociklu ReSek je od letel na cesto ter r-bležal precej časa nezavesten Zdi se. da ie moral dobiti hud udarec od krmila ns kolesu. Hudo ponesrečenemu je nudil prvo pomoć zdravnik dr. Petne. Lepa slovesnost v Zvezdi Dopoldne so ob prisrčni slovesnosti vložiK spominsko listino v podstavek kraljevega spomenika Ljubljana, 2. julija Dela pri ureditvi Zvezde v okolici kraljevega spomenika zadnje čase dobro napredujejo. Zdaj je pa tudi že v glavnem končano delo pri velikem podstavku za spomenik, tako da bodo lahko kmalu začeli sestavljati na njem veliko bronasto skulpturo. Delo je tako napredovalo, da so danes dopoldne ob 11.30 lahko vložili v podstavek spomeniika spominsko listino. Vlaganje te listine je bilo združeno s prisrčno slovesnostjo, ki so se je udeležili zastopniki širšega in ožjega odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedimitelju. Spominski napis je graviran na svinčeni plo:vi, ki je vložena v posebni skrinjici v podstavek. Napis je graviral pasar Alojz Piniat iz Ljubljane. Ploščo je vložil v podstavek predsednik širšega odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbacher Slovesnosti je prisostvoval tudi akademski kipar Lojze Doli-nar, ki je ustvaril spomenik. Besedilo spominskega posvetila se glasi: V LETU GOSPODOV F \\ TISOČ DEVETSTO IN ŠTIRIDESET F V V MESECU JUNIJU SMO POLOŽILI V ZAVETJE KAMNA TO PLOŠČO. KI NAJ SPOROČA POZNIM POROLENJEM NAŠEGA RODU, DA JE BIL TEGA LETA V SRCU SLOl'ENUE, V BELI LJUBLJANI POSTAVLJEN LIKOVNI SPOMENIK VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU L UJEDINITELJU Z DOBROVOLJNI MI PRISPEVKI VSEH SLOJEV SLOVENSKEGA NARODA KOT ZNAMENJE NJEGOVE LJUBEZNI IN HVALEŽNOSTI IN POTRDILO NJEGOVE VOLJE, DA HOČE OSTATI SVOBODEN NA SVOJI ZEMLJI, V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI, ZDRUŽEN S HRVATI IX SRBI ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Odbor za posta\'ite\> spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ujediniielju Modernizacija trboveljske centesit^rsse zvišuje proizvodnjo prvovrstnega cementa na dvojno mero Trboveljska cementna industrija je poleg tukajšnjih obsežnih rudarskih obratov že desetletja ena izmed najvažnejših v Sloveniji ter je s svojim prvovrstnim cementom zalagala v naraščajoči meri nele slovenskega, temveč tudi celo državno področje, živahna gradbena delavnost v zasebnem in državnem gospodarstvu, gradnja cest in železnic, regulacija rek in ne nazadnje obrambnih del, je tesno povezana z izdatno uporabo tega danes že neobhodno potrebnega gradbenega materiala. Trboveljska cementarna je z omenjenih vidikov pred dobrima dvema letoma sklenila vnovič povečati svoj obrat ter z modernizacijo proizvajalnih metod znatno zvišati njegovo kapaciteto. V skladu z novimi načrti, ki so vsi plod neumornega dela in visoke strokovne sposobnosti sedanjega ravnatelja cementarne dr. chem. VVormserja, je na področju stare cementarne v kratkem času vstal povsem nov mogočen obrat z najmodernejšimi stroji, ki so zvišali proizvodnjo od 7200 na 14.000 vagonov na leto ter je bil namesto dosedanjega »suhega postopka« uveden »mokri postopek« cementne proizvodnje, pri katerem se melje surovi material z dodajanjem vode. Dosedanja že izčrpana ležišča apnenca In gline so nadomestila nova velika nahajališča v Bevškem, poleg tega pa še uporaba koralnega apnenca v Retju ter sta bili za prevoz tega dragocenega materiala zgrajeni dve novi žičnici v dolžini 4.6 km, ki po svojem drznem trasiranju kažeta vso dovršenost sodobne tehnike. Saj vodi žičnica ponekod do 150 m nad zemljišči in premosti ponekod v dolžini nad 800 metrov brez podpor globoko zarezane doline. Kljub zelo težavnim terenskim razmeram je šlo to delo hitro izpod rok. Razna križišča cest so bila pri tem zavarovana z modernimi betonskimi mostovi. Poglejmo, kako se ustvarja cement od kamenite prasnovi do svoje končne oblike in sestave, ki vsem gradnjam, kjer ga uporabljaš, daje odporno silo in neporušljivo moč! Ves material iz kamnolomov pripeljejo vozički žičnic, ki neumorno vozijo svojo visoko zračno krožno pot od kamnoloma do tovarne in nazaj in ga sipajo v ogromne kotlene posode. Od tu gre kamen preko transportnih trakov ob nemalem trušču v drobilce, v katerih se zdrobi. Del tega zdrobljenega materiala vodijo novi transportni trakovi v že obstoječo staro tovarno, drugi del materiala pa sprejme novi surovi mlin, v katerem 30.000 kg jeklenih krogel zmelje rjavo gmoto v tako zvano blatno surovo moko, ki vsebuje 40f.ć vode in 60^ trdnih snovi. S črpalkami se s tem blatom napolnijo posebni silosi, ki merijo do 5000 m1 skupno, ter se z vpihavanjem zraka blato kemično izenači. Pot do končne oblike je še dolga. Blato mora še v koncentrator in potem šele v glavno peč, kjer se pri nemali temperaturi 1350» pretvori v pravi cement. Ta peč je ogromen 50 m dolg valj s premerom 2.6 m, ki se vrti neprestano ter v svojem razbeljenem trupu oblikuje tkzv. cementni klinker. V 24 urah naredi ta orjak 20 vagonov cementa. Cementni klinker gre potem preko tresilnih drč, elevatorjev in transportnih trakov v nov mlin, ki ga z dodatkom 4% mavca s pomočjo 25.000 kg jeklenih mlev-skih telesc zmelje v dokončni fini cementni prah. -?cl tu se cement transportira v pet novo zgrajenih bunkeijev, ki so pravo znamenje trboveljske industrije ob vhodu v Črno dolino. Ti kolosi shranjujejo vsak po 330 vagonov ter so s polži in elevatorji zvezani z nakladiščem, kjer pridno ženske roke v akordnem delu pripravljajo znane papirne žaklje, v katerih potuje cement po svetu. Trboveljska cementna tovarna je s sedanjo moderno tehnično opremo ena Izmed najmodernejših tovrstnih tovarn v Jugoslaviji. Obratovanje povsem novih naprav in uporaba novega surovega materiala bo trboveljskemu cementu Se zvišala njegovo že itak visokovredno kakovost, ki ustreza največjim tehničnim zahtevam in služi za vsako gradbeno svrho. Poleg tega so zgradili tudi veliko moderno kopalnico za delavce, ki ima zelo svetle in pregledne zidane prostore z vsemi potrebnimi higleničnimi napravami. Ni dvoma, da so večmilijonske investicije TPD za to visoko aktivno podjetje odlično naložene in da je s to modernizacijo slovenske cementne industrije znatno pridobilo slovensko in jugoslovensko gospodarstvo v vseh gradbenih pnnoprah, ki so navezane na to važno gradbeno tvorivo. Za nadaljnji razvoj Dolenjskih Toplic bi biia potrebna markacija poti, Ki vodijo k izletnim točkam Dol. Toplice, 25. junija Kopališka sezona se lepo razvija. Vsak dan prihajajo novi gestje in tudi prijave za prihodnje dneve in tedne se re^no množe. Po prijavah sodeč tudi letošnja kopališka sezona po številu gostov ne bo mnogo zaostnjala za prejšnjimi leti. Verjeti je, da bodo zaradi splošnih evropskih razmer izostali inozemci, ki so v teku zadnjih let prihajali vedno v večjem številu, toda to se ne do toliko poznalo, ker bodo bržkone jugoslovenski gostje izpolnili vrzel. Dolenjske Toplice, ki se morejo ponašati z eno najzdravilnejših termalnih vod v Jugoslaviji, pridobivajo leto za letom na slovesu, ker se tudi kopališka uprava tru- ci. da nudi gestom kar najudobnejše bivanje v zdravilišču. Tudi tujskoprometni odsek občine Toplice skrbi za olepšavo kraja samega. V zadnjih mesecih so dovršili mnoga dela, ki služijo v prospeh zdravilišča, mnoga dela pa so še v načrtu in bodo izvršena, kakor hitro bodo finančna sredstva na razpolago. Zdravilišče ima slikovito okolico z lepimi sDrehn jališči, mogoči pa so tudi daljši izleti. Da bi se kopališki gostje glede spre- hodov in izletov laže orienttrah, je kopališka uprava dala napraviti lep in zelo razviden plastičen zemljevid zdravilišča in okolice, ki je vsakomur dostopen, zelo umestno pa bi bilo, če bi uprava sama ali v zvezi s tujskoprometnim društvom in dolenjskim planinskim društvom v Novem mestu markirala ceste in pota, ki vodijo k znamenitim krajem in izletnim točkam ter razgledom. Sedaj, ko se je Dolenjska pričela prebujati iz svojega spanja in se vsestransko truditi, da dvigne sloves svojih lepot in privabi čim več letoviščarjev v svoje prijazne kraje, je markacija poti k izletrum točkam poleg udobnosti, ki jo hočejo in morajo nuditi letoviSčarjem, ena prvih in najpotrebnejših stvari. Predvsem morajo za to poskrbeti v krajih, kjer je dotok gostov in letoviščarjev že primerno upe-ljan in med katere spadajo v prvi vrsti Dol. Toplice. Dolenjske Toplice hi bile lahko s svojo prijazno in sUkovito okolico in bližnje Krke ne le zdravilišče, temveč tudi prav primerno letovišče. V trenutku zmedenosti si je prerezal žile Mokronog, 27. junija Tukajšnji trgovec KI. je že dolgo bolehal na živcih. Bil je v zadnjem času silno nervozen in živčno tako zlomljen, da ni mogel niti spati. Po cele noči je taval po stanovanju, večkrat pa je Sel tudi sredi noči na sprehod, da bi se malo živčno pomiril. Tudi te dni g-a je mučil nespanec. Napravil je daljši sprehod v mesečni noči, nato pa se je okrog polnoči vrnil domov, vzel velik kuhinjski nož in si v očitni trenutni duševni zmedenosti prerezal žile na roki. še le, ko je opazil kri, se je streznil in začel klicati na pomoč. Domačini so hitro poklicali banovinskega zdravnika dr. Sku-iia, ki ga je obvezal in odredil takojšnji prevoz v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Tragični dogodek je izzval v vsej javnosti veliko sočutje z nesreCnini trgovcem, ki je splošno priljubljen in se Je vedno zavzemal za napredek, le poUtiČnim nasprotnikom je bdi trn v peti, in so mu nagajali, kjer so mogli, kar je moža naposled živčno skoraj popom oma uničilo. Iuerirajte v „SL Narodu14! SPD Izlet SPD bo kakor že objavljeno v nedeljo 7. julija v ćeško kočo pod Grintavcem. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj z avtobusom izpred evangelske cerkve na Jezersko, od tu 2 uri pešhoje do Češke koče, izleti v okolici in povratek z Jezerskega ob 20. v Ljubljano, kamor pridemo ob 22. Podrobnosti izveste v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. ŠAH — Tekmovanja v slovenski šahovski zvezi so bila zaključena, z dvema srečanjima, med drugim moštvom Centralnega šahovskega kluba in mladinsko sekcija LĆK, v kateri se je slednje moštvo kot prvak drugega razreda skušalo priboriti vstop v prvi razred- Kljub temu, da CfiK II na petih deskah ni nastopil, je zmagal v razmerju 9:7 in s tem ostal v prvem razredu. — Prvenstveni brzoturnlr CSKi za julij bo danes v torek od pol 21. v klubski sobi tronnrkiff Udeležba za vse člane obv« Danes nepreklicno zadnjikrat! OGNJENA ZEMLJA PREDSTAVE ob 16., 19. in 21. uri! V glavni vlogi slavni operni tenorist TITO SCHIPA KINO UNION, tel. 22-21 UMF.VNE VSSTI — Ban dravske banovine dr Marko Natlačen v petek 5. t. m. ne bo sprejemal strank. — Pravilnik o kontrolorjih cen. Trgovinski minister je predpisal v sporazumu z ministrom za socialno politiko in aa osnovi uredbe o kontroli cen pravilnik o kontrolorjih cen. S tem pravilnikom je izpopolnjena organizacija kontrole cen in pobijanja draginje. Kontrolorji cen, ki nadzirajo cene v smislu člena 5. uredbe, vodijo pri banskih upravah vse posle v zvezi g kontrolo cen. Nastavljeni bodo na vseh sedežih banovin in v Beogradu. Konti olDr-ji cen so organi banske uprave in neposredno podrejeni banu. Kontrolorji imajo poseben referat pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Kontrolorji bodo sprejemali neposredno od strank vloge in jih predlagali banu. Vodili bodo specialno evidenco o vseh ukrepih glede draginje. Banske uprave, odnosno uprava Beograda, so dolžne nuditi kontrolorjem vse potrebne prostore in opremo. Urad za kontrolo cen bo dal kontrolorjem potrebno pomožno osebje kakor tudi sredstva za službene posle, pisarniške, potne in druge stroške. — Kontrola z^log blaga. V zvezi z uredbo o kontroli zalog blaga sporoča trgovinsko ministrstvo, da bo prvi pregled o mesečnih nakupih in prodajah po Čl. 2. uredbe o kontroli cen 1. avgusta t. l. Ta pregled bo obsegal ves promet nakupa in prodaje od 15. junija do 31. julija. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SISKI. telefon 41 -79_ Zabavna ljubavna komedija KRALJICA LEDA Sonja Henie — Tvrone Power Predstave: danes ob %9. uri, jutri ob %9. uri in v četrtek ob %9. uri Prihodnji spored (v soboto 6. julija): KRIŽ OB POTOKU — Gospodarstveniki proti preklasifika-ciji hlagflvne tarife. Od 24. do 29. junija so bile v Beogra Ju v industrijski zbornici pri ožjem tarifnem odboru konzultacije mteresiraiiih gospodarstvenikov v zvezi s prt kiasifikacijo blagovne železniške tarife. Vsi zaslišani interesenti so se pred ožjim taiifnim odborom izrekli proti preklasifi-b i ji blagovne tarife in sicer v glavnem jaradi sedanjih nestalnih razmer. Hkrati so predlagali svoje zahteve glede preklasi-fikaeije tarife. Zato se bo jutri sestal na seji ožji tarifni odbor, ki bo izdelal projekt za plenum tarifnega odbora. Plenum bo zasedal 5. in 6. t. m. Na seji plenuma ho prišlo do končnega sklepa o načinu zvišanja naših železniških tarif. — 300 milijonov d»n za odkup stare Punice in koruze. Privileg. agrarna banka je odobrila Prizadu kredit 300 milijonov din za odkup pšenice in koruze, in sicer po izjemni obrestni meri 0.25° o. Hkrati sporočalo iz Beograda, ča bodo tudi za novo pšenico predpisane cene in pričakovati je treba, da bo že v tem tednu izšla uredba o odkupu nove pšenice. — svica za nova trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Prihodnje dni bi se morala začeti trgovinska pogajanja s Švico v Bernu. Ta pogajanja za našo državo je pred-lagala švicarska vlada. Pre "log je motiviran s tem. da imamo ogromno aktivo proti Švici. Naš izvoz v prvih petih mesecih je bil aktiven za 51.7 milijona din ali nad 4,000.000 švicarskih frankov. — Ukinjen izvozni in uvozni odbor pri Narodni banki. V zvezi s poenostavlj. k -rolnih ukrepov s področia zunanie trgovine so razpravljali tudi o vprašanju ukinitve izvoznega in uvoznega odbora pri Naredni banki. Kom octen co tesa odbora nameravajo prenesti na direkcijo za zunanjo trgovino. Odbora bosta še nekaj časa poslovala. — Prošnje za izvoz orehovega le*a. Iz Beograda poročajo, da so na pristojnih mestih pristali na številne prošnje za izvoz orehovega lesa. Dovoljen bo tudi izvoz furnirja. Dovoljeno bo za izvoz okrog 50 vagonov orehovine. Dovoljenja bo izdajala direkcija za zunanjo trgovino. — Fakture v blagovnem prometu z Nemčijo morajo odslej biti izstavljene samo v nemških markah tako pri izvozu kakor pri uvozu. Ako pa bi n. pr. uvoznik iz kakega razloga le hotel plačati na di-narje izstavljeno fakturo v rinarjih, je to mogoče le z dovoljenjem devizne direkcije Narodne banke v Beogradu. Ce tega ni, je treba tudi dinarsko fakturo poravnati le z nemškimi markami, kupljenimi na borzi. CD. mcčniki ne morek) tako doleo vztraiati brez dela so naieli tri peći in jeli peči kruh za prebivalstvo. — I^ovil ribe — Ujel monstranco. TTČenee zagrebške meščanske šole Štefan Medved ie lovil ribe na tmk ob Savi pri Zagrebu. Imel je nenavadno srečo ter je namesto ribe cijel krasno mostrnnco. ki ima veliko umetnostno in zgodovinsko vrednost. Monstranca je očitno ležala v vodi precej dolgo in se je zato znatno poškodovala. Niso mopli ugotoviti, kjer je ntta monstranca ukradena. — Tornado opustošll Vransko polje. Pred dnevi je divjalo nad Vranskim poljem silno neurje. Pretrgal se je oblak, razen teera je še toča napravila silno škodo. Med nevihto je divjal čez Vransko polje tudi pravi tornado, kakršnega poznajo le v Ameriki. Silno so bili poškodovani vinogradi in polja. Tornado je uničil nad 100.000 trt. Zelo so bile poškodovane tudi hiše ob Vranskem jezeru. Iz Ljubljane —1 "\ jopica, rjuha, ročna torbica, j par ženskih copatov srajca, zavit razdrt 1 plašč, 2 palici, odeja, 21 aktovk, 3 na- J hrbtniki, 19 kovčegov, 9 zavitkov, vrč za mleko, prazna pletenka, foto-aparat v etuiju. deteljno seme, mera za les, škatla barve, zavitek kanditov, zvez vrvi, oficirski samokres, ogledalo 40 x 61, veriga. —lj Rumen kanarček z obročkom je bil ujet. Kdor ga pogreša, dobi obvestilo v trgovini 2eleznikar, Marijin trg. —lj Ukradeni kolesi. Iz veže Stepičeve gostilne v Tržni ulici v Šiški je bilo ukradeno 800 din vredno črno pleskano kolo znamke i Diamant* Ivanu GluščiČu. Ukradeno kolo ima tov. št. 938218 in je bilo opremljeno tudi z evid. številko, ki pa jo je tat najbrže zavrgel. — V PraŽakovi ulici pa je nekdo odpeljal 700 din vredno kolo, znamke ~Oxford« Stanku Rozmanu. —lj Tatvine. On: dan se je vtihotapil neznan zlikovec v stanovanje Kristine Krem-žarjeve v Aleševčevi ulici 44. Tat ji je odnesel zlato zapestnico, sestoječo iz 13 mm dolgih členkov. Kremžarjeva je oškodovana za 1000 din. — Raznašalcu Antonu 2e-bretu je bil nekje v mestu ukraden zavitek novih čevljev v skupni vrednosti 1200 din. — V FVankopanski ulici v siški pa je tat odnesel Andreju Zupanu tri srajce, vredne 210 din. Franc Batjel na zadnji pat! Ljubljana. 2. julija Pogreb pokojnega podjetnika lastnika »Tribune« Fra^pi Bat jela je pokazal, kako zelo je bil pokojnik priljubljen in spoštovan v Ljubljani Pred mrtvašnico nasproti Leonišča se je že pred 16 zbrala ogromna množica občinstva, da počasti njegov spomin in ga spremi na njegovi poslednji poti. Po blagoslovitvi krste in molitvah duhovnikov se je razvil po Jlajmerjevi ulici ogromen žalni sprevod. Za žalmm praporom so se razvrstili člani »Soče« s predsednikom dr Pucera rn podpredsednikom načelnikom Sancinom na čelu Sledile so dolge vrste športnikov m pa kolesarjev s pre- iepijm vencem Slovenske kolesarske zveze, ki jo je zastopal njen podpredsednik podpolkovnik Jaklič. Za vozom z venci so spet stopali pred praporom člani kolesarskega društva »Ljubljanica«, kate' e^a ustanovitelj in častni predsednik je bil pokojnik. Za vozom s krsto so se takoj za globoko žalujočimi svojci pokojnega Franca Batjela razvrstili funkcionarji raznih društev, organizacij m korporacij člani Obrtniških združenj * predsednikom Rebekom na čedu, zastopniki Soicla in raznih narodnih ter športnih društev. Ob svežem grob j se je na pokopališču Sv. Križa poslovil od pokojnika tajnik »Soče« Urbančič, ki se je v globoko zamišljenem govoru spominjal njegovih zaslug za narodno stvar, v imenu športnikov pa mu je spregovoril v slovo Ivan Ros ina. Za Slovensko kolesarsko zvezo se jc poslovil od pokojnika podpolkovnik Jaklič z besedami, ki so vsem segle globoko v dušo. Francu Bat jelu večna slava! Nesreče Ljubljana, 2. julija Snoči okrog 20. so bili reševalci nujno pozvani na Aleksandrovo cesto, kjer se je malo poprej pripetila nesreča privatni na-mescenki Eilfridi Simoničevi. Simoničeva se je peljala s kolesom po Aleksandrovi cesti, kjer ji je privozil nasproti neki moto-ciklist. Simoničeva se mu je skušala umakniti, pa je pri tem zavila preveč v stran in zadela s prednjim kolesom ob robnik, da je padla. Obležala je nezavestna in so ji prvo pomoč nudili v Koretičevi trgovini, nakar so jo reševalci prepeljali v bolnico. Kakor se je izkazalo v bolnici, njene poškodbe niso hude. Na Jernejevi cesti v Šiški je podrl neznan avtomobilist 60Ietncga šolskega upravitelja Josipa Primožiča, ki se jc peljal s kolesom in se je pri tem precej poškodoval na glavi. Na Masarvkovi cesti je včeraj popoldne podrl tramvajski voz SS^tnega čevljarskega pomočnika Avgusta Slapničarja. Slap-ničar se je poškodoval na rokah in po životu. Na cesti v št Vidu ie neki avtomobilist podrl včerai popoldne 301etneg« Vladimir-ja Goloba, stanujočega v Gajevi ulici v Ljubljani. Gclob je pravkar nameraval stopiti na tramvaj, ko je pridrvel mimo avto in ga spodnesel Golob je poškodovan na glavi, po rokah 'm po žive tu. Na trojanskem klancu je prišla pod avto 61etna posestnikova hčerka Frančiška Lipovskova iz Blagovice. Bila je na cesti prav v trenutku, ko sta se srečala avto in voz s konjsko vprego Dekletce se je skušalo obema umakniti pa je pad.<. pod avto in dobilG hude poškodbe po vsem životu. V Vodicah nad Sv Križem je padel z nadhlevja 14Ietni posestnikov sin Franc Meserko in se poškodoval na gtevi in po rokah. V bolnico se je včeraj popoldne zatekel tudi 361etni .strojnik Jakob Franc iz Št. Vida, ki se je s koso vrezal v desno nogo. Iz Celfa —c Tujski promet in umrljivost. V mesecu juniju je obiskalo Celje samo 914 tujcev (884 Jugoslovenov in 30 inozem-cev) nasproti 1028 v letošnjem maju in 1066 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 14 v mestu in 26 v javni bolnici. Tudi v lanskem juniju je umrlo v Celju 40 oseb. —e Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 64 brezposelnih, delo je bi-*o ponujeno za 31 oseb, posredovanj je bilo 6, odpotovalo je 9, odpadlo 5 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 244 brezposelnih (191 moških in 53 žensk) nasproti 230 (182 moškim in 48 ženskam) dne 20. junija.' Delo dobi 15 cestnih delavcev, 5 Čevljarskih pomočnikov, 4 hlapci, 3 poljski delavci, po 1 frizerski ln krojaški pomočnik, 8 kmečkih dekel, 6 kuharic, 3 služkinje. 2 natakarici in 1 postrežnica. —c Celjski šahovski klub je priredil na Vidov dan zvečer brzi turnir za prvenstvo' v mesecu juniju. Prvo mesto si je priboril inž. Srečko Sajovic s 7 točkami in pol od 10 dosegljivih, drugo mesto pa Josip Grašer s 7 točkami. —c U»oden karambol motornega kolesa z vlakom. Na proslulem železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu, kjer se je pred leti dogodila znana katastrofa celjskega mestnega avtobusa ln kjer je bilo že mnogo drugih težkih prometnih nesreč*, je prišle v nedeljo popoldne spet do hude nesreče. Okrog 16.30 sta se pelja- Poslednje vesti; Zadnja pot maršala Salb; z letalom v Italijo Pofmrtna svečanost na afriških tleh v navzočnosti maršala Grazianija Bengazl, 2. julija. AA. (Štefani.) V Ben-gaziju je bila prirejena posmrtna svečanost ob truplu maršala Itala Balba in njegovih tovarišev. Maršal Graziani, ki je prispel iz Tripo-lisa, je izkazaj zadnjo čast maršalu Bal-bu in njegovim tovarišem. Spominski svečanosti so prisostvovali maršalova vdova in starši njegovih padlih tovarišev ter predstavniki vojnih in civilnih oblastev. Posmrtni ostanki maršala Balba so bili prepeljani nato na lafeti v cerkev, pred katero so stražili karabinerji. Za lafeto so peljali njegovega belega konja, za njim pa so šli predstavniki oblastev, domovinske in arabske čete in ogromna množica ljudstva. Po zadušnici v cerkvi je imel maršal Graziani govor, v katerem je naglasil veliko vlogo, ki jo je imel maršal Balbo in njegovi tovariši v razvoju fašizma. Nato so bili prepeljani smrtni ostanki na letališče, odkoder so bili z letali poslani v Italijo. Genova, 2. julija. AA. Predsednik genovske obćine je odredil, da se eden velikih trgov, ki bo zgrajen o priliki arhitektonske spremembe mesta imenuje trg Itala Balba. Letalske borbe v Afriki Današnje italijansko vojno poročilo Rim, 2. jul. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo opoldne naslednje vojno poročilo: Na Cirenaiški meji so italijanska letala kljub slabemu vremenu uspešno bombardirala in obstreljevala s strojnicami kolono sovražnih oklopnih avtomobilov. Nekaj avtomobilov je zgorelo, nekaj nadaljnjih je bilo močno poškodovanih. Dve letali se nista vrnili na svoje oporišče. Skupina italijanskih letal je nenadno in ponovno uspešno bombardirala velik sovražni konvoj na južnovzhodnem Sredozemskem morju. V Vzhodni Afriki so naša letala napadla luko in skladišča v Berberi ter poškodovala razne objekte. Sovražna letala so skušala napasti Masauo. Naša lovska letala so takoj intervenirala ter sestrelila dva sovražna aparata. Protiletalskemu topništvu je uspelo zadeti nadaljuje sovražno letalo, ki je v plamenih padlo na tla. Sovražnik je bil prisiljen umakniti se. Skupina sovražnih letal je bombardirala Aujrusto. Takojšnja ln uspešna akcija mornariškega protiletalskega topništva je preprečila, da bi napadalci dosegli večji uspeh. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Gmotna škoda je neznatna. Ranjeni so bili trije civilisti. Angleži zapuščajo Rumunijo Bukarešta, 2. jul. br. (Štefani.) Med tujci je sklep rumunske vlade, da se odreče angleškim in francoskim garancijam, izzval veliko pozornost. Angleži se že pripravljajo na odhod iz Rumunije. Pred zasedbo Sirije Ankara, 2. jul. br. (Štefani.) Tu so se danes razširile vesti, da so se angleško-turško-iraška pogajanja glede na novi položaj, ki je nastal na Bližnjem vzhodu zaradi francoske kapitulacije, končala brez uspeha. Po informacijah poučenih krogov je angleška vlada skušala doseči z Irakom in Turčijo sporazum, po katerem naj bi vojske vseh treh držav zasedle Sirijo. Iraku naj bi pripadla pretežna večina dežele. Turčija naj bi dobila Mosul in Aleppo. Ostale predele ob obali in predvsem Libanon naj bi pripadli Angliji. Nevtralnost malih držav Talin, 2. julija br. (Štefani) Podpredsednik vlade je imel govor po radiu, v katerem je uvodoma ugotovil, da se jc ravnotežje v Evropi povsem prevrnilo. Na kontinentu nastaja nov red. Spričo tega so zaman poskusi malih držav, da bi postale nevtralne. Zato si morajo na vse načine prizadevati, da bi se izognile vojni. Pakt Estonske z Rusijo ima za Estonsko baš ta namen. Zato bo estonska vlada striktno izpolnjevala svoje obveznosti do Rusije. V svojem govoru je nato napovedal velike gospodarske in socialne reforme, nazadnje je pozval estonski narod, naj se ves posveti stvari domovine. Iz Rige poročajo-, da je danes tudi le-tonski predsednik razveljavil obrambno zvezno pogodbo z Estonsko. Katastrofa francoskega vojnega letala Madrid, 2. jui. br. (DNB.) V zalivu Al-gecirasa se je ponesrečilo francosko vojno letalo. Padlo je v morje. Vsi trije francoski oficirji, ki so bili na njem, so utonili. Odstranjen spomenik v Parizu Pariz, 2. jul. br. (DNB.) Nemški vojaki so na povelje pariškega poveljstva odstranili spomenik generala Mangina. Pokojni general je bil pred leti poveljnik francoske vojske, ki je okupirala Porurje. Vrnitev italijanskih izseljencev iz Egipta Trst, 2. julija s. (Štefani) Iz Egipta in z Bližnjega vzhoda sta prispeli danes v Trst dve skupini Italijanov, ki so ob vstopu Italije v vojno zapustili Egipt in dežele pod angleško oblastjo Potovali so iz Egipta in Palestine preko iSrije, Turčije, Bolgarije in Jugoslavije. Med potjo so v Palestini in Siriji naleteli na velike težave. la 301etni zidar Franc Jelen od Device Marije v Polju in njegova 281etna žena Terezija z motornim kolesom iz Celja po državni cesti proti Levcu. Ko sta prispela do železniškega prelaza v Medlogu, je privozil vlak iz Celja, ki je imel zamudo. Jelen ni opazil bližajočega se vlaka in je prispel do proge ravno v trenutku, ko je privozil vlak. Motorno kolo je zadelo v vlak s tako silo, da se je razbilo. Jelena in njegovo ženo je vlak odbil. Jelen si je zlomil desno roko v ramenu in se potolkel po nogah ter dobil tudi notranje poškodbe, njegova žena pa se je potolkla po rokah in ostalem telesu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Ugotavljamo, da železniška uprava kljub številnim nesrečam še vedno ne smatra za potrebno, da bi namestila na železniškem prelazu v Medlogu nujno potrebne zapornice. —c Napad in nesreča. Ko se je 561etni prekupčevalec z živino Ivan Svetlin z An-skega vrha pri Celju peljal v noči od petka na soboto s tremi spremljevalci s tovornim avtomobilom iz Ljubljane proti Celju, ga je med vožnjo blizu Tuhinja napadel eden izmed spremljevalcev in ga poškodoval po vsem telesu. V Gaber j u pri Celju je padla 7Ietna hčerka dninarice Elizabeta šobrova v soboto doma v stanovanju pet metrov globoko in si hudo po-škpdovala križ. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 741etna dninarica Marija Zagajškova iz Predence pri Šmarju, v ponedeljek pa 431etni hlapec Ivan Jeraj iz Lok pri Mozirju in štiriletni posestnikov sin Leopold Slapernik iz Za vrha. pri Dobrni. —c Propaganden juniorski atletski miting priredi SK Celje v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne na Glaziji. pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, včlanjenih v SAZ. Prijave se bodo sprejemale pol ure pred pričetkom tekmovanja. Vrstni red tekmovanja je naslednji: tek na 100 m, met krogle, skok v višino, tek na 200 m, met diska, tek na 1.000 m, met kladiva, skok v daljino, met opja, troskok in štafeta 4 x 100 m. —c Ju gosiovensk i šahovski savez je sklenil, da bo 11. avgusta v Celju jugo-slovenski šahovski kongres, od 11. do 31. avgusta pa nacionalni amaterski turnir ^Jugoslavije v proslavo 201etnice Celjskega šahovskega kluba. Iz Maribora — Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so vrx>kojeni nadučiteli Anton Gradišnik star 57 let. bivši trgovski zastopnik Prane Kovačič. star 51 let. stanuioč v Slovenski 40. uDokoieni maior Josio Jeklin star 76 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. ■— Mariborski upokojeni učitelji imajo 4. t. m. svoj redni mesečni sestanek pri g. Kerenčiču na Pesnici. Vabljeni tudi prijatelji stare narodne garde. — Mariborski delovni trg. Tukajšnja Borza dela potrebuje za takoišnii nastoo 1 samostojnega sedlarskega mojstra, ki se razume na vsa dela ori sodobnih ierme-narskih strojih, in 1 preizkušenega stroj-nika-kurjača. ki ie obenem elektrikar. — Mariborčanka promovirala na beograjski univerzi. Na medicinski fakulteti beograjske univerze ie promovira1 n edč. Mira Stok iz Maribora. Mlada zdravnica je prva Mariborčanka, ki ie dosegla doktorsko čast na beograjski univerzi. Iskreno čestitamo! — Šahovske tekme. Preds-očniim ie bilo 6. kolo šahovskega tekmovania v okviru tukajšnjega Šahovskega khiba »Vidmar« Rezultati so bili sledeči: Cer-talič : Sonan 1:0. Lukeš sen. : Re nsbercer 1:0. Kuster : Marvin 1:0. Senekovič : Lukeš jun. 1:0. Skralovnik : Peče 1:0. Kukovec : Ketiš 1:0. Partija med Gerželiern in Hvalicem ie bila preložena. Stanie do 6. kolu ie sledeče: Kuster 6. Gerželi 4 in pol (1), Kukovec 4. fl), Certalič 3 in pol (1). LukeŠ sen. 3 in pol. Peče in Sonan 3. Drevi bo 7. kolo šahovskega prvenstvenega tekmovanja. Hq(c\ni ca KOLEDAR Danes: Torek, 2. julija: Obisk Devtee Marije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Sloga: Tebi na ljubo. Kino Union: Ognjena zemlja. Kino Šiška: Kraljica ledu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste— Zaloška cesta 47. Iz Ljutomera — Nevihta. Po daljšem času smo dobili v soboto dež, ki je bil na vrtovih, travnikih in poljih že nujno potreben. Ponoči pa je bila huda nevihta, ki pa na srečo ni napravila nikake škode na polju in v vinogradih. — Sokolska akademija. Sokolsko društvo je namesto svojega vsakoletnega nastopa priredilo na Vidov dan zvečer ob 9. telovadno akademijo, Id je obsegala 10 telovadnih točk. Prireditev je bila na telo-vadišču. Posamezne točke akademije so bile gladko izvedene. 800 letnica portugalske samostojnosti Veliki trg Don Pedro in gledališče Dona Maria v Lizboni Nedavno so v Portugalski začeli prosila vi lati 8001etnico svoie samostoinosti z velikirni slovesnostmi. Osnove portugalske države so bile i>oložene že v 12. srtoletiu v dobi križarskih vojn. Severni del sedanie M. Salazar Portugalske ie bil v zgodnjern srednjem veku del kastilskesa kraljestva. Kastilski vladar Alfonz VI. ie daroval ob koncu 11. stoletia ozemlie med rekama Minko in Mondego Juriju Bursundskemu, ki se ie proslavi v bojih z Mavri. Tedaj je bila Portugalska še obmeina erofiia. odvisna od Kastilije. Šele Juriiev naslednik se ie po sijajni zmagi nad Mavri proglasil z dovoljenjem papeža 1. 1139. za kralja. Podpirali so ea angleški in nizozemski križarji, ki so se ustavili na poti v Palestino v nieeovi deželi. Z niihovo pomoči o je Alfonz osvojil Lizabono. ki ie postala glavno mesto novega kraljestva Alfonzovi nasledniki so konsolidirali novo državo vsestransko. Skrbeli so za izpopolnitev državne uprave in gospodarski napredek. Kralia Sancha so imenovali v 13 stoletni zaradi niegoveea pospeševania kmeriistva »Prijaitelia kmetov« Krali Alfonz III. ie osvojil 1. 1250. na iufiu pokrajine Alearve in tedaj je kraljestvo dobilo ob^eg. kakršnega ima še dandanes Portugalska meia je torei ena izmed naistarHših v Evroni. Portugalska ie bila kraljestvo 1. 1910.. ko ie bila proglašena za renubliko Sedal imajo v Portugalski diktatorski re>im Prezident ie general F. Carmona. ministrski predsednik pa O. Salazar Ob desetletnici Sokola v Zg. Šiški Jubilejni telovadni nastop bo v nedeljo popoldne na letnem telovadišču v Zg. Šiški Bilo je po uspelem I. vsesokolskcm zlc-tu saveza S ki J v* Beogradu 1. 1930. ko so se pod vtisom uspelih zletnih svečanosti in po priznanju, ki ga jc izrekel in izkazal sokolstvu viteški kralj Aleksander I. Ze-dinitelj, pričela p<>\\ Telovadbo sta vodila br. Poharc in s. Černeto-va. Že 9. novembra 1. 1930 je pripravljalni odbor mogel pokazati prvi uspeh, zakaj na ta dan je b\\ sklican ustanovni občni zbor, ki je bil v nabito polni dvoranici Narodnega prosv. društva Vodnik. Za prvega društvenega starosto je bil izbran do'inačin br. Leopold Ccrv. k ie še dants aktiven član društvene uprave, za njegovega namestnika br. Dorče Koch. poznejši starosta, za načelnika br. Janez Poharc in za načelnico s. Olga Ccrnetova. Že 1. decem- bra istega leta je mlado društvo v omenjeni dvorani priredilo svečano prvode-cembrsko proslavo z zaobljubo članstva in uspelo telovadno akademijo. Svoj prvi javni nastop jc imelo naslednje leto v začetku julija na šolskem vrtu. Vseh nastopajočih je bilo nad 140. kar je bilo brez dvoma dokaz smotrnega in resnega dela. In tako so se vrstili veseli, z uspehi kronani dnevi z urami težkih preizkušenj, pa tudi razočaranj, toda zgledna složnost, ki je vsa leta družila sokolsko družino v Zg. Šiški, je premagala vse ovire in po desetih letih trudapolncga dela gleda danes Sokol Ljubljana Zg. Šiška lahko z zadovoljstvom na dosežene uspehe. Lastno obsežno letno telovadišče, ki so ga marljive sokolske roke pričarale iz zapuščene tn zamočvirjene gramoznice, prostoren, dasi skromen lasten dom z obsežnim in opremljenim odrom, lutkovni oder, lepa knjižnica, oprema in lastno, doma izdelano telovadno orodje so najlepši in neovrgljivi dokazi požrtvovalne delavnosti članstva in umnega gospodarstva upravnih odborov Da tudi telovadba ni bila zanemarjana. dokazujejo vsakoletne telovadne akademije, vsakoletni uspeli javni nastopi, mnoga tekmovanja in udeležba na raznih nastopih in zletih. In, ali ni krasen uspeh, da so danes vodniki oddelkov že bratje in sestre ki so začeli v društvu telovaditi v vrstah dece? Tudi v prosvetnem pogledu more društvo s ;tevilnimi proslavami, predavanji, odrskimi in lutkovnimi predstavami zaznamovati prav lepe uspehe Ni torej čudno, če je uživalo in uživa splošen ugled tudi pri onih, ki sicer niso posebno naklonjeni sokolskim stremljenjem in če jc našlo vedno odpite roke m srca, kadar je potrcbo\alo pomoči. Kljub težavnim časom v katerih živ svet, slavi Sokol v Zg Šiški s ponosnim čelom m vedrim pogledom v bodočnost svoj jubilej. čigar glavna prireditev bo jubilejni javni nastop v nedeljo 7. t. m s priče t kom ob 16., v primeru dežja pa naslednjo nedeljo 14. t. m. ob isti uri in ob vsakem vremenu. Bratje in sestre, ki so vedno radi pohiteli v posete k ostalim bratskim društvom, pričakujejo, da jih bodo ob njihovem jubileju obiskali bratje in sestre iz vseh ljubljanskih in okoliških društev v čim večjem številu, pa tudi ostala narodna javnost, s čimer bo moralno in gmotno podprla to jubilejno prireditev im idealna stremljenja Sokolov v rojstnem kraju Valentina Vodnika. Naj bodo priče velike hvaležnosti, ki jo dolguje društvo br. Črvu. Kochu, Rihi, Piršu, Jenku, Zakotniku. ss. černetovi in Sover-Jenkovi, že pokojnemu br. Planički m vsem ostalim, ki so skozi vsa leta pomagali graditi temelje mlademu društvu in omogočili njegov razvoj Naj bodo pa tudi priče resnega dela v telovadnici, ki je žal ovirano zaradi trenutnih razmer in drugih nalog. Načelništvo želi, da bi sodelovale pri nastopu