PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 226 (5601)
TRST, torek 24. septembra 1963
Protestna stavka in demonstracije proti višanju najemnin v Milanu
Včeraj dolg razgovor Kennedy-Piccioni
WASHINGTON, 23. —.Predsednik Kennedy je sprejel danes v, Beli hiši ‘ italijanskega zunanjega ministra Piccionija. Ministra je spremljal tudi italijanski poslanik v Washingtonu. F.enoaltea. Razgovor je trajal približno eno uro. **° je zapustil Belo hišo, ,je Pjc-P>°ni izjavil, da je bil razgovor! *<zelo prišrčen in zanimiv», ter da so govorili o najvažnejših mednarodnih vprašanjih s skupnim smotrom, da se doseže okrepitev ®mru. Govorili so o. odnosih med Vzhodom in Zahodom, o ženevski konferenci, o zahodnoevropski skupnosti in o atlantskem zavezništvu ter o možnostih mednarodnega pomirjanja in miroljubnega sodelovanja med narodi «ob poudarku zahodne koncepcije demokracije in svobode».
Po razgovoru, so objavili skup-110 uradno sporočilo, ki pravi, da1 sta Kennedy Jn Piccioni . nadalje-, vala proučevanje vprašanj, ki so Jih obravnavali med Kennedyje-vim obiskom v Italiji in med razgovorom Piccionija z Deanom Ru-
skom 20. septembra v Washingtonu.
Sporočilo dodaja: «Predsednik in minister sta znova poudarila tesno prijateljstvo, ki veže oba atlantska zaveznika, in enakost pogledov obeh vlad o večjih mednarodnih vprašanjih. Pregledala sta mednarodni položaj po podpisu delnega sporazuma o jedrskem moratoriju in vprašanja v zvezi z razvojem Evrope in z razvojem atlantskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in obrambnem sektorju. Predsednik in minister sta tudi poudarila svojo živo prizadetost za skupne smotre za enotno in demokratično Evropo in za atlantsko solidarnost. Menita, da je treba nadaljevati stalno in potrpežljivo iskanje možnosti, da se prispeva k zmanjšanju
Govori sindikalnih predstavnikov - Spopadi med demonstranti in policijo
MILAN, 23. — Ob 14. uri se je v Milanu* začela splošna stavka, ki so jo organizirale vse tri sindikalne organizacije kot protest proti nenehnemu naraščanju najemnin in z zahtevo, naj vlada začne učinkovito stanovanjsko politiko. Prvi so prekinili delo nameščenci pri cestni železnici. Fozneje so začeli stavkati tudi vozači taksijev.
Ob 14. uri so se na petih trgih zbrali manifestanti, ki so odšli, v petih dolgih sprevodih na Stolni trg. Demonstranti so
korakali mirno in so nosili transparente z napisi proti visokim najemninam, proti sodnim izgonom z zahtevo, naj vlada začne izvajati obsežen program za zidanje ljudskih stanovanj.
Po zidovih je bil nalepljen lepak občine, v katerem je rečeno, da se «občinska uprava v celoti zaveda resnosti položaja številnih
an, v. u oc jtuojjcva iv	« šdVCUd 1C
mednarodne napetosti in da se za- milanskih družin». V lepaku je gotovi svetovni mir ob tesnem po- dalje rečeno, da se občinska u-
svetovanju in soglasno z njunimi zavezniki.»
Piccioni je zapustil nocoj Washington in odpotoval v New York, kjer bo v petek govoril v skup-ščirfi OZN. * v
prava trudi, kolikor more, da prispeva k rešitvi tega vprašanja. Dalje pravi lepak, da se je štiriletni načrt za zidanje ljudskih stanovanj, ki ga je pripravila občina, začel izvajati, «čeprav z ra-
n,|liinii„l,r,,,„,l,IMII|,|mll|l|llll,|IMIIII|ll,,|lnl   [milim iiinllnimiiii     im mi
IZ NEDELJSKIH GOVOROV POLITIČNIH OSEBNOSTI
Nasprotujoče si ocene stanja v gospodarstvu
Jutri seja vlade - Leone pri Segniju - Amendola na festivalu «l’Unità» v Firencah - Lombardi o politiki levega centra - Proslava XX. obletnice odpora v Bologni
RIM, 23. — V sredo dopoldne bo seja ministrskega sveta. Predsednik vlade Leone je bil danes pri predsedniku republike, kateremu je poročal o sedanjem stanju italijanskega gospodarstva. Predsednik parlamentarne komisije za proračun Malfa je preložil sejo te komisije, ki bo proučila gospodar-ski položaj, na četrtek, ker bo v sredo seja vlade.
Nedeljski govori političnih o-sebnosti so obravnavali pretež-n° vprašanja italijanskega gospodarstva. Predsednik vlade Leone je govoril na velesejmu v. Bariju in opozoril med druidi na nevarnost, da sedanja kampanja desnice utegne povzročiti ogromno škodo; Moriimo (eden bližjih sodelavcev Mora) izjavil,, da bo prihodnja poli-urna stabilnost prispevala k ponovni vzpostavitvi zaupanja, medeno ko je Reale zatrjeval med drugim, da se v gospodarski konjunkturi že opažajo znaki izbolj.
®a,nja. Lombardi (iki je govoril na "esti valu socialističnega glasila Avanti!» v Milanu) pa je zam-sedanjo fazo italijam-
kal, da
Vse kaže, da so začeli italijanski nacionalistični prenapeteži odgovarjati z atentati na atentate enakovrednih nemških avstrijskih prenapetežev — vse zaradi nerešenega vprašanja Južne Tirolske, '■eeraj so namreč v Avstriji na področju Ebensee prvi izvršili »ec dinamitnih atentatov; najprej zjutraj razstrelili kamnitega jeva na neki cesti, kmalu zatem Pa .le nastala eksplozija v tamkajšnjih solinah, pri čemer je bil JJuit en orožniški inšpektor, dru-ga dva pa sta bila hudo ranjena, v solinah so našli izkaznice italijanske desničarske študentovske “eganizacije «Associazione studentesca di azione nazionale», poleg ;ega pa kovinske značke, na ka-jerih je vrezana roka, ki stiska Pero karabinjerja, ter letake z na-P's* v italijanščini: «Ne dotikajte jje karabinjerjev». Strokovnjaki Pfavijo, da kaže tehnika teh atentatov podobnost s tehniko atentatorjev, ki so razstrelili pred leti v Innsbrucku spomenik Andrea «oierja, južnotlrolskega narodnega heroja. Zato ne izključujejo "toznosti, da so atentat organizirali avstrijski nacistični teroristi, »endgr pa drugi strokovnjaki to zanikajo-, v vsakem primeru pa Pomenijo najnovejši atentati še d„kaz, da nasilje vodi v nadaljnje nasilje, ter da je nujno Potrebno reševati vsa sporna vprašanja s pogajanji in sporazumevanjem.