v sporazumu z meddruštvenim odborom ljubljanskih društev tudi ostale ljubljanske edinice. ki naj pošljejo svoje telovadce k skušnjam v nedeljo ob 9 dopoldne Popoldne morajo nastopajoči biti na zbornem mestu v Sokolskem domu v Zg. Ši ki najkasneje ob pol 16 Obljubljeno je tudi sodelovanje izbrane vrste ljubljanskega Sokola, ki bo nastopila s posebno točko. Vabimo iskreno vso narodno ja\nost na naše slavje z bratskim sokelsk m Zdravo! Skrivnost kozmičnih žarkov Po nekaterih domnevah kozmični žarki niso solninega in nastajajo šele v najvišjih plasteh našega ozračja 2e 30 let je minilo od prvih opazovanj fizikov Šveda Gockela in Nemca Kohlho-gterja, ki sta ugotovila s pomočjo balonskih sond, da so najvišje zračne plasti naše zemlje izpostavljene posebnemu izžarevanju, ki prodira celo do površine zemlje in v njeno notranjost, vendar skrivnost žarkov ni bila doslej Se pojasnjena. Ime kozmičnih žarkov ni posebno primerno, ker razumemo pod tem imenom žarke približno iste vrste, kakršni so rentgenski in izredno silne prav za prav bombardirajoče snovne delce (elektroni, nabiti z negativno elektriko, in pozitroni, nabiti s pozitivno elektriko). Na vprašanje, ali je izvor teh žarkov kozmični, doslej še ni bilo zanesljivo odgovorjeno. Ti neznatni drobci. ki jih imenujemo kozmične žarke, imajo ogromno energijo, saj dosega celo nekaj milijard elektronvol-tov. En elektronvolt je energija, ki jo dobi elektron, če vpliva nanj električno polje intenzivnosti enega volta na centimeter. Da bi si lahko predočili, kako velika energija je to. moramo vedeti, da ima svetloba žarnice okrog štiri elektronvolte energije, pronicajoči rontgenski žarki pa okrog 100 tisoč, a najmočnejši žarki gamma, ki izvirajo iz elementa radia, imajo 2 milijona elektronvolta. Kozmični žarki so torej najmočnejši, to se pravi, da pronicajo najgloblje izmed vseh doslej znanih žarkov. Pronicajo skozi svinec, v debelini nekaj metrov in pri svinčeni plošči, ki bi bila 160 cm debela, bi se njihova intenzivnost zmanjšala približno le na polovico. Z merilnimi pripravami, ki so jih potopili v morje, so ugotovili, da sega intenzivnost kozmičnih žarkov še do globine okrog 70 m, a celo v globini 500 so jih zaznamovali s posebnimi občutljivimi aparati. Lastnosti teh skrivnostnih žarkov so opazovali na raznih krajih naše zemlje in v raznih dnevnih dobah. Njihova sila je bila približno enaka podnevi in ponoči, tako da je bila zavrnjena domneva, da izvirajo od sonca. Po računih Kohlhosterja padeta na vsak kvadratni centimeter povprečno po dva žarka v minuti. To se pravi, da človeško telo, ki ima 2 m- površine, prebode 40.000 žarkov. Trajno izpostavlje-nje človeškega telesa temu silnemu bombardiranju kozmičnih žarkov ne more izostati brez posledic. Kohlhoster je prvi izrazil domnevo, da je staranje posledica kozmičnega izžarevanja. Dokler je bil obstoj kozmičnih žarkov ugotovljen le s pomočjo elektroskopa, niso mogli presoditi, kakšne vrste žarkov je prav za prav kozmično izžarevanje. Zato je bilo to vprašanje predmet raznih nedokazanih znanstvenih špekulacij. Tako je n. pr. ameriški fizik Compton, ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, trdil, da gre za naglo leteče ali valujoče elektrone, med tem ko je prav tako slavni ameriški fizik Millikan sodil, da gre za nesnovne žarke, podobne rontgenskim ali radioaktivnim žarkom gamma. Ko se je posrečilo kozmične žarke fotografirati, so ugotovili, da vsebujejo snovne žarke (elektrone in po-zitrone), pa tudi nesnovne. Glede na energijo sestave teh žarkov jih lahko po Au-gerju ločimo v dve vrsti, ki se razlikujeta po večji ali manjši pronicljivosti. Po tem da kozmični žarki prodirajo na vsa mesta na zemlji z enako intenzivnostjo od vseh smeri enako podnevi in ponoči in ne glede na letno dobo, lahko sodimo, da niso sončnega izvora. Približno pred dvema letoma je E. Hol-mes izrazil domnevo, da kozmično izžarevanje nastaia šele v našem ozračju in sicer v najvišjih plasteh. Po njegovi domnevi nastaja to izžarevanje nad Heavisidovo plastjo (to je nlast loniziranega vodikovega plina, v višini Okrog 100 do 120 km. posebno pomen-; bna za širjenje radijskih elektromagnetlčnih valov, ki se od to plasti odbijajo). Elementarni drobci, ki prodro do električnega polja v tej višini, dobe posDešeno hitrost, ki ustreza merjenim energijam osnovnih drobcev kozmičnega Izžarevanja, Doslej ta hipoteza še ni bila praktično dokazana. Dišeča žarnica Zopet praktičen izum: dišeča /arnica! Kdor ho hotel, si ho poslej lahko z žarnico, ki mu bo razsvetljevala prostor, hkrati tudi parfumiral stanovanje. Dovolj bo, da bo pritisnil na gumb, in že bo žarnica začela oddajati razen svetlobe tudi prijeten vonj. Ta izum je hil registriran v nemškem patentnem uradu Nova žarnica ;ma priključeno posebno pitoŠČO Ko začne elektrika opreva t i žarnico in hkrati tudi plovŠČii, izpa-reva plošča di'ave, s katerimi je bila prepojena. Na ta način je mogoče tudi desin-ficirati prostore, kajti dišave, ali katerekoli druge tekočine, ki izparcvajo si lahko poljubno izbiramo. Ta izum bo imel veliko praktično vrednost zlasti v gledaliških dvoranah, v kinu. v restavracijah in sploh v prostorih, kjer se zbira mnogo ljudi, kajti s pomočjo novih žarnic bodo lahk i >\v-ževali zrak. Aparat je /clo poceni in ravnanje z njim preprosto. Smrt amo?kIkega generala V Filadeifiji je umrl zna::; •■ co- neral Snuj Iey Butler. zagovornik angleško- ameriškega sodelovanja, v svetovni vojni je bil Butler poveljnik pehote. Zogu v Londonu Bivši albanski kralj Zogu p ispel s svojo soprogo Geraldino in tremi ta nraml v Londcn Pr^d i: ibodom v Aneiijo je živel tu« P ««>;sJ*tm. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZnO Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MALIM OVEC naraven, kg din 17.—, audi HOMAN, Sv Petra c. 81 Posložite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! ZNAČAJ EN USODO Vam povem, če pošljete lastnoročno spisane rojstne podatke in 6 din v znamkah za odgovor. Franja Polanec-Logarjeva. Medno 44, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1652 TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesecno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi t najnovejšim aparatom. Cene nizke. — »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1373 POLK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od Vfc? do 8 in oo ^-8. do 9. ure zve-ei za začetnike m izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Poul* tudi po diktatu Novi tečaji se orično 2. julija, šolnina najožja -Največja stroje pisni ca ^ 10 pisalnimi stroji raznih siste-nov Vpisovanje dnevno od 6 io 8. ure zvečer — Chnstotov ični zpvod. Domonranska c 15. tel 48-43 1591 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8. din GOSPODIČNA z malo maturo m trgovsko šolo — ze izurjena v pisarniškem delu in pn blagajni — išče službo v pisarni ali Kot oia-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na uprave iista pod »Vpeljana«. 1500 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FIŽOL! od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana 1614 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARM Ljubljana, židovska ulica 6 čEsVIE sveže. I.a, trde za vkuhavanje, košara 12 kg din 70.—, košara 15 kg din 265.- franko vozuina razpošilja G. Dreehsler, Tuzla. 1610 MLATILNICO veliko, z bencinskim motorjem, ki opravi ves postopek mlačve odnosno čiščenja žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem. 1651 VILA 12 sob, pritikline, cvetličnjak, sadovnjak, vrt — naprodaj. Folakoveski, Gorice, Golnik. 1650 NAPODNA iSKARNA LJUBLJANA (ZVJtStJJh SSB VRSTE TVSKfWn Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Uustriran! UPkAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Danici Lieauenr Krinka t 1*8 ljubezni — Povejte mi odkrito vse, — ji je prigovarjal menih. — 2e malo prej ste se čudili, da sem mogla skozi petnajst let prikrivati v sebi to strašno sumničenje. Toda vi ste že sami odgovorili na svoj ugovor. Mar sem mogla sklepati iz vedenja markiza de Valcora, na videz korektnega in poštenega, da mi je bil v resnici tuj, kakršnega se je delal? Kako bi bila mogla zatreti v sebi celo spomin na to, da sva se ljubila? Mar sem mogla takoj sklepati, da se res ne spominja več, da se ne more spominjati, da je tisti, ki me je privijal k sebi. ki mi je prisegel večno zvestobo in ljubezen? Oče Eudoxios se je zdrznil ob teh strasti polnih besedah. Grofica je to opazila in zato je nadaljevala z mirnejšim glasom: — Strašna misel se je porodila v meni tistega dne, ko mi je dejal markiz de Valcor, razmišljajoč o nežnem občutljivem značaju, mojega sina, ki ga je moral smatrati za svojega: Ta otrok je samo vaš. Ničesar nima po svojem očetu. Kdo bi poznal v njeni otroka Stanislava de Ferneusa, vročekrvnega in trdnega, kakor so bili njegovi srednjeveški predniki ? Ta beseda je bila zares preveč cinična. Biia sva sama. Srepo sem se ozrla na markiza de Valcora. Na njegovem obrazu ni bilo niti sence zadrege ali razburjenosti. In prvič se mi je tedaj zazdelo, tia ta obraz ni pravi. To, kar sem spoznala v njem, niso bili več sledovi let. Polt je bila temnejša, na tem obrazu je bilo več brazgotin, moška brada je bila nadomestila mladeniške brčiće in tako se je porodila v meni strašna misel: to ni Renaud, to ni on! — Dovolite mi samo eno opazko, — je dejj.1 Eu-doxios. — Vidite, gospa grofica, da me je vaše pripovedovanje globoko ganilo. Rad bi vam izrazil svojo misel z delikatnostjo, kakor jo zahteva taLa zadeva. — Govorite, — je dejala, — prav nič se ni treba ozirati name. Svoje srce odpiram pred vami kakor pred samim Bogom. — Besede markiza de Valcora, ki so napravile na vas tako neprijeten vtis in ki bi bile res krute v primeru, če bi bil ta mož prepričan, da je on oče, se lahko pojasnijo z dvomom o njegovem očetovstvu. Oprostite, gospa, on ni bil zakonski mož. Tn njegova sodba proti možu, tako trda sodba' se mi zdi, da odgovarja položaju. Ljubezen lahko ugasne, ljubosumnost ne ugasne nikoli. — Oče moj, vaša razlaga ne žali. niti ne Dreseneča. Ona izvira iz tega, ker ne poznate okolnosti moje možitve in mojega greha. O značaju grofa de Ferneusa je imelo javno mnenje samo površno pred- stavo in ta je daloč zaostajala za resničnostjo. Nihče v okraju Finistere ne sluti, kako trd in razburljiv je bil značaj grofa Stanislava. To je moje opravičilo, ko sem postala žena tega moža v letih, ko sem bila še otrok in ko sem morala daleč od vseh nasvetov in vse rodbinske nežnosti v mračni Bretagni, kamor me je bil odvedel, prenašati njegovo brutalnost, njegovo nezvestobo, njegove intimnosti z deklami in kmečkimi deklinami. Bil je vedno na lovu ali pa na morju. Bilo mi je šele 17 let. Renaud de Valcor, čijar veleposestvo je mejilo na naše, je bil star takrat 20 let. Nisem mogla kljubovati zapeljivostim tega moža, mladega kakor sem bila sama, ko mi je prvi položil pred noge svoje nežno sočutje, potem me je pa omamil s plemenitostjo svoje duše in strastnim ognjem srca. Od tistega dne, ko sem se mu vdala, nisem več pripadala grofu de Ferneusu. Renaudu štejem v čast, da ni dvomil o tem. Mož, ki bi mogel o tem nekega dne podvomiti, ki si je upal izgovoriti vpričo mene ta prešustveni dvom, ni bil Renaud de Valcor Grozo vzbujajoči ponos! Ali je bila to grešnica, povešajoča glavo pod težo vesti? Menih sam se ni mogel o tem prepričati. Pozabil je bil na strogost božjih zakonov, ki jih je zastopal, kajti grofica se mu je v dnu duše zasmilila. In grofica je nadaljevala: — Ko sem začutila, da postanem mati, sem vse priznala svojemu možu in čakala sem, da me zadene njegov gnev. Toda ni me ubil. Sklenjeno je bilo, da se ločiva. Takrat je bilo že napovedano, da bo znova uvedena ločitev zakona in tako sem lahko upala — — V ločitev! — je protestiral menih. — Usmiljeni Bog naj mi bo prizanesljiv, oče moj, če sem grešila misleč, da se dolžnost in resnica v tistem trenutku ujemata z mojo srečo in da me kli-četa, naj si priborim svobodo, da bi mogla vzeti za moža očeta svojega otroka. Sama cerkev bi se me bila v takem položaju usmilila. Nedvomno bi bila izposlovala v Rimu razveljavljenje svojega zakona, Mislila sem, da bi prej popravila nego poglobila svoj greh, če bi poskusila iztrgati se iz laži, če bi dal otroku, ki sem ga nosila pod srcem, ime njegovog pravega očeta. Toda dejanje samo ni sledilo odločitvi. Na dan mojega priznanja je zapustil moj mož grad po burnem prizoru, ki vam ga ne bom opisovala. Odšel je v lovski obleki in z lovsko opremo. Čez nekaj ur so ga prinesli nazaj nezavestnega-Obraz je imel ves okrvavljen in čelno kost mu je bil zdrobil strel iz njegove puške. Nesreča, — so mi dejali. »Samomore, je šepetal v meni glas, ki ga nisem mogla zadušiti. Stanislav de Ferneusc ni umrl, pač pa je oslepel na obe očesi. Dolgo je ležal nezavesten in dolgo se mu je bledlo. Ta čas je bil pozabil na mojo izpoved. Brez ugovora je poslušal zdravnike, ki so ga tolažili z bližajočim se očetovstvom, da bi lažje prenašal izgubo vida. Ali je bilo to pretvarjanje nesrečneža, ki je hotel obdržati pri sebi v svoji strašni večni noči ženo, do katere se je bila zdramila v njem ljubezen v trenutkih njegove ljubosumnosti, in sina, ki sta mu ga pripisovala zakon in javno mnenje? Ali je bila to res izguba spomina kot posledica težke rane? Tega nisem nikoli zvedela, oc« moj ... Nikoli! — Uboga žena! ... Vi ga torej niste zapustili? v Ljubljani Sfev. 148 »SLOVENSKI T Jolrja 1«0. Stron Dane« nepreklicno zadnjikrat! OGNJENA ZEMLJA PREDSTAVE ob 16., 19. in 21. uri! V glavni vlogi slavni operni tenorist TITO S C H I P A KINO UNION, tel. 22-21 Ogromna škoda zaradi toče Strahotno razdejanje po njivah, sadonosnikih in gradih v Bresternici, Jelovcu, Bezeni, Bistrici in Bulah škoda znaša okoli 90 do 100 milijonov din — Hitra po- moč je nujno potrebna Bre-vtemica pri Mariboru, 1. julija Niti najstarejši gospodarji ne pomnijo tako usodne katastrofe, kakor je doletela aa^o vas in nekatere sosedne naselbine, ko je nedeljska toća opustošila naše njive, naša polja, travnike vinograde in sadonos-nike. Navzlic tc/k-m Časom srro še upali, da bomo kaj imeli od letošnje !>adne letine :n poljskih pridelkom, pa tuci; od vinogradov, četudi je trsje v letošnji hudi zimi usodno pozeblo Toda vse naše nade so sedaj pokopane. Tam onstran Drave zatrjujejo nekateri, da so doživeli nekaj slič-nega pred nekako 40 Isti. Cele četrt ure je padala kakor oreh debcia toča K'estila je po trsju in sadnem drevju, p* tudi po poljskih in vrtnih nasadih V višini 4 debelih prstov je bila vsa zemlja pokrita s točo. Vsa pukrajina je nalikovala obširni snežni poljani Danes pa je v Bresternici in sosednem Jelovcu, deloma rudi na Slemenu, žalost, saj ni po poljih ir njivah niti mogoče ugotoviti, kaj je bilo tamkaj prav za prav posejano m kai je *rm raslo. Pretresljiv jc pogled na naše vinograde, sadovnjake, njive m vrtove Ljudie nimajo ničesar, s čimer bi si sedaj lahke pomagali. Zaman je bil trud pridnih rok. V nekaj trenutkih so nasuli nad nas temni in nič dobrega obetajoči oblaki, ki so se kupičili nad Sv. Urbanom, grozo in razd \ianje. Neurje je k sreči šlo mimo Kamniee in tudi mimo Selnice ob Dravi, nadaljevalo pa se je onstran Drave. Kakor pri nas, tako je tudi tam, zlasti v Bezeni, Bistrici in deloma tudi v Rušah skozi več minut uničevala kakor oreh debela toča nade m upe hudo preizkušenih gospodarjev in kmetovalcev. Bczensko polje, ki je nudilo tako prijeten pogled po krasno zoranih njivah, jc danes samo žalostno prizorišče strahotnega razdejanja. Ce zreš po poljih, ne moreš spoznati, ali je tod rasel krompir ali koruza ali katerikoli drugi poljski Sadež. Z nemo bolečino v srcu gledajo gospodarji po svojih poljih, sadovnjakih in vinogradih. Poleg Bezene m Bistrice so bile občutno prizadete tudi Ruše, zlasti pa oni del, ki je v bližnjem okolišu rurke tvornice Kakor Kamnica in Selnica, tako so bile po srečnem naključju obvarovane pred sličnim razdejanjem toče tudi sosedne naselbine Laznica. Lhnbuš m Pekre. Pobeljene ravnine so pričale o težkih posledicah, ki jih bo imela ta nepozabna vremenska katastrofa za nadaljnji obstanek naših domačij. Pomoč je nujno potrebna. Oblastva, pa tudi dobra usmiljena srca bodo morala takoj prispevati, da olajšajo gorje v težki, usodni uri. Skoda sicer se ni točno ocenjena. Je pa spričo obsežne razprostranjenosti opustošenih predelov neprimerno večja kakor je škoda, ki jo je povzročila toča nedavno v okolišu Marije Snežne. Poznavalci prilik zatrjujejo, da ni pretirana cenitev škode, ki računa z možnostjo 90 do 100 milijonov din. Nudimo bridko preizkušenim obmejnim gospodarjem čim prejšnjo in čim izdatnejšo pomoč! Lepi uspehi mariborskih plavalcev Propagandni nastop na Mariborskem otoku, ki ga je organiziral Mariborski plavalni klub, je pokazal lep napredek in razvoj mariborskega plavalnega sporta Maribor, 1. julija Precej občinstva je privabilo nedeljsko toplo vreme na Mariborski otok. Tukaj je bil uspešen propagandni nastop mariborskih plavalcev in plavalk, ki ga je organiziral in pripravil agilni Mariborski plaval- vztrajen napredek. Skakali 90 z deske z višine 3 m in s skakalnega stolpa z višine 10 m. Ubrano so izvajali tudi nekatere skupinske skoke, za katere so žeb' iskreno priznanje Številnega občinstva. Pri štafeti 3 x 50 m mešano ao dosegli ni klub. O lepem napredku našega plavalnega sporta pričajo rezultati: Pri hrbtnem plavanju 50 m za gospode Je dosege! prvo mesto Petek II v času 0.38, drugi najboljši čas je izkazal Dorruk z 0:45.. Pri prostem plavanju na progi 400 m je dosegel Braniselj čas 6:45. Stajner 6:49.5. Zimic pa 6:5S. Pri prsnem plavanju na progi 100 m si je priboril 1. mesto Jakovič z 1:32.2, drugo mesto Voler z 1:35, tretje mesto pa Mihorko z 1:38. Pri prostem plavanju za dame na progi 50 m je dosegla najboljši čas r>evotak 0:40.1. potem sledi Bajdeto-va 0:41.2. Mihorkova 0:47.3. Tudi pri skokih so pokazali Beruč. 6ko-£ic, KoSak in Lampret sol ion o šolo in Maribor, 1. julija Bilo je danes dopoldne okoli 11. ure, ko 60 v hiši v Tomšiče v eni drevoredu št. 14 in v bližini odjeknili trije streli. V omenjenem poslopju se nahaja izdelovalnica papirnih vrečic. Tukaj jc zaposlenih med drugim tudi več deklet Med njimi je bila lTletna Frančiška Rcpina, ki je stanovala v Smetanovi ulici 46. Rep ino va je biLa marljiva in vestna delavka. V zadnjem času so jo mučili duševni boji, vendar je svojo notranjo bolečino zadrževala in jo prikrivala. Ob navedenem času je razburil deska vke krvav dogodek, ki je globoko pretresel vse navzoče. O omenjenem času se je namreč pojavil v Tomšičevem drevoredu 14 mlajši moški. Stopil je k Frančiški Repinovi in spregovoril z njo nekaj besed. \ naslednjem hipu je že naperil samokres proti Repinovi in sprožil. S prvim strelom je moški ranil Repinovo v levico Repinova. ni izgubila prisotnosti duha, ampak je v strahu pred strelcem pobegnila na prosto v Tomšičev drevored Moški ji je sledil in spet sprožil samokres. Rep ino va je bila. zadeta v vrat. toda navzlic temu je bežala naprej. Sledil je tretji strel, ki jo je zadel v levo bedro Nato se je moški umakni k ograji bližnjega vrta. Odjeknila sta _ Maribor, 1. julija- Smotrna vzgoja v enoletnem tečaju »Her mes« kaže vsako iet0 lepe učne uspehe. To so pokazali tudi letošnji zaključni izpiti, pri katerih je zastopal ministrskega odposlanca direktor Trgovske akademije Z. Peter Modic. Izpiti so se vršili ob navzočnosti odbornikov Slovenskega trgovskega društva ss. v. \y«ixia, Antona Paša Fran j a Majerja in Albina Ambrožiča. Navzoči nadzorni člani so izrazili »voje primanje in pohvalo spričo solidnega znanja Kandidatov m kandidatmj. v okviru Zaključnega izpita so se vrSIle. kakor vsako leto, se posebne tekme iz strojeDisja in stenografije. Strojepisnih tekem se je udc. leiilo 12 kandidatov in kandiciaunj. Na, boljše uspehe SO dosegle Sonja Vrečko, Sil vi j a Nemec in Anastazija Golob. Steno-grafskin tekem se je udeležilo 22 kandidatov in kandidatlnj. NajlepSe uspehe, to je do 200 zlogov na minuto, so dosegle Mara Strasser, Zofija Androjna m r>amca Riba- najboljši čas 1:52.7 minut Petek H. Gala in Zimic, drugi najboljši čas 1:55.2 Zlatic, Voler in Tomažič, na tretjem mestu pa so se plasirali Pesta, Lampret in Golež z 1:56.4. Organizacija uspešnega nastopa je bila v veščih in spretnih rokah agilnih odbornikov Mariborskega plavalnega kluba, ki se sedaj skrbno in resno pripravlja za prvenstvena plavalna tekmovanja Slovenske plavalne zveze, ki bodo 10. In 11. avgusta v Mariboru. Pred tem pa bo Mariborski plavalni klub organiziral še druge nastope in tekmovanja, med drugim bo povabil tudi najboljše plavalce in plavalke ljubljanske Ilirije. spet dva strela. Z desnico je naperil samokres proti sencem m sprožil. V poslednjem trenutku zavesti jc vzel samokres v levico in si pognal kroglo v levo sence. Zgrudil se je na tla in je bil pri priči mrtev. Frančiška Repinova pa je \'sa prestrašena in krvava stekla po Prešernovi ulici. Ko je prišla do Aleksandrove ceste, jo je opazil policijski organ, ki jo je odve-del na dvorišče sosedne hiše kamor so kmalu zatem pribrzeli reševalci, ki so Repinovo prepeljali v mariborsko splošno bolnico. Njena zdravstveno stanje je sicer resno. vendar pa je upati, da ji bodo zdravniki rešili življenje Moški, ki je strelial. je identičen z 21-letnim Otonom Cvetkom iz Limbuša 35. Njegovo truplo so prepeliali v mrtvašnico na Pobrežju. Cvetka je že dalj časa poznal FrančHko Repinovo. Med obema se je razvilo ljubezensko razmerje. V zadnjem času pa sta se drug drugemu odtujevala. Te očitke je izražal predvsem pokojni Cvetko, dočim je Repinova to zanikala. Svoj tragični zaključek je imelo to njuno razmerje ob današnji pretresljivi ljubezenski žalo-igri, o kateri govori ves Maribor rič. Tekmovalke so bile nagrajene od raznih domaČih tvrdk, in sicer Z. Anderle, F. Goleč, K. Jančič, Jakob Lah, F. Majer, A. PaS, Pinter & Lenard, I>. Rosina, V. Weixl, razen tega &e Združenje trgovcev v Mariboru. Nagrajeni so bili po večini kandidati in kandidatinje, ki so dovršili zavod z odličnimi uspehi. Pet jih je kon- oalo teCaj z odličnim uspehom, 21 s prav dobrim, 23 z dobrim, 2 pa z zadostnim uspehom. Tečaj so dokonftali: Androjna Zofija, Babic Marija, Bortuzzo Alojzija, cetin Brun* hI Ida, Čoki Bojemir, Engl Veronika, Faga-neli Majda, Gamser Cecilija, Gjurin Branka, Hartman Stanko, Hergan Štefan, Ha-raatovič Aleksa, Kapun Marija, Kerenčič Josip, Kitak Ljudmila, Kos HUda, Kos Lota, Krofielj Milan, Lah Franja, Leskovar Marija, Lorber Vera, Makuc Boris, Mferin Peter (z odliko). Mezgee Slava, Mohorko Amalija, Mrak Kristina, Nemec Silvija, Ortan Olga* Pečar BogrtMft, Peric Emilija, Plevnik Danica, Preac Vera, Ribarie Danica, Ribaric Ivo, Robič Srečko, Strfiček Ljudmila, sipo« Pavla, ftprah Pranja, Strasser Mara, ituhec Marjeta, Tomažič Drago-slav (l odliko), Tomate Radialav (z odliko), Toplak Zofija, Urbani« Srečko, Vicelj Dika, Vrečko Sonja (s odliko), znldarič — Odprta noč ln dan ao groba vrata. Umrli so vpokoleni nadučiteli Anton Gradišnik, star 57 let. bivši trgovski zastoonik Franc Kovačič. star 51 let. stanuioč v Slovenski 40. upokojeni major Josio Jeklin. star 76 let. Žalujočim svojcem naše «lo-boko sožalie. — Mariborski upokojeni učitelji imajo 4. t. m. svoj redni mesečni sestanek pri g. Kerenčiču na Pesnici. Vabljeni tudi prijatelji stare narodne garde. — Mariborski delovni trg. Tukajšnja Borza dela potrebuje za takoišnii nastop 1 samostojnega sedlarskega mojstra, ki se razume na vsa dela pri sodobnih ierme-narskih strojih, in 1 preizkušenega si roj -nika-kurjača. ki ie obenem elektrikar. — Mariborčanka promovirala na beograjski univerzi. Na medicinski fakuteti beoeraiske univerze ie nromovira'a cdč. Mira Stok iz Maribora Mlada zdravnica je prva Mariborčanka, ki ie dosegla doktorsko čast na beograjski univerzi. Iskreno če^tamo! — Šahovske tekme. Preds-~o?ni:m ie bilo 6. kolo š^h^vske^a tekmovania v okviru tukaifnieea Snhovske^a k'^ba »Vidmar« Rezultati so bil' sWe^i: C?r-talič : Sonam 1:0. Luke.