^ Milanu je bila včeraj nadvse “spela splošna stavka, ki so jo Jlrptnizirale vse tri največje sin-jnkalne organizacije kot protest proti nenehnemu naraščanju najemnin. Stavkajoči so zahtevali, J*aj vlada začne učinkovito stano-anjsko politiko, kakor tudi gle-JJe življenjskih stroškov — kot so Poudarili govorniki na zborovanju “» Stolnem trgu ter manifestanti v dolgih sprevodih z napisi na j nsparentih: proti visokim najemninam, proti sodnim izgonom ra. Stavkajoči uživajo podporo milanske občinske uprave, in mi-?nshemu županu je delegacija - ““likalnih predstavnikov obraz-ozila resnost vprašanja ter se zavzela za še tesnejše sodelovanje med občino in sindikati, da bi Prejeli nujne ukrepe, ki bi omogočili učinkovitejšo javno inter-vencijo glede ljudskih stanovanj.
skega gospodarstva morali oceniti kot pojav negativne krize, ampak da gre pri tem za krizo nadaljnjega razvoja, ki jo zavirajo v preteklosti storjene napake. Tu-, di bivši minister Preti je zagovarjal v ' bistvu enako stališče.
«Agenzia democratica», ki je glasilo PSDI, je danes objavila noto, v kateri pravi med drugim, da so v krogih PSDI sprejeli z zadovoljstvom vest, da bo vlada razpravljala o stanju gospodarstva, kar pomeni, da bodo sprejeli nekatere ustrezne ukrepe, da bi bili kos položaju. Kar zadeva sedanje stanje gospodarstva, je agencija mnenja, da je vzrok za tako stanje iskati tudi v pogrešni gospodarski oceni tako javnih kot zasebnih podjetij; temu pa ni moč odpomoči z inflakcionističnimi prijemi, ker je to najslabši sistem, ki prizadene v največji meri delavce, hkrati pa okorišča podjetnike. ki so se v teh zadnjih letih močno zadolžili z investicijami. Nota zaključuje, da se bo PS Dl boril tako proti procesu in-flakcije, kot proti procesu de-flakcije.
Na festivalu glasila KPI «l’Unità» v Firencah je govoril Amendola, ki je obrazložil stališče komunistov glede sedanjega političnega položaja. Amendola je zlasti polemiziral s socialisti in jih pozval, naj na svojem kongresu «odklonijo žaljive pozive h kapitulaciji in k odpovedi razredne politike», hkrati pa je pozval socialiste in katoličane na enoten nastop s komunisti».
Lombardi, ki je govoril danes na festivalu «Avanti!» v Imoli, je poudaril med drugim, da se mora levi center jasno odločiti med dvema gospodarskima politikama: med ono, ki bi hotela napraviti iz Italije «paradiž kapitalizma», kar je v bistvu politika Malago-dija, in ono, ki hoče javen poseg
v proces akumulacije, razširitev javnih podjetij, kontrolo nad kreditom, zavestno upravljanje gospodarstva, t.j. demokratično gospodarsko načrtovanje. Izbrati je moč prvo ali drugo pot, toda ne obeh, kajti v tem primeru bi združili negativne plati, ne dà bi združili tudi njunih pozitivnih plati: «Ma-lagodi ima prav, ko napoveduje, da bo politika levega centra vnesla elemente neravnovesja v sedanji gospodarski sistem; to je naravno, kajti ta politika hoče spremeniti obstoječe ravnovesje. Toda nima prav, ko zatrjuje, da bo to privedlo do gospodarske krize, kajti to bi se zgodilo le, če bi manjkala sposobnost in moč, da se sistem ponovno uravnovesi z nadomestnimi elementi. In te elemente more vnesti le javna roka; prav zaradi tega zahteva politika levega centra absolutno jasnost glede smotrov in instrumentov, izredno trdno politično voljo. In prav zaradi tega, ker se je ta volja izkazala do sedaj za nihajočo in dvoumno, odklanjamo mnenje, da je vse odvisno od odločitve, ki jo bo sprejel socialistični kongres, kajti ne gre za to, da se sprejme ali odkloni sodelovanje, ki je bilo že določeno v njegovi bistveni vsebini in v njegovi razvojni liniji, ampak da se dobi bitka za nedvoumno vsebino tega sodelovanja. Dobiti je treba bitko za levi center, še prej ko proti načelni opoziciji sedanje manjšine v stranki, proti odporu drugih strank, da bi dali tej politiki edi-
no konkretno vsebino, ki bi dopustila socialistom, da bi neposredno sodblbvali pri izvajanju te politike».
V Bologni so danes proslavili XX. obletnico protifašističnega odpora. Proslave so se udeležile delegacije iz drugih občin pokrajine in dežele. Po povorki po mestu so se zbrali v mestnem gledališču, kjer sta poslanca Boldrini in Sa-lizzoni ter senator Parri spregovorili o pomenu protifašistične borbe za moralni in politični preporod Italije in Evrope. «Dolga je pot, ki jo moramo še prehoditi — je zaključil senator Parri — da bi organizirali življenje države. V tej Evropi, polni težkoč in tako negotovi, je potrebna dežela žive demokracije, kakršna hoče biti Italija — steber, na katerega se bo mogla Evropa opreti».