^ sen. : Rensberser 1:0. Kus=ter : Marvin 1:0. Senek°vič : Lukeš jun. 1:0. Skralovnik : Peče 1:0 Kukovec: Ketiš 1:0. Partiia med Gerželiem in Hvalicem ie bila oreložena. Stanie no 6. kolu ie sledeče: Kuster 6. Gerželi 4 in pol Cl Kukovec 4. (1). Certalič 3 in rx>i fl) T.ukeš sen. 3 in pol. Peče in Sonan 3. Drevi bo 7. kolo šahovskega prvenstvenega tekmovanja. — Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo 10. avgusta t. 1. ob 10. v Gam-hrinovi dvorani v Mariboru. Gregorčičevi ulica 26 Kdor izmed obveznikov k' bivajo v Mariboru, še ni orise-Tel Ni. Ve1, krallu Petru IT., nai se n"o 15 fuTTia t. 1 relasi v me~tnem voiaškem uradu na Slomškovem trsu 11. Mihael, Golob Anastazija (z odliko) in Logar Drago. Nekateri absolventov in abaolventinj so te dobili s posredovanjem Slovenskega trgovskega druStva službe v posameznih podjetjih. — O tem ln onem. Za kolonijo Jugoslovanskih gozdnikov' od 7. i uli i a do 3. avgusta ie še neka i prostih mest in se ie priglasiti pri Ligi. Jezdarski 20. — Mariborski skavt: bodo taborili tudi letos v Grižah pri Žalcu od 17. juliia do 10. avgusta. — Matični Sokol poziva svoie pripadnike, da nemudoma v: leio »Osebne podatke« v društveni pisarni. — Vlomilci so odnesli Jožefu Orniku iz Studencev raz^e predmete, vredne 3800 din. — Po nesrečnem naključiu je neki oletni deček odsekal 12-letni Alojziji Rebernik tri prste na levici PoškodovaJiko so Drepeliajli v bolnišnico. — V Studencih so našli neko žensko kolo. ki ga lastnica lahko dobi na orožnišk-' postaji. — 191etna Elizabeta Novak iz K ša-kov ie šla zaradi nesrečne liubezni v smrt v Dravo, ki io ie naplavila seda i pri Budini. — Dopusti železničarjem ust vljenl. Z ozirom na velik tovorni žel:zn'£ki promet so že deli časa ustavlieni oz. omeieni dopusti železn škemu osebiu. Z: svoi čas smo poročali, da mora ves povečan d'O-met zmagovati do-edanie osebje, ker železniška uprava n: nartavila novih moči. Dopusti oa so ustaviieri; tudi v ž le': iški delavnici in kuri'n'c: (Del Pol.) — Ncčno lekarniško službo imr>ta tekoči ted-^n Maverieva lekarna Zamorcu v Gosposki 12. tel. 28-12 t"T Vaup^tova lekarna ori Angp-lu varuhu na ATeksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Sprejemni izpit na obeh mariborskih realnih erimnazi.fah. Za sprejemni izpit za prvi razred tukaišn:e 1. realno gimnazije se ie priiavilo 92 učencev IzpU ie napravilo 72 učencev. Za soreiemni izni* v I. razred tuka.išnie IT državne realne gim-naz/ie se ie priiavilo v iirniiskem ro'-u 95 učencev in 135 uče~k skuoai 230 Izpita ni napravilo 6 učencev in 7 tičenk skupno 13 d^čim ie izp't nar>ravi'o 89 učencev in 128 učenk skuono 217 učencev in učenk. državni cesti proti Levcu. Ko sta prispela do železniškega prelaza v Medlogu, je pn-vozAl vlak iz Celja, ki Je imel zamudo. Jelen nt opazil bližajočega se vlaka in jo prispel do proge ravno v trenutku, ko je privozil vlak. Motorno kolo je zadelo v vlak s tako silo, da ae je razbilo. Jelena in njegovo zeno je vlak odbil. Jelen si je zlomil desno roko v ramenu in se potolkel po nogah ter dobil tudi notranje poškodbe, njegova žena pa ae je potolkla po rokah in ostalem telesu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Ugotavljamo, da železniška uprava kljub Številnim nesrečam de vedno ne smatra za potrebno, da bi namestila na železniškem prelazu v Medlogu nujno potrebne zapornice. Napad ln nesreča. Ko se je 561etni prekupčevalec z živino Ivan Svetlin z An-skega vrha pri Celju peljal v noči od petka na soboto a tremi spremljevalci a tovornim avtomobilom iz Ljubljane proti Celju, ga je med vožnjo blizu Tuhinja napadel eoen izmed spremljevalcev in ga poškodoval po vsem teleau. V Gaberju pri Celju je padla 71etna hCerka dninarice Elizabeta Sobrova v BOboto doma v ata- novanju pet metrov globoko in si hudo poškodovala križ. Oba pos'-.odovanca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski b°ln*ci so umrli: v nedeljo 741etna dninar! ca Marija Zagajškova iz Predence pri Šmarju, v ponedeljek pa 431etni hlapec Ivan Jeraj iz Lok pri Mozirju in štiriletni posestnikov sin Leopold Slapernik iz Zavrha. pri Dobrni. —c Propaganden juniorski atletiki miting priredi SK Celje v nedelj T. t. m. ob 9. dopoldne na Glaziji. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atloti klubov, včlanjenih v SAZ. Prijave se bodo sprejemale pol ure pred pričetkom tekmovanja. Vrstni red tekmovanja je naslednji: tek na 100 m, met krogle, skok v visino, tek na 200 m, met diska, tek na 1.000 m. met kladiva, skok v daljino, met opja, troskok in štafeta 4 x 100 m. —c Jugoslavenski ftah°v*ki savez je sk^nil, da bo 11. avgusta v Celju jugoslovanski šahovski kongres, od 11. do 31. avgusta pa nacionalni amaterski turnir Jugoslavije v proslavo 201etnice Celjskega šahovskega kluba. Franc Batjel na zadnji poti Ljubljana, 2. Julija f\>greb pokojneca podjetnika lastnika »Tribune« Frrw i Bat jela je pokazal, kako zelo je bil pokojnik priljubljen in sp :r<>-van v Ljubljani Pred mrtvašnico nasproti Leonisča se je že prod 16 zbrala ogromna množica občinstva, da počasti njegov spomin in ca spremi na njepovi poslednji poti. Po blagoslovitvi krste in molitvah duhovnikov se je razv?l po £!ajmerjevi uliei ogromen žalni sprevod. Za /alrvm praporom so se razvrstili člani »Soče« s predsednikom dr Pucem in podpredsednikom načelnikom Sancinom na čelu Sledile so dolge vrste ip<;rtnikov tn pa kolesarjev s prelepim vencem Slovenske kolesarske zveze, ki io je zastopal njen podpredsednik podpolkovnik Jaklič. Za vozom z venci so spet stopali pred praporom elani kolesarskega dru-tva »Ljubljanica", katerega ustanovitelj in častni predsednik i« bu pokojnik. Za vozom s krsto so se takoj za globoko žalujočimi svojci pokojnega Franca Batjc'a razvrstili funkcionarji raznih društev, organizacij in korporacij člani Obrtniških združenj * predsednikom Rchekom na čelu, zastopniki SoicJa in raznih narodnih ter športnih društev. Ob svežem grobj se je na pokopališču Sv. Križa poslovil od pokojnika tajnik »Soče« Urbančič. ki se je v globoko zamišljenem govoru spominjal njegovih zaslug za narodno stvar, v irrenu športnikov pa mu je spregovoril v slovo Ivan Rosina. Za Slovensko kolesarsko zvezo se jc poslovil od pokojnika podpolkovnik Jaklič z besedami, ki so vsem segle globoko v dušo. Francu Batjelu večna slava! Nesreče Ljubljana, 2. julija Snoči okrog 20. so bili re:evalci nujno pozvani na Aleksandrovo cesto, kjer se je malo poprej pripetila nesreča privatni na-meščenki F.lfridi Simoničevi Simoničeva se je peljala s kolesom po Aleksandrovi cesti, kjer ji je privozil nasproti neki moto-ciklist. Simoničeva se mu je skuhala umakniti, na je pri tem zavila preveč v stran in za-de\A s prednjim kolesom ob robnik, da je padla. Obležala je nezavestna in so ji prvo pomoč nudili v Koretičevi trjjovini, nakar so jo reševalci prepeljali v bolnico. Kakor se je izkazalo v bolnici njene poškodbe niso hude. Na Jernejevi cesti v $Hki je podrl neznan avtomobilist bOletnega šolskega upravitelja Josipa Primožiča, ki se je peljal s kolesom in se je pri tem precej poškodoval na glavi. Na Masarvkovi cesti je včeraj popoldne podrl tramvajski voz 381etnega čevljarskega pomočnika Avgusta Slapničarja, Slap-ničar se je poškodoval na rokah in po životu. Na cesti v St. Vidu je neki avtomobilis-t podrl včeraj popoldne 301etnega Vladimrr-ja Goloba, stanujočega v Gajevi ulici v Ljubljani. Golob je pravkar nameraval stopiti na tramvaj, ko je pridrvel mimo avto in ga spodnesel. Golob je poškodovan na glavi, po rokah m po životu. Na trojanskem klancu je priišla pod avto 61etna posestnik ova hčerka Frančiška Lipovškova Iz Blagovice. Bida je na cesti prav v trenutku, ko sta se srečala avto in voz s konjsko vprego Dekletce se jc skušalo obema umakniti pa je padic pod avto in dobilo hude poškodbe po vsem životu. V Vodicah nad Sv Križem je padel z nadhlevja 14Ictni posestnikov sin Franc M eserko m se poškodoval na g'*vi fn po rokah. V bolnico se j« včeraj popoldne zatekel tudi 36Ietni »trojnUc Jakob Franc iz St. Vid*, ki se je s koso vrtu\ v desno noga ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ftlftKl. telefon 41-7S Zabavna ljubavna komedija KRALJICA LEDA Sonja Henie — Tj rone Power Predstave: danes ob %9. url, Jutri ob uri in v četrtek ob %9. uri Prihodnji spored (v soboto 6. julija): KRI2 OB POTOKU Streti v iz&elovalmci papirnih vreč 21 letni mehaniSKi vajenec Oton Cvetko je trikrat streljal na 17 letno delavko Frančiško Repina, nato pa je izvršil samomor — Razburljiv potek ljubezenske žalo« igre — Ranjena Repinova beži pred zasledovalcem do Aleksandrove ceste> od koder so l o prepeljali v bolnico Naša mladina v življenje Zaključni izpiti enoletnega trgovskega tečaja Slovenskega trgovskega društva „Hermes" Iz Slovenskih goric Stanje slovenjegoriških vinogradov Po precejšnji zakasnitvi zaradi neugodnega vremena se dela po vinogradih setla/j živahno razvijajo. OprnvVia se diugo in deloma tuci tretje škropljenje proti peronospori, ki se je mestoma ze pojavila in vzbuja upravičeno zaskrbljenost med vinogradniki. Druga, kop je končana, a vrši se po večini pletev in privezovanje panog. Za vezivo se uporablja letos po večini ržena slama, ker je cena rafijl znatno poskočila, saj stane 1 kg 40 din. Le v zadnjem času. ko so vinogradniki to vezivo zvečine opustili, se je opazilo, da cene deloma padajo. S privezovanjem vinicarji hite, da bi mogli to delo opraviti, preden prično mladi poganjki cvetetl. da se grozdje nato lažje razvija. Vinske zaloge pri vinogradnikih v sedaniem času niso ravno velike, ker so svoj pideiek po vej^ni Se vnovčili zavrdi gospodarske in denarna stike, ki nnšegs vinogradnika vedno bolj pritiska k t!rm in je zaradi tega mnogokrat prisT^n svr>j pridelek prodati po naravnost srrmctni ceni. ki mu zvečine niti ne krile strdkov za obdelovanje, da o davkih niti ne govor*mo. Zaključek glasbene šole učitelja Kuharja Mladi, glasbeno nadarjeni učitelj Ivsn Kuhar se že več let, odkar službuje v neši okolici, privatno bavi z glasbo, predvsem s poučevanjem klavirske harmonike. V nedeljo nam je učitelj Kuhar na Meti pri Rajhovih predstavil svoje male harmonikarja ob nriliki zaključka šole. Čeravno je bil zaključek internega značaja in brez vsike leklame. se je zbralo lepo Število staršev in prijateljev mladine, predvsem pa prijateljev našega popularnega instrumenta harmonike. Spored je obsegal 14 glasbenih točk, ki jih j? izvajalo osem gojencev šole. Gojenci nižjega, srednjega in višjega oddo'ka so svoj obširni program izvajali nad poTdrugo uro, publika pa jim je živahno aplavdirala. Gojenci nižjega oddelka so izvajali Venček narodnih in Pesem morske deklice z dovolj veliko spretnostjo. Njih nastop je bil samozavesten Nastop srednjega oddelka z Rubinsteinovo melodiio, češko koračnico, Rusko romanco, Hoffmanovimi pripovedkami, Zavrnjeno ljubeznijo ln Do petih zjutrai so gojenci izvajali nad vsako pričakovanje. Vsi nastopajoči so iell za svoia izvajanja toplo nagrado od strani poslušalcev. Sledil je nastop vtSje?a oddelka 8 Sarafanom, Skakajočo lutko in v carstvu Indra. Sijajno učirkujoca V carstvu Indra je bila podana izrazito, mogočno in občuteno. Naravnost umetniško je nato zaigral učitelj Kuhar pomladno prebujenje in Veselo uverturo. G. učitelj Kuhar nam tako vzgaja iep glasbeni naraščaj. Njegovo delo je zelo težavno, ker poučuje na domovih ter mora zaradi tegra Iz vasi v vaj. in to ob slabem ali toplem vremenu. K uspehu, ki ga je aoaegei • svojinu harmonikarji og zaključ- ku svoje Šole, mu prijatelji glasbe iskreno čestitajo z željo, da svoje delo na tem področju nadaljuje z isto vztrajnostjo kakoi do sedaj, v korist naše mladine in v korist glasbene kulture. —Jec. — Iz državne službe. Iz Laškega je premeščen na naše sresko načelstvo zvanifi-nik Drago Ačko. — Na tukajšnji davčni upravi je nastopil službo novi šef Viktor Martinjak. — Med valove Mure. V četrtek se je pri prevažanju trave preko Mure ponesrečil upokojenec Anton Jalšovec, doma iz ša-farskega. Pokojni je bil kot upokojenec poklicni ribič. Preko Mure je prevozil nešteto liudi ter je bil znan kot odličen krmar. V četrtek je pa omahnil iz ladjice med valove in je utonil. Pogreb je bil v ncdelio ponc/dne ob velikem številu pokojnikovih nriiRtcHev. — Poko'sk«* akademij**. Sokolsko društvo ;*e namesto svojega vsakoletnega nastopa priredilo na Vidov dan zvečer ob 9. telovadno ak^d^mijo. ki je obsegala 10 telovadnih točk. Prireditev je bila na telovadišču. Posamezne točke akademije so bile gladko izvedene. — Nevihta. Po daljšem času smo dobili v soboto dež. ki je bil na vrtovih, travnikih in poljih že nujno potreben. Ponoči pa je bila huda nevihta, ki pa na srečo ni napravila nikake škode na polju in v vinogradih —c Tujski promet in umrljivost. V mesecu juniiu je obiskalo Celje samo 914 tujcev (884 Jugoslovenov in 30 inozem-"r>v) nasproti 1028 v letošnjem maju in 10*56 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 14 v mestu in 26 v javni bolnici. Tudi v lanskem juniju je umrlo v Celju 40 oseb. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 34 brezposelnih, delo je bilo no^v^eno za 31 oseb, posredovanj je bilo 6. odpotovalo je 9, odpadlo 5 oseb. Dne 1. t. m. le ostalo v evidenci 244 brezposelnih (191 moških in 53 žensk) nasproti 230 (182 moškim in 48 ženskam) dne 20. junija. Delo dobi 15 cestnih delavcev, 5 čevljarskih pomočnikov, 4 hlapci, 3 poljski delavci, po 1 frizerski ln krojaški pomočnik. 8 kmečkih dekel, 6 kuharic. 3 služkinje. 2 natakarici In 1 postrežnica. —c Celjaki šahovski klub je priredil na Vidov dan zvečer brzi turnir n prven-rtvo v mesecu iuniju. Prvo mesto si je priboril inž. Srečko Sajovic a 7 točkami in pol od 10 dosegij ivih, dru gro me« to pa Josip Grj»5?r s 7 točkami. —c rspđen karambol motornega koie- am z vlakom. Na proslulam železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu, kjer se je pred leti dogodila znana katastrofa celjskega mestnega avtobusa ln kjer je bilo že mnogo drugih težkih prometnih nesreC, je priglo v nedeljo popoldne spet do hude nesreče. Okrog: IS.3O sta se peljala Suletni zidar Franc Jelen od Device Marije v Polju in njegova 281etna žena Terezija z motornim kolesom i* Oei|» po Severni meji Je potreben zdravstveni dom Sv. Ana v Slov. gor., 2. julija Že večkrat je bila od raznih strani naše javnosti poudarjena potreba zgraditve zdravstvenega doma ob severni meji in to za kraje, ki so od sedanjih bolnišnic v Mariboru, Murski Soboti. Ptuju in Ormožu zelo oddaljeni, zaradi česar je v mnogih primerih marsikomu onemogočena potrebna zdravniška oskrba in pomoč, kar ima prečest okra t za posledico prezgodnjo smrt. Ustrezajoči zdravstveni dom bi bil za nujne pomoči potrebnim neprecenljivega pomena, zlasti še, če sc pomisli na slabe cestne m prometne zveze obmejnih krajev z mesti, kjer so bolnišnice. Po splošnem pogledu moremo ugotoviti, da so zdravstvene razmere ob severni meji skrajno nepovoljno, na kar vpliva v veliki mer težak socialni in gospodarsk« polo-žai širokih slojev, ki ne dopušča, da bi sc posvečala prebivalstvu in predvsem mladini večja nega in skrb za zdravje. Stevibv primeri obolenj na jetiki, Škrlattnki in drugih nevarnih boleznih ao posledice obstoječih razmer. Zgraditev potrebnega zdravstvenega doma ob severni meji ni samo socialna, ampak v ie večji meri nacionalna potreba. Iz tega razloga bi se to pereče vprašanje ne smelo stalno odlagati, marveč bi bilo treba pristopiti k čimprejšnji zgraditvi potrebnega poslopja ali pa najeti primerno niso ali grad, ki jih jc več na razpolago v naših obmejnih krajih Tukaj bi prišel predvsem v pošte v grad v Gornjem Cmu-reku ali Gornji Radgoni. Omenjeni poslopji sta primerni za preureditev za zdravstveno zavetišče, ki bi služilo v nadomestilo bolnišnice. Verjetno je, da bi se s to zgraditvijo in ureditvijo potrebnega zdravstvenega doma zdravstvene razmere ob meji znatno zboljaale. —j h Stroit 4 »SLOVENSKI NAKODc, torek, I. Julija 1940. 148 800 letnica portugalske samostojnosti Veliki trg Don Pedro in gledališče Dona Maria v Lizboni Nedavno ao v Portugalski začeli proslavljati 8001etrcico svoie samostoinosti z velikimi slovesnostmi. Osnove nortusalske države so bile Doložene že v 12. stoletiu ▼ dobi križarskih vojn. Severni del sedanie M. SaJaoar Portugalske ie bil v zeodniem sredniem veku del kastilskesa kraliestva. Kastilski vladar Alfonz VI. ie daroval ob koncu 11. stoletia ozemlie med rekama Minko in Mondego J uri i u Bursundskemu, ki se je proslavil v boiih z Mavri. Tedaj je bila Portugalska še obmeina grofija, odvisna od Kastilije. Sele Juriiev naslednik se ie do siiaini zmagi nad Mavri proglasil z dovoljenjem papeža 1. 1139. za kralja. Podpirali so ga angleški in nizozemski križarji, ki so se ustavili na noti v Palestino v niegovi deželi. Z niihovo nomočio je Alfonz osvoiil Lizabono ki ie Dostala glavno mesto novega kraljestva. Alfonzov! nasledniki so konsolidirali novo državo vsestransko. Skrbeli so za izpopolnitev državne uprave in gospodarski naoredek. Kralia Sancha so imenovali v 13 stoletiu zaradi njegovega oosoeševania kmetiistva >Prijatelia kmetov« Krali Alfonz III. ie osvoiil 1. 1250. na iugu ookraiine Algarve in tedai ie kraljestvo dobilo obseg, kakršnega ima še dandanes Portugalska meia je torej ena izmed naistarejših v Evrooi. Portugalska ie bila kraljestvo do 1. 1910.. ko ie bila proglašena za reoubliko Sedai imajo v Portugalski diktatorski re/.im Preži d en t ie general F. Carmooa. ministrski predsednik pa O. Salazar Ob desetletnici Sokola v Zg. Šiški Jubilejni telovadni nastop bo v nedeljo popoldne na letnem telovadišcu v Zg. Šiški Bilo je po uspelem I. vsesokolskem zle-tu saveza Siv J v Beogradu 1. 1930, ko so se pod vtisom uspe Lih z letni h svečanosti in po priznanju, ki ga je izrekel in izkazal sokolstvu viteški kralj Aleksander L Ze-dinitelj, pričela povsod ustanavljati nova sokolska društva. Tudi v Zg. Šiški, ki se je po vojni začela iz povsem vaškega naselja razvijati v prikupno predmestje Ljubljane, je s priselitvijo novih občanov naraslo število sokolsko mislečih ljudi in so postala tla za ustanovitev Sokola že skoraj godna, zlasti, ker je bH z dograditvijo nove šole zagotovljen tudi dotok mladine. Prvi, ki so najprej ločeno, pozneje pa skupno pričeli pripravljati tla za ustanovitev lastnega sokolskega društva, so biLi učitelj br. Dorče Koch, že pokojni brivski mojster br. Ferdinand Planieka, rojak iz Prage in dolgoletni član uprave Sokola v Mostah, ter bivši načelnik moščanskega Sokola br. Janez Poharc, ki se jc preselil iz Most v' Zg. Ši.ško. Po večkratnih posvetih in razgovorih z domačini, izmed katerih so mnogi s skepso presojali možnost obstoja Sokola, so omenjeni bratje še z nekaterimi drugimi navdušenci osnovali pripravljalni odbor s predsednikom br. Poharcem in s. Cernetovo kot tajnico na čelu Stopili i so takoj v stik tudi z župno upravo in pričeli s telovadbo poedinih oddelkov na Carma-novem dvorišču, pozneje pa v šoli. Telovadbo sta vodila br. Poharc in s. Cerneto-va. Že 9. novembra 1. 1930 je pripravljalni odbor mogel pokazati prvi uspeh, zakaj na ta dan je bil sklican ustanovni občni zbor, ki je bil v nabito polni dvoranici Narodnega prosv. društva Vodnik. Za prvega društvenega starosto je bil izbran domačin br. Leopold Červ, k je še danes aktiven član društvene uprave, za njegovega namestnika br. Dorče Koch, poznejši starosta, za načelnika br. Janez Poharc in za načelnice s. Olga Cernetova. Že 1. decem- bra istega leta je mlado društvo v omenjeni dvorani priredilo svečano prvode-cembrsko proslavo z zaobljubo članstva m uspelo telovadno akademijo. Svoj prvi javni nastop je imelo naslednje leto v začetku julija na šolskem vrtu. Vseh nastopajočih je bilo nad 140. kar je bilo brez dvoma dokaz smotrnega in resnega dela. In tako so se vrstili veseli, z uspehi kronani dnevi z urami težkih preizkušenj, pa tudi razočaranj, toda zgledna složnost, ki je vsa leta družila sokolsko družino v Zg. Šiški, je premagala vse ovire in po desetih letih trudapolnega dela gleda danes Sokoli Ljubljana-Zg. Šiška lahko z zadovoljstvom na dosežene uspehe. Lastno obsežno letno telovadišče, ki so ga marljive sokolske roke pričarale iz zapuščene m zamočvirjene gramoznice, prostoren, dasi skromen lasten dom z obsežnim in opremljenim odrom, lutkovni oder. lepa knjižnica, oprema in lastno, doma izdelano telovadno orodje so najlepši in neovrgljivi dokazi požrtvovalne delavnosti članstva in umnega gospodarstva upravnih odborov. Da tudi telovadba ni bila zanemarjana. dokazujejo vsakoletne telovadne akademije, vsakoletni uspeli javni nastopi, mnoga tekmovanja in udeležba na raznih nastopih in zletih. In. ali ni krasen uspeh, da so danes vodniki oddelkov že bratje in sestre, ki so začeli v društvu telovaditi v vrstah dece? Tudi v prosvetnem pogledu more društvo s številnimi prosilavarm, predavanji, odrskimi in lutkovnimi predstavami zaznamovati prav lepe uspehe Ni torej čudno, če je uživalo in uživa splošen ugled tudi pri onih, ki sicer niso posebno naklonjeni sokolskim stremljenjem in če je našlo vedno odprte roke in srca, kadar je potrcbo\alo pomoči. Kljub težavnim časom v katerih živ svet, slavi Sokol v Zg Šiški s ponosnim čeiom in vedrim pogledom v bodočnost svoj jubilej. čigar glavna pr\red>tev bo jubilejni javni nastop v nedeljo 7. t. m s pričetkom ob lo., v primeru dežja pa naslednjo nedeljo 14. t. m- ob isti uri in ob vsakem vremenu. Bratje in sestre, ki so vodno radi pohiteli v posete k ostalim bratskim društvom, pričakujejo, da jih bodo ob njihovem jubileju obiskali bratje in sestre iz vseh ljubljanskih m okoliških društev v čim večjem številu pa tudi ostala narodna javnost, s čimer bo moralno in gmotno podprla to jubilejno prireditev in idealna stremljenja Sokolov v rojstnem kraju Valentina Vodnika, Naj bodo priče velike hvaležnosti, ki jo dolguje društvo br. Črvu. Kochu, ftihi, Piršu, Jenku. Zakotniku, s6. Černetovi in Sever-Jenkovi, že pokojnemu br. Planički m vsem ostalim, ki so skozi vsa leta pomagali graditi temelje mlademu društvu in omogočili njegov razvoj. Naj bodo pa tudi priče resnega dela v telovadnici, ki je žali ovirano zaradi trenutnih razmer in drugih nalog. Načelništvo želi, da bi sodelovale pri nastopu v sporazumu z meddruštvenim odborom ljubljanskih društev tudi ostale ljubljanske edinice. ki naj pošljejo svoje telovadce k skušnjam v nedeljo ob 9 dopoldne Popoldne morajo nastopajoči biti na zbornem mestu v Sokolskem domu v Zg. Šiški najkasneje ob pol 16 Obljubljeno je tudi sodelovanje izbrane vrste Ljubljanskega Sokola, ki bo nastopila s posebno točko. Vabimo iskreno vso narodno ja\ nost na naše slavje z bratskim sokolsk m Zdravo! Fo nekaterili Skrivnost kozmičnih žarkov domnevah kozmični žarki niso solnčnega in nastajajo šele v najvišjih plasteh našega ozračja že 30 let je minilo od prvih opazovanj fizikov Šveda Gockela in Nemca Kohlho-sterja, ki sta ugotovila s pomočjo balonskih sond, da so najvišje zračne plasti naše zemlje izpostavljene posebnemu izžarevanju, ki prodira celo do površine zemlje in v njeno notranjost, vendar skrivnost žarkov ni bila doslej še pojasnjena. Ime kozmičnih žarkov ni posebno primerno, ker razumemo pod tem imenom žarke približno iste vrste, kakršni so ront-genski in izredno silne prav za prav bombardirajoče snovne delce (elektroni, nabiti z negativno elektriko, in pozitroni, nabiti s pozitivno elektriko). Na vprašanje, ali je izvor teh žarkov kozmični, doslej še ni bilo zanesljivo odgovorjeno. Ti neznatni drobci ki jih imenujemo kozmične žarke, imajo ogromno energijo, saj dosega celo nekaj milijard elektronvol-tov. En elektronvolt je energija, ki jo dobi elektron, če vpliva nanj električno polje intenzivnqsti enega volta na centimeter. Da bi si lahko predočili, kako velika energija je to, moramo vedeti, da ima svetloba žarnice okrog štiri elektronvolte energije, pronicajoči rontgenski žarki pa okrog 100 tisoč, a najmočnejši žarki gamma, ki izvirajo iz elementa radia, imajo 2 milijona elektronvolta. Kozmični žarki so torej najmočnejši, to se pravi, da pronicajo najgloblje izmed vseh doslej znanih žarkov. Pronicajo skozi svinec, v debelini nekaj metrov in pri svinčeni plošči, ki bi bila 160 cm debela, bi se njihova intenzivnost zmanjšala približno le na polovico. Z merilnimi pripravami, ki so jih potopili v morje, so ugotovili, da sega intenzivnost kozmičnih žarkov še do globine okrog 70 m, a celo v globini 500 so jih zaznamovali s posebnimi občutljivimi aparati. Lastnosti teh skrivnostnih žarkov so opazovali na raznih krajih naše zemlje in v raznih dnevnih dobah. Njihova sila je bila približno enaka podnevi in ponoči, tako da je bila zavrnjena domneva, da izvirajo od sonca. Po računih Kohlhosterja padeta na vsak kvadratni centimeter povprečno po dva žarka v minuti. To se pravi, da človeško telo, ki ima 2 m2 površine, prebode 40.000 žarkov. Trajno izpostavlje-nje človeškega telesa temu silnemu bombardiranju kozmičnih žarkov ne more izostati brez posledic. Kohlhoster je prvi izrazil domnevo, da je staranje posledica kozmičnega izžarevanja. Dokler je bil obstoj kozmičnih žarkov ugotovljen le s pomočjo elektroskopa, niso mogli presoditi. kakšne vrste žarkov je prav za prav kozmično izžarevanje. Zato je bilo to vprašanje predmet raznih nedokazanih znanstvenih špekulacij. Tako je n. pr. ameriški fizik Compton. ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, trdil, da gre za naglo leteče ali valujoče elektrone, med tem ko je prav tako slavni ameriški fizik Millikan sodil, da gre za nesnovne žarke, podobne rontgenskim ali radioaktivnim žarkom gamma. Ko se je posrečilo kozmične žarke fotografirati, so ugotovili, da vsebujejo snovne žarke (elektrone in po-zitrone), pa tudi nesnovne. Glede na energijo sestave teh žarkov jih lahko po Au-gerju ločimo v dve vrsti, ki se razlikujeta po večji ali manjši pronicljivosti. Po tem da kozmični žarki prodirajo na vsa mesta na zemlji z enako intenzivnostjo od vseh smeri enako podnevi in ponoči in ne glede na letno dobo, lahko sodimo, da niso sončnega izvora. Približno pred dvema betoma je E. Hol-mes izrazil domnevo, da kozmično izžarevanje nastaja šele v našem ozračju in sicer v najvišjih plasteh. Po njegovi domnevi nastaja to izžarevanje nad Heavisidovo plastjo (to je plast ioniziranega vodikovega plina, v višini okrog 100 do 120 km, posebno pomembna za širjenje radijskih elektromagnetičnih valov, ki se od te plasti odbijajo). Elementarni drobci, ki prodro do električnega polja v tej višini, dobe pospešeno hitrost, ki ustreza merjenim energijam osnovnih drobcev kozmičnega izžarevanja. Doslej ta hipoteza še ni bila praktično dokazana. Dišeča žarnica ^ Zopet praktičen izum: di-cea žarnica! Kdor bo hotel, si bo poslej lahko z žarnico, ki mu bo razsvetljevala prostor, hkrati tudi parfumiral stanovanje. Dovolj bo. da bo pritisnil na gumb, in že bo žarnica začela oddajati razen svetlobe tudi prijeten vonj. Ta izum je bil registriran v nemškem patentnem uradu Nova žarnica ima priključeno posebno ploščo Ko začne elektrika ogrevati žarnico in hkrati tudi ploščo, izpa-reva plošča dišave, s katerimi je bila prepojena. Na ta način je mogoče tudi desin-ficirati prostore, kajti dišave, ali katerekoli druge tekočine, ki izparcvajo. si lahko poljubno izbiramo. Ta izum bo imel veliko praktično vrednost zlasti v gledaliških dvoranah, v kinu, v restavracijah in sploh v prostorih, kjer se zbira mnogo ljudi, kajti s pomočjo novih žarnic bodo lahko osveževali zrak. Aparat je zelo poceni in ravnanje z njim preprosto. Smrt ameriškega generala V Filadelfiji je umrl znani ameriški general Smmilev Butler. zagovornik angleško- ameriškega sodelovanja. V svetovni vojni je bil Butler poveljnik pehote. Zogu v Londonu Bivši albanski kralj Zogu je prispel s s vejo soprogo Geraldino in tremi sestrami v Lončen Pr^d {.nhodom v Anglijo je živel uh F - * t tiske m. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, Izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din »1ALINOVEC naraven, kg din 17.-HOMAN. Sv nudi Petra c. 81 Poslužite se malih oglasov v »Slov. Naroda« ki so najcenejši! ZNAČAJ IN USODO Vam povem, če pošljete lastnoročno spisane rojstne podatke in 6 din v znamkah za odgovor. Franja Polanec-Logarjeva, Medno 44, p. št. Vid nad Ljubljano. 1652 TRAJNO ONDLLACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah, Vam napravi i najnovejšim aparatom. Cene nizke. — »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1373 t'OUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od Vfe? do 8 tn od V^b. do 9 ure zve-ex za začetnike in izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Poufc tudi po diktatu Novi tečaji se orično 2. julija, 'šolnina naj-iizja največja strojepiscu ca e 10 pisalnimi stroji raznih siste-nov Vpisovanje dnevno od 6. 1o 8. ure zvečer. — Chnstofov ■lčni zavod. Domobranska c 15, tel. 48-43 1591 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko Šolo — že izurjena v pisarniškem delu in pri blagajni — išče službo v pisarni ali Kot ola-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vpeljana«. 1500 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FIŽOL! od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana 1614 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARN1 Ljubljana, židovska ulica 6 CE8NJE sveže, I.a, trde za vkuhavanje, košara 12 kg din 70.—, košara 15 kg din 265.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1640 MLATILNICO veliko, z bencinskim motorjem, ki opravi ves postopek mlaeve odnosno čiščenja žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem. 1651 VILA ' 12 sob, pritikline. cvetličnjak, sadovnjak, vrt — naprodaj. Folakowski, Gorice, Golnik. 1650 NAPOONA ISKABNA L3UBOANA BVBŠUMi V8B VBSTB IVUkUVU :::::::::::x::^ Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. ♦ • • • • Krinka c liu 128 ni — Povejte mi odkrito vse, — ji je prigovarjal menih. — Že malo prej ste se čudili, da sem mogla skozi petnajst let prikrivati v sebi to strašno sumničenje. Toda vi ste že sami odgovorili na svoj ugovor. Mar sem mogla sklepati iz vedenja markiza de Valcora, na videz korektnega in poštenega, da mi je bil v resnici tuj, kakršnega se je delal? Kako bi bila mogla zatreti v sebi celo spomin na to, da sva se ljubila? Mar sem mogla takoj sklepati, da se res ne spominja več, da se ne more spominjati, da je tisti, ki me je pri vi jal k sebi. ki mi je prisegel večno zvestobo in ljubezen? Oče Eudoxios se je zdrznil ob teh strasti polnih besedah. Grofica je to opazila in zato je nadaljevala z mirnejšim glasom: — Strašna misel se je porodila v meni tistega dne, ko mi je dejal markiz de Valcor, razmišljajoč o nežnem občutljivem značaju mojega sina, ki ga je moral smatrati za svojega: Ta otrok je samo vas. Ničesar nima po svojem očetu. Kdo bi poznal v njem otroka Stanislava de Ferneusa, vročekrvnega in trdnega, kakor so bili njegovi srednjeveški predniki 1 Ta beseda je bila zares preveč cinična. Bila sva sama. Srepo sem se ozrla na markiza de Valcora. Na njegovem obrazu ni bilo niti sence zadrege ali razburjenosti. In prvič se mi je tedaj zazdelo, da ta obraz ni pravi. To, kar sem spoznala v njem, niso bili več sledovi let. Polt je bila temnejša, na tem obrazu je bilo več brazgotin, moška brada je bila nadomestila mladeniške brčiće in tako se je porodila v meni strašna misel: to ni Renaud, to ni on! — Dovolite mi samo eno opazko, — je dejal Eu-doxios. — Vidite, gospa grofica, da me je vaše pripovedovanje globoko ganilo. Rad bi vam izrazil svojo misel z delikatnostjo, kakor jo zahteva taka zadeva. — Govorite, — je dejala, — prav nič se ni treba ozirati name. Svoje srce odpiram pred vami kakor pred samim Bogom. — Besede markiza de Valcora, ki so napravile na vas tako neprijeten vtis in ki bi bile res krute v primeru, če bi bil ta mož prepričan, da je on oče, se lahko pojasnijo z dvomom o njegovem očetovstvu. Oprostite, gospa, on ni bil zakonski mož. In njegova sodba proti možu, tako trda sodba se mi zdi, da odgovarja položaju. Ljubezen lahko ugasne, ljubosumnost ne ugasne nikoli. — Oče moj, vaša razlaga ne žali, niti ne preseneča. Ona izvira iz tega, ker ne poznate okolnosti moje možitve in mojega greha. O značaju grofa de Ferneusa je imelo javno mnenje samo površno pred- stavo in ta je daleč zaostajala za resničnostjo. Nihče v okraju Finistere ne sluti, kako trd in razburljiv je bil značaj grofa Stanislava. To je moje opravičilo, ko sem postala žena tega moža v letih, ko sem bila še otrok in ko sem morala daleč od vseh nasvetov in vse rodbinske nežnosti v mračni Bretagni, kamor me je bil odvedel, prenašati njegovo brutalnost, njegovo nezvestobo, njegove intimnosti z deklami in kmečkimi deklinami. Bil je vedno na lovu ali pa na morju. Bilo mi je šele 17 let. Renaud de Valcor, či^ar veleposestvo je mejilo na naše, je bil star j takrat 20 let. Nisem mogla kljubovati zapeljivostim tega moža, mladega kakor sem bila sama, ko mi je prvi položil pred noge svoje nežno sočutje, potem me je pa omamil s plemenitostjo svoje duše in strastnim ognjem srca. Od tistega dne, ko sem se mu vdala, nisem več pripadala grofu de Ferneusu. Renaudu štejem v čast, da ni dvomil o tem. Mož, ki bi mogel o tem nekega dne podvomiti, ki si je upal izgovoriti vpričo mene ta prešustveni dvom, ni bil Renaud de Valcor Grozo vzbujajoči ponos! Ali je bila to grešnica, povešajoča glavo pod težo vesti? Menih sam se ni mogel o tern prepričati. Pozabil je bil na strogost božjih zakonov, ki jih je zast^p~i. kajti grofica se mu je v dnu duše zasmilila. In grofica je nadaljevala: — Ko sem začutila, da posianem mati, sem vse priznala svojemu možu in čakala sem, da me zadene njegov gnev. Toda ni me ubil. Sklenjeno je bilo, da se ločiva. Takrat je bilo že napovedano, da bo znova uvedena ločitev zakona in tako sem lahko upala... — V ločitev! — je protestiral menih. — Usmiljeni Bog naj mi bo prizanesljiv, oče moj. če sem grešila misleč, da se dolžnost in resnica v tistem trenutku ujemata z mojo srečo in da me kli-četa, naj si priborim svobodo, da bi mogla vzeti za moža očeta svojega otroka. Sama cerkev bi se me bila v takem položaju usmilila. Nedvomno bi bila izposlovala v Rimu razveljavljenje svojega zakona. Mislila sem, da bi prej popravila nego poglobila svoj greh, če bi poskusila iztrgati se iz laži, če bi dala otroku, ki sem ga nosila pod srcem, ime njegovega pravega očeta. Toda dejanje samo ni sledilo odločitvi. Na dan mojega priznanja je zapustil moj mož grad po burnem prizoru, ki vam ga ne bom opisovala. Odšel je v lovski obleki in z lovsko opremo. Cez nekaj ur so ga prinesli nazaj nezavestnega. Obraz je imel ves okrvavljen in čelno kost mu je bil zdrobil strel iz njegove puške. Nesreča, — so mi dejali. »Samomor«, je šepetal v meni glas, ki ga nisem mogla zadušiti. Stanislav de Ferneuse ni umrl, pač pa je oslepel na obe očesi. Dolgo je ležal nezavesten in dolgo se mu je bledlo. Ta čas je bil pozabil na mojo izpoved. Brez ugovora je poslušal zdravnike, ki so ga tolažili z bližajočim se očetovstvom, da bi lažje prenašal izgubo vida. Ali je bilo to pretvarjanje nesrečneža, ki je hotel obdržati pri sebi v svoji strašni večni noči ženo, do katere se je bila zdramila v njem ljubezen v trenutkih njegove ljubosumnosti, in sina, ki sta mu ga pripisovala zakon in javno mnenje? Ali je bila to res izguba spomina kot posledica težke rane? Tega nisem nikoli zvedela, oče moj ... Nikoli! — Uboga žena! ... Vi ga torej niste zapustili? Urejuje Josip Zupančič H lo »Narodno tiskarno* Fran Jeran II Za upravo in inseratni del Usta Olon Christot // Vsi v Ljubt|OfM