Jug.-francoski simpozij za radioaktivno zaščito
BEOGRAD, 23. — V Beograd je prispela skupina" francoskih jedrskih strokovnjakov, ki bodo skupno z jugoslovanskimi strokovnjaki proučili rezultate na področju radioaktivne zaščite. Na francosko-jugoslovanskem simpoziju, ki bo od 24. do 27. septembra, bo podanih 30 znanstvenih referatov s področja zaščite urana, zaščite delavcev, kontrole ozračja in vode v pogojih radioaktivnega žarčenja.
zumljivimi težavami in z zakasnitvami». Lepak «s solidarnostno simpatijo» pozdravlja današnje demonstracije.
Pet sprevodov je prispelo na Stolni trg okoli 16. ure, kjer se je bila že prej zbrala ogromna množica skupno s številnimi poslanci, sindikalnimi voditelji in z občinskimi svetovalci. Med drugimi so bili navzoči socialistični poslanci Mosca, Vigorelli, Cucchi, Basso, Paiini, Banfi in senator Malgugini ter komunistični poslanci Olmini, Melloni, Pina Re in Brambilla.
Tajnik milanske delavske zbornice Bonaccini je v svojem govoru izjavil, da ne more biti ne moderna ne res demokratična taka družba, «ki nas izroča v roke svobodni špekulaciji in izkoriščanju». Pripomnil je: «Confindustria bi hotela, da bi se mi borili samo za delovno pogodbo, tako da bi tisto, kar nam je prisiljena dati z desnico, mogla v , veliki meri zopet odvzeti z levico v obliki najemnin, podražitve življenjskih stroškov, zvišanja tarif ih večjih odtegljajev, ki krčijo mezde in plače. Današnja stavka pravi, da delavci in njihovi sin. klikati ne morejo več dopustiti takega izsiljevalnega načina social, nih odnosov. Braniti hočejo svojo mezdo v tovarni i,n izven nje.» Na koncu je Bonaccini izjavil, da je smoter te splošne stavke, zahtevati novo gospodarsko politiko na stanovanjskem sektorju in reformo monopolističnih struktur, ki tako na stanovanjskem sektor, ju kakor glede življenjskih stro-škov še boli onemogočajo življenje delavskih družin.
Za sindikalno organizacijo UIL je govoril tajnik Polotti, za CISL pa tajnik Ortolani.
Po končanih govorih so sindikalne organizacije odšle na pre-fektjijEfl, k županj ter »a sedež, pokrajinske uprave. Po končani demonstraciji na trgu je večja skupina demonstrantov odšla pred občinsko palačo, kjer je nadalje, vala demonstracije. Pozneje je nastopila policija, ki je razganjala skupine demonstrantov.
Na več krajih so se demonstranti spopadli s policijo, ki je nekaj demonstrantov aretirala.
Občinski tiskovni urad je pozneje sporočil, da je delegacija sindikalnih predstavnikov obrazložila županu resnost vprašanja ter se zavzela za tesnejše sodelovanje med občinsko upravo in sindikati, da bi sprejeli nujne u-krepe, ki bi omogočili vedno u-činkovitejšo javno intervencijo na sektorju ljudskih stanovanj.
Zupan Cassimis je ponovil, da bo občinska uprava nadaljevala dosedanjo politiko glede tega v prepričanju, da dela v korist meščanov. Omenil je tudi sestanek z milanskimi poslanci, ki je dal pobudo za predlog zakona 0 prekinitvi izgonov.
Poudaril je zatem sodelovanje med občinsko upravo in sindikati in ponovil obveznost za sestanek med občinsko upravo, sindikati in združenjem delodajalcev, ki je določen za 25. t.m. ter je izrazil upanje, da bo to «pripeljalo do konkretne oblike sodelovanja med vsemi prizadetimi kategorijami».
Skopje bo ostalo na dosedanjem področju
SKOPJE, 23. — Znani japonski 'strokovnjak za seizmologijo, profesor tokijske univerze in član japonske akademije znanosti dr. Muto je na podlagi podatkov, ki so mu jih dali na razpolago in lastnih opazovanj v Skopju prišel do sklepa, da ne bo potrebno spremeniti lokacije glavnega mesta Makedonije. Po njegovem mišljenju je teren v skopski kotlini boljši kot na Jaoonskem. Dr. Muto sicer ne izključuje, da bo potreba spremeniti lokacijo nekaterih manjših področij, na katerih bi se namesto stavb uredili parki. Ali bo to potrebno, bodo pokazala geološka in geofizikalna raziskovanja.
Dr. Muto in njegovi sodelavci so danes prispeli v Beograd, da bi v zveznem izvršnem svetu podali predhodno poročilo o svojih znanstvenih opazovanjih.
Nenni v Londonu
LONDON, 23. — Tajnik italijanske., socialistične stranke Pietro Nenni je prišel danes z letalom v London, kjer bo ostal dva dni. Izjavil je, da se bo sestal «z nekaterimi prijatelji», med katerimi je tudi voditelj laburistične stranke Harold Wilson. Nenni ni hotel povedati, o čem se bosta razgo-varjala z Wilsonom.
TITO ODPOTOVAL V CILE
Obisk v univerzitetnem središču Brasilie
.
Predsednik Tito in brazilski predsednik Goulart pri razgovoru
llll•llllllllllllllllllmll^lllllllllllllllllllllllHMlllllllllllllllllllllHlmlllllllUllllllllllllllllllllllMlll1mllllllllUllllllllllHlllllllMlllllllllllllllllllllllllrrllllllllllMllllllllll
Teroristični atentati v Avstriji Ena oseba ubita, dve hudo ranjeni
Na krofu atentata so našli letake v italijanščini, vendar pa ni še gotovo, od kod so atentatorji prišli - Zunanji minister Kreisky prispel v New York
DUNAJ, 23. — Na ozemlju Ebensee je bilo danes izvršenih več dinamitnih atentatov, med katerimi je zgubila življenje ena oseba, dve pa sta hudo ranjeni. Davi ob 5 uri so neznanci razstrelili kamnitega leva na cesti, ki vodi v 'Salzkammer-gut. Kmalu po 8. uri so delavci našli bombo med kablom in barčico žičnice, ki vodi na Feuerkogel. Orožniki so bombo odstranili, še preden je eksplodirala.
-Kmalu zatem je nastala eksplozija v solinah v Ebenseeu,
pri čemer je bil ubit en orožniški inšpektor, druga dva pa sta bila hudo ranjena. Neznanci so postavili dinamitne naboje med dve posedi, polni slane vode.
V solinah so našli letake v italijanščini s podpisom italijanske desničarske študentovske organizacije «Associazione studentesca di azione nazionale». Na letakih je v ozadju italijanska zastava in fotomontaža neke demonstracije iz leta 1963. Našli so tudi kovinaste značke, na katerih je vrezana roka, ki stiska pero karabinjerja. Na letakih. je napisano v Italijanščini: «Ne dotikajte se karabinjerjev!»
Po atentatih so prekinili železniški promet med postajama Traun-kirchen in Ebensee, strokovnjaki pa so skrbno pregledali progo.
Atentat, pri katerem je zgubil življenje orožniški inšpektor Gruber, je bil zelo skrbno pripravljen. Kmalu po 8. uri je inšpektor po imenu Micko onesposobil bombo, ki je bila postavljena na žičnici, ki vodi v Feuerkopel. Kmalu zatem so poklicali orožnike v soline, kjer so opazili dve tempirani bombi. Takoj so prišli kapetan Schroeder, inšpektor Gruber in inšpektor Winkler. Opazili so, da so zažigalne vrvice pretrgane. Zato so mislili, da ni več mogoča eksplozija. Toda prav ko je inšpektor Gruber pregledoval eno od teh zažigalnih vrvic, je nastala eksplozija. Zato domnevajo, da sta bili obe bombi povezani med seboj
Neprepričljiva dokazovanja Diemove svakinje v Rimu
Na tiskovni konferenci je ponovila vse že znane argumente južnovietnamske vlade
RIM, 23. — Svakinja južnoviet-namskega predsednika Diema, ki je sedaj na obisku v Rimu, gospa Nu, je imela danes v južnovletnamskem poslaništvu tiskovno konferenco. Prav ko se je začela tiskovna konferenca, je večja množica demonstrirala pred poslaništvom. Nosili so napise: «Nu, proč iz Rima», «Nasilje ni Kristusovo», «Rimski katoličani so z budisti». Policija je demonstrante razgnala.
Časnikarji so gospo Nu najprej vprašali, ali je res, kar je trdil njen svak, nadškof Tue, t. j. da so bon-cu, ki se Je živ zažgal v Saj gonu, dali mamila. Odgovorila je, da je to res, in trdila, da so oblačila meniha zažgali drugi.
V zvezi z zaroto proti Diemovi vladi je trdila, da je ta zarota «rezultat dejavnosti in propagande neodgovornih ljudi, ki ima interes sabotirati uradno politiko vlade». Na vprašanje, ali so pri zaroti sodelovali Američani, pa ni hotela odgovoriti.
Zatem je dolgo govorila o namenu svojega potovanja. Dejala je, da hoče političnim in novinarskim krogom na Zahodu «povedati resnico o svoji deželi in prikazati drugo stran kolajne».
Na vprašanje, ali je res, da je papež ni hotel sprejeti, je odgovorila, da je absurdno to trditi in da ni zaprosila za sprejem. Pripomnila Je, da bi verjetno bila sprejeta, če bi za to zaprosila In je dodala: «Ali ni morda sveti oče sprejel tudi zeta Hruščova?»
«Cernu pa ni bil sprejet nadškof Tue,» so jo vprašali. Odgovorila je: «To je treba vprašati nadškofa.»
Na vprašanje, ali je njeno potovanje politično, ali pa gre za njen dopust. Odgovorila je, da «sl ne more privoščiti dopusta» in da je njeno potovanje političnega značaja.
Vprašali so jo zatem, ali namerava v Parizu izkoristi priložnost v zvezi s tem, kar je nedavno izjavil de Gaulle o Južnem Vietnamu, da bi Francozi zamenjali v Južnem Vietnamu Američane, je odgovorila, da nima tega namena.
Ko ji je neki časnikar pokazal več fotografij o demonstracijah in o nedavnih dogodkih v Južnem Vietnamu, je trdila, da gre «za tragične posledice vojne, ki jo komunisti vodijo na severni meji Južnega Vietnama». Zatem je izjavila, da v Južnem Vietnamu ni najbolj razširjena budistična vera, temveč vera, ki se naslanja na Konfucija. Dodala je, da je v Južnem Vietnamu še drugih šest veroizpovedi, med katerimi tudi katoliška. «Mi, je trdila, ne preganjamo budistov ali pristašev drugih veroizpovedi. Konec koncev bi to bilo neumno in za nas škodljivo. Vodimo samo borbo proti komunizmu. Smo edina dežela na svetu, ki še vedno visoko dviga zastavo aktivnega antikomunizma. Svodobhi svet pa je zapustil Kitajsko, Madžarsko in Korejo brez borbe.»
Zatem je gospa Nu ponovila u-radno tezo §voje vlade o «komunistični infiltraciji» na nekatere sektorje budistične organizacije.
Ob zaključku tiskovne konference, ki je bila zelo živahna, je gospa Nu povabila časnikarje, naj
prisostvujejo filmskemu dokumentarcu o ženskih vojaških odredih, ki jih je ona organizirala.
Davi je gospa Nu obiskala palačo «Propaganda IDE», kjer jo je sprejel kardinal Agagianian. Razgo-varjala sta se več ko eno uro.
Danes so po televiziji oddajali tudi intervju katoliškega nadškofa iz Sajgona. Izjavil je, da je imel vedno dobre odnose z neka-toliškimi prebivalci Južnega Vietnama. Na vprašanje, kakšno je razmerje med katoličani in nekristjani med prebivalstvom, je odgovoril, da nimajo točnih podatkov o prebivalstvu in tudi ne o katoliškem prebivalstvu v vsem Vietnamu. Dodal pa je, da se lah-'ko reče, da je v Južnem Vietnamu približno osem odstotkov katoličanov. S prihodom katoliških beguncev s severa, pa se je odstotek zvišal na deset.
Izjavil je zatem, da je imel vedno mnogo prijateljev med budisti in tudi med pripadniki vseh ostalih veroizpovedi.
Na vprašanje, koliko nekristjanov je v Južnem Vietnamu, je dejal, da je težko točno odgovoriti. Toda v zanesljivih krogih računajo, da doseže število aktivnih budistov 25 odstotkov prebivalstva. Ostali nekristjani kažejo v svojem praktičnem življenju budistične sledove, pomešane s konfucijanizmom, s kultom prednikov ali s taoizmom itd.
Dejal je dalje, da obsoja verske spore v Južnem Vietnamu in da je vedno skušal zagovarjati mir in spravo,
z drugo zažigalno,vrvico, ki je bila
Kmalu po 14. url so specialisti
odstranili bombo, ki je bila v barčici na žičnici, ki pelje na Feuerkogel. Velika sreča je bila, da tbom-oa ni eksplodirala. V kotu barčice pa je bila druga bomba. Skupina 30 šolarjev je imela napraviti davi izlet na vrh hriba Feuerkogel prav v tej barčici. Ko je barčica prispela na odhodno postajo, je bomba padla na tla, vendar pa ni eksplodirala.
Včeraj okoli 15.’ure se je neki avtomobil z italijansko značko u-stavil pri bližnjem mehaniku. Dva moška v avtomobilu, ki sta kupila bencin, sta zaprosila tudi za izolirni trak. Sin gospodarja jima je hotel dati samo košče», toda hotela sta ves zavoj. Ugotovili so, da so bili dinamitni naboji povezani s posodami v solinah z izo-lirnim trakom, ki je podoben tistemu, ki sta ga neznanca včeraj dobila pri mehaniku.
Strokovnjaki pravijo, da kaže tehnika pri sedanjih atentatih podobnost s tehniko atentatorjev, ki so razstrelili spomenik Andreja Hoferja v Innsbrucku. Zato ne izključujejo možnosti, da so' atentat organizirali avstrijski nacistični teroristi.
V vsej Gornji Avstriji so okrepili nadzorstvo nad velikimi industrijskimi podjetji, nad mostovi, električnimi centralami, in javnimi' napravami.
Tudi na Tirolskem so sprejeli številne varnostne ukrepe. Na področju so.lln v ' Ebensee so začeli sistematično pregledovanje terena.
Avstrijski zunanji mi,ni»ter Kreisky je prispel danes v New York, kjer se bo udeležil zasedanja ‘ skupščine OZN. Na vprašanje, ali so sedaj'boljše , možnosti za rešitev spora o Južni’- Tirolski je minister izjavil, da mu je težko kaj .reči m tej zadevi. Dodal je, da namerava o zadevi govoriti s številnimi delegati, tudi' če ni' vključena v dnèvni red. Izjavil je tudi, da se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem..
i Dodal je, da bo uresničenje tega načrta glavni smoter njegove via-
de.
Na sestanku je govoril tudi državni minister Jean de Broglio, ki je še posebej omenil francosko-alžirske odnose v zveri z nacionalizacijo francoskega imetja v Alžiriji. Izjavil je, da se sedaj postavlja, vprašanje, kako nadomestiti to premoženje prizadetim Francozom. Francoska vlada meni, da je to vprašanje zelo nujno, in se pripravlja na razgovore z alžirsko vlado. Pripomnil je, da je treba francosko-alžirsko sodelovanje sedaj prilagoditi novim pogojem.
De Ganile -potuje
po departmajih
PARIZ, 23. — General de Gaulle. bo odpotoval jutri zjutraj s posebnim letalom na svoje dvajseto potovanje po francoskih departmajih. Obiskal bo štiri departmaje. Pri tem bo imel 18 govorov. Jutri si bo ogledal atomske naprave v Pierrelatte. Pričakuje se, da bo ob tej priložnosti ponovil, da namerava nadaljevati politiko atomskega oboroževanja.
Predsednik vlade Pompidou je v intervjuju luksemburškemu radiu izjavil, da bo de Gaulle govoril tudi o načrtu za gospodarsko stabilizacijo. Najvažnejši govor p abo imel v soboto popol. dne. Zatrjuje se, da bi ta govor utegnil biti nadaljevanje znane tiskovne konference od 29. julija.
Predsednik vlade Pompidou je govoril včeraj v Beaulieu sur Mer. Izjavil je, da so proti poli-tiki njegove vlade, ki hoče zgraditi francosko jedrsko udarno silo, skovali zaroto tako znotraj kot zunaj države. Dejal je, da vlada ne misij odstopiti od svojega načrta. Pompidou je govoril na sestanku predstavnikov dego-listične zveze' za novo republiko. Pozval je vse plasti francoskega prebivalstva,, naj. podpirajo lad-ni načrt o gospodarski . politiki.
Zahvala ital. partizanov Aleksandru Rankovicu
BEOGRAD, 23. — Delegacija bivših italijansih partizanskih borcev, ki se je udeležila proslave 20. obletnice ustanovitve italijanskih enot v okviru Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, je pred odhodom iz Jugoslavije, v Italijo poslala podpredsedniku republike in preds. Zveze združenja borcev Aleksandru Rankovicu brzojavko, v kateri izraža podpredsedniku republike in organizatorjem proslave zahvalo za prisrčen sprejem.
BRASILIA, 23. — Predsednik republike maršal Tito je končal petdnevni uradni obisk v Braziliji in je s soprogo in svojimi sodelavci odpotoval na uraden obisk v Cile. Na vojnem letališču glavnega mesta Brazilije, kjer so bile predsedniku Titu izkazane, najvišje časti, so se od jugoslovanskega predsednika poslovili predsednik Goulart s soprogo in številne visoke brazilske osebnosti .
Včeraj je predednik Tito obiskal predsednika Goularta na njegovem kmetijskem posestvu v bližini glavnega mesta Brazilije in univerzitetno središče Brasilie.
Brazilski tisk je Titovemu obisku posvetil veliko pozornost. Tisk Rio de Janeira je med drugim ocenil obisk kot pomemben prispevek ne samo k nadaljnji krepitvi sodelovanja in prijateljstva med obema narodoma, temveč tudi za zagotovitev nadaljnjega mirnega razvoja in napredka človeštva. «Potrdilo Se je, da je Titov obisk stvarno obisk miru,» piše danes list «Ultima ora».
Mednarodni kongres industrijske kemije
BEOGRAD, 23, — Pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita se je danes v veliki dvorani Doma sindikatov Jugoslavije pričel 34. mednarodni kongres industrijske kemije, na katerem sodeluje nad 2000 kemikov iz 51 držav. Udeležence kongresa je v imenu zveznega izvršnega sveta pozdravil zvezni tajnik za industrijo Filip Bajkovič, ki je v svojem govoru med drugim prikazal razvoj jugoslovanske kemične industrije, ki je leta 1962 proizvedla med drugim dvanajstkrat več žveplene kisline, dvakrat več umetnih gnojil, osemkrat več barv in lakov, tridesetkrat več zdravil in farmacevtskih izdelkov kot pred vojno.
iiiiiniiiiitimimiiiiigiHiiimiiiiiiiiimmmiimiiiimiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmminiiiuiHHMHHini'HJiiiiii
Delo skupščine Združenih narodov
i V soboto prvi sestanek treh zunanjih ministrov?
NEW YORK, 23.	— Glavna
skupščina/DZN je nadaljevala : danes splošno debato. Prvi govor-nik je bil libijski zunanji minister Fekini. Pozneje so gov.orili predstavniki CSSR, Irana in Jugoslavije. Do poznih nočnih ur niso agencije dale podrobnejših poročil. -
V poučenih krogih v OZN zatrjujejo, da bo prvi sestanek zu. nanjih ministrov SZ. ZDA in Velike Britanije verjetno v soboto.
ZDA bodo «revidirale» pomoč Indoneziji
WASHINGTON. 23. — Upravnik ameriške pomoči tujini David Bell je izjavil, da je ameriška vlada sklenila «revidirati» svoj program za pomoč Indoneziji zaradi proti-britanskih demonstracij in požiga britanskega veleposlaništva v Džakarti.
Storehi v Nemčiji
BONN. 23. — Danes je prispel v Frankfurt podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Ferdinando Storehi, ki ga spremlja glavni ravnatelj za emigracijo v zunanjem ministrstvu.
Storehi se bo razgnvarjal s predstavniki zahodnonemških oblasti v zvezi z vprašanji, ki se tičejo italijanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Storehi bo ostal v Zahodni Nemčiji pet dni ter bo obiskal glavne tovarne, kjer so zaposleni italijanski delavci, in se razgovarjal z bonskimi oblastmi p, rešitvi številnih nerešenih vprašanj.
Konec junija letos je bilo v Zahodni 'Nemčiji 299.325 italijanskih delavcev, od katerih jih je n*d sto tisoč v deželi Baden Wiirten-berg, 80 tisoč pa 'V Renaniji in Vestfaliji. i
Pošiljke italijanskih delavcev i* Zahodne Nemčije znašajo od 800 milijonov do milijarde mark (približno 150 milijard lir) letno,.
Eksplozije v Madridu
MADRID, 23. — Pred zahodno-nemškim in pred maroškim poslaništvom v Madridu sta dane» eksplodirala dinamitna naboja, ki pa sta napravila malo škode. Danes je prispel v ^adrid nemški minister za promet, ki ga je sprejel Franco.
Sinoči je eksplodiral dinamitni naboj pred poslopjem, kjer je cerkev in kolegij jezuitov blizu ameriškega poslaništva v Madridu. Popokalo je nekaj šip na oknih.
Pred vojaškim sodiščem v Madridu se je danes začel proces proti dvema mladeničema, ki ju obtožujejo dinamitnih atentatov. Oba sta izjavila, da sta bila nekaj časa v Franciji, kjer sta ime la stike z mladinsko federacijo anarhistov v izgnanstvu. Državni pravdnik je zahteval 30 let ječ# za vsakega.
WASHINGTON, 23. — Predstav, nik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so v Washingtonu in Parizu v~okviru atlantske organizacije v teku razgovori, da se pripravi sistem vežbanja na neki ameriški ladji z evropsko posadko. Pri razgovorih sodelujejo z ZDA Zahodna Nemčija, Italija, Turčija. Grčija. Predstavnik je izjavil, da do sedaj niso še nič sklenili.
Pogled na eno leto agrarne politike SET
Nova šola - ponos Ilirske Bistrice
Konec julija 1963 -je bilo zaključeno prvo leto uveljavljanja jn uporabljanja predpisov o organizaciji agrarnega trga v Skupnem trgu. Začetek je bil težak.
čele posamezne države v svetu razgledovati, po kakšnih ukrepih bi segle, da bi izsilile čimmanjši protekcionizem Skupnega trga. Tako so Združene države Ameri-
Ministrski svet šestorice, njen j ke zagrozile s povračilnimi cari-
najvišji organ, je izdal najprej predpise o postopnem uvajanju skupne tržne ureditve za žito, svinjsko meso, jajca, perutnino, sadje, zelenajvo in vino. Naloga v kratkem nadomestijo predpise, teh predpisov je bila, da takoj ali ki veljajo v posameznih državah za agrarni trg in se uveljavijo v trgovini z navedenim blagom med državami šestorice in med temi državami ter ostalim svetom. Temeljna značilnost novih predpisov o žitu, svinini, jajcih in perutninskem mesu je, da so bile odpravljene vse carine in davščine v zvezi z uvozom tega blaga kakor tudi vse količinske in druge omejitve. Namesto tega so bile uvedene carinam podobne spremenljive davščine, od katerih se pričakuje, da bodo uravnavale uvoz po položaju na notranjem trgu. Navedene izravnalne carine oziroma davščine se določajo na podlagi močno zamotanega sistema osnovnih smernih cen, intervencijskih cen in vstopnih cen. Za proizvode živilske «predelovalne» industrije (svini-na, jajca, perutnina) veljajo normirane stroškovne cene ,ki so določene po predpisanih cenah za «surovino» npr. za ječmen in koruzo. Izravnalne carine za te proizvode bodo določene na daljše roke. Zaradi nihanj cen na svetovnih trgih, se lahko izravnalne carine Za žito spreminjajo tudi vsak dan.
Začetne težave niso bile samo v tem, kako določiti oz. predpisati novo funkcioniranje agrarnega Skupnega trga, marveč tudi v pomislekih, ki so jih imeli proizvajalci in trgovci proti novi ureditvi. Kaže, da se je nova ureditev kljub težavam v prvem letu vendarle uveljavila brez večjih pretresljajev. Največ pomislekov se je med uvajanjem nove tržne ureditve pokazalo zaradi višine izravnalnih carin. Praktične težave, ki so nastajale uvoznikom zaradi nastajajočega administrati-vizma in spreminjajočih se kalkulacij. so postale vsakodnevna nadloga, s katero je treba računati, ki pa ne more več vplivati na same osnove nove ureditve agrarnega trga. Razumljivo je, da poslovni krogi na splošno s težavo prenašajo novo ureditev in s tem zvezane postopke. Izravnavanje in izenačevanje agrarnih cen bo zato tudi v prihodnje področje hudih sporov m?d proizvajalci z ene strani in potrošniki ter državo z druge strani.
Višina nekaterih izravnalnih carin pa tudi splošna tendenca nekaterih odredb o ureditvi trga so nadalje skalile odnose Evropske gospodarske skupnosti do drugih držav. V pričakovanju, da se bodo napovedani zaščitni ukrepi za agrarni trg šestorice v prihodnje še povečevali, so se za-
nami za določene industrijske in agrarne proizvode, ker se ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti konec julija 1963 ni mogel zediniti, da bi zmanjšal nedavno pred tem povečano izravnalno davščino za zaklano perutnino, kot so zahtevale Združene države Amerike.
Splošno mnenje je, da so cene za žito problem št. 1 skupne agrarne politike. Večina držav Skupnega trga je računala na zadovoljive in sorazmerne dohodke kmetijstva na področju agrarne proizvodnje druge stopnje, tj. pri proizvodnji svinj in perutnine. Cene teh proizvodov so odvisne v glavnem od cene krmil. Višina izravnalne carine za navedeno blago se določa zato s tako imenovanim koeficientom za krmila, ki naj pokrijejo stroške za krmljenje v Skupnosti. Na drugi strani naj bi se do konca prehodne dobe v Skupnosti srečale cene za žito nekje v sredi sedanjega razpona med najvišjimi in najnižjimi cenami. Ta proces pa se še ni niti začel, ker Zvezna republika Nemčija ne kaže nekakšne pripravljenosti, da bi pristala' na znižanje njenih cen za žito, ki so najvišje v Skupnem trgu.
Nadaljnja občutljiva točka v trgovinskih odnosih med Skupnim trgom iri drugimi državami je stališče, ki ga inča šestorica do zahteve Združenih držav Amerike, in sicer da se na prihodnjem zasedanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) spomladi 1964 znižajo tudi carine za kmetijske pridelke. Francija je že izjavila, da se na tej konferenci iahko razpravlja o znižanju carin za kmetijske pridelke samo, če bo pred tem med šestorico dosežen sporazum o skupni agrarni politiki na vseh tržnih področjih.
Zato je ministrski svet šestorice sklenil pospešiti svoje delo. Postavil si je program za skupno agrarno politiko, ki ga namerava izvesti do konca 1. 1963. Do konca leta se med drugim predvideva izdaja predpisov o skupni tržni ureditvi za mlečne proizvode, za govedino in riž ter sladkor. Septembra 1963 pričnejo veljati tudi < predpisi delke iz sV letine 1964-65 morajo biti objavljene pred začetkom 1. 1964. Nove skrbi povzroča posameznim državam nadalje bodočnost zato, ker od 1. 1965 naprej ne bo več potrebna soglasnost pri sklepih ministrskega sveta šestorice, s katerimi se določajo cene oziroma tržni pogoji, marveč bo zadostovala določena večina. Posamezna država v takih razmerah ne bi mogla več izsiljevati sklepov, ki morajo upoštevati njene interese, če bodo druge države našle odločbe, ki zadovoljijo večino. Nadaljnja nehvaležna . naloga

Skupnosti bo, da bo morala skrbeti, da se ne bi uveljavili na podlagi novih predpisov na agrarnem trgu postopki, ki bi onemogočili ali oteževali konkurenco. Predpisani tržni pogoji namreč ■ami izločajo velik del področja, kjer se je uveljavljala konkurenca ter navaja proizvajalce oziroma trgovce na dodatne dogovorne ukrepe, ki naj zagotovijo proizvodnjo in prodajo po njihovih interesih. Nevarnost je tudi, da se bodo enaki predpisi v različnih državah različno uporabljali.
Skupnost pripravlja tudi ustanovitev posebnega Evropskega sklada za kmetijstvo. Njegova naloga bo, da bo dajal povračila za izvoz agrarnega blaga izven Skupnosti in interveniral pri urejanju agrarnih trgov zlasti s pokrivanjem zajamčenih cen. Dogovorjeno je, da bo ta Sklad vključeval tudi naloge za zboljšanje sestave kmetijske proizvodnje. Prizadete države so tedaj uvidele, da sam tržni mehanizem agrarnih proizvodov, bodisi da je prost ali reguliran, ne more privesti do takih rezultatov, ki jih one želijo, in da je treba te rezultate dosegati s posebnimi finančnimi sredstvi iz drugih sektorjev gospodarstva. Poslovni krogi ponekod ostro zavračajo take tendence. Slej ko prej je uradno mnenje komisije evropske gospodarske skupnosti, ki je julija letos izdala predloge in priporočila za srednjeročno gospodarsko politiko Skupnosti, da je «prosto tržno funkcioniranje v območjih, kjer vlada zadostna konkurenca, najbolj učinkovito sredstvo za najbolj racionalno razporeditev proizvodnih činiteljev. Prav kmetijstvo pa je panoga, kjer je kon-' kurenca včasih nezadostna, včasih pa kar uničujoča in kjer so še posebej važni za šestorico raz- . ni izvenekonomski razlogi socialnega in političnega značaja, ki bodo tudi v prihodnje še močno odločali o mestu, ki ga naj ima kmetijstvo v gospodarstvu.
I»i//f/p ^ fjlvdnlišlv
«Ciciban», zvest spremljevalec Šolskih otrok, se je že pojavil v obleki za leto 1963-64. Poln je prijetnih slik, pesmic in zgodbic, Slike so deloma v barvah. Posebej pa nas veseli, ko vidimo, da je med sodelavci «Cicibana» tudi Marija Mijot, naša pesnica od Sv. Ivana. V programu priljubljene knjižne zbirke «Čebelica» v šolskem letu 1963-64 pa najdemo tudi ime tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je za to zbirko napisal «Malega samouka». Ilustriral bo Pahorjevo delo Rudolf Saksida. — Opozarjamo na barvno slikanico Martin Krpan, ki jo bodo mladi čitatelji nestrpno pričakovali, kolikor še nimajo Martina Krpana v lastni knjižnici. — Vse, ki imajo osnovnošolske otroke, vabimo, da si «Cicibana» nabavijo.
. *   »IIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIH UMI IM IM III IIM.MMIMMMMMM MMMMMMMMMI.MIMI MII I.MIHI
STRAŠNE POSLEDICE NEODGOVORNE LAHKOMIŠLJENOSTI
Zastrupljene tri majhne deklice brat pa se brezupno bori s smrtjo
Otrokom so umili glave z zelo strupenim antikritogamskim sredstvom
Prejšnjo nedeljo so v Ilirski Bistrici izročili svojemu namenu novo poslopje osnovne šole, ki so ji dali ime Dragotina Ketteja, slovenskega pesnika, ki se je rodil na bližnje m Premu. Šola je ena najlepših na Slovenskem, tako po zunanjem izgledu kot po smotrni ureditvi prostorov. Ima 16 učilnic, fizikalno in kemično predavalnico, risalnico, pe vsko sobo, prostor za tehnični po uk, prostor za gospodinjski pouk, potrebne kabinete za učila, telovadnico, skratka, šola je usposobljena za sodoben pouk. Načrte je napravil ing. E. Navinšek, postavilo jo je gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, ozvočenje je napeljalo podjetje Elektromehanika iz Sežane, opravo pa je oskrbelo podjetje Slovenijales
*5
bliha'tbivt*
^ glnbbu 's
Za šolarje priporočamo revijo «Ciciban»
Izgubljeno letalo
Gobovo leto
mm
DOVER (ZDA), 23. — Vojaško transportno letalo «C-133» z 10 možmi posadke se je izgubilo med poletom z oporišča v Doveru (De-laware) na Azore. Številna letala in ladje, ki se nahajajo na tem pddroéjtt'/iščejo izgubljeno letalo.
NEAPELJ, 23. — Zaradi nepojmljive lahkomiselnosti sta 30-letni Pantaleone Vilmi in njegova 29-letna žena Nunzia ostala brez treh otrok, četrti pa bo mogoče le s skrajnimi napori zdravnikov ostal pri življenju. Samo najstarejši otrok je izven nevarnosti.
Preteklo noč se je najprej slabo počutila dveletna Anna. Neki so, sed je poklical zdravnika, ki je odredil, da so otroka takoj odpeljali v bolnišnico Santobuono. Ko so pa tu zdravniki precenili stanje otroka, so uvideli, da zanj ni rešitve jn nasvetovali so, naj ga zopet odpeljejo domov. Anna je kmalu potem umrla. Nato so se pokazali znaki zastrupljenja tudi pri ostalih otrocih. Prepeljali so jih najprej v bolnišnico Cardarel-
IMMIMM*IIMIIIMIIMMIMMMMIMMMMMIMIMIMMIMIMIMMMIIIIIII,,IMMIMMI|IIIIMIMMMIMIMMIMIMM1MIMIMH,I,I
Žalni dan v vseh ZDA v spomin
na pokol v Birminghamu
Včeraj je bil pogreb 16-letnega črnca, ki ga je ubil neki policaj

•**	' V' ’’
ipc-jr %
f'>. -%f>AUr
;/ r V* %
NEW YORK, 23. — Okrog 13 tisoč črncev in belcev je včeraj demonstriralo v New Yorku v raznih predelih mesta — zlasti pa v Mamhattanu in Bronxù — zaradi pokola črnskih otrok prejšnjo nedeljo v Birminghamu. New yoršiki župan, ki je ob tej priliki govoril v Central Parku, je dejal med drugim, da je pokol v Birminghamu «najhujši zločin proti duhu bratstva».
Najvažnejša spominska sveča, nost pa je bila v Foleh Squaru, ki jo je organiziral kongres za rasno enakopravnost. James Far-ner, predsednik tega gibanja, ki združuje belce in črnce, je ostro kritiziral ameriško vlado in dejal: «Obtožujem departma za p ra. vosodje in predsednika ' ZDA zi-radi njune pasivnosti. Oni mo.a-jo prav tako Odgovarjati — sku paj z blazneži, ki so vrgli pred enim tednom bombo, ki je ubila Štiri črnske otroke.»
Te demonstracije so bile v o-Ikviru žalnega dneva, ki so ga organizirale organizacije za držav-ljanske pravice v spomin na pokol šestih črnih otrok. Demon, stracije so bile tudi v Miamiju na Floridi, v Fort Wyneju v In. diani, v New Havemi v Connecticutu, v Little Rocku v Arkan. sasu, v Albaniu, ki je glavno me-sto države New York, in v drugih mestih. V Birminghamu pa je bil danes pogreb ene šestih žrtev, 16-letnega Johnnyja Robinsona, ki ga je smrtnp zadela krogla nekega policaja. 0'b tej priliki je duhovnik A. Woods ostro obsodil v svojem govoru brutalnost policije z besedami: «Vsi o-troci črnih mater tvegajo usodo pokojnega Johnnyja Robinsona.» V neki drugi cerkvi pa je bila Ssadušnica za Virgilom Warom, dečkom, ki mu je bilo komaj 13 let in ki sta ga ubila dva mlada belca.
Povsod so demonstracije mirno potekale, razen v Shreveportu v Louisiani, kjer je policija preprečila tisočem črncev, da bi formirali povorko. Krajevne oblasti so namreč demonstracijo prepovedale, in ko so se črnci napotili pro. ti cerkvi, je policija s kordonom obkolila cerkev in, prisilila množico. da se je razšla.
dostojno počastil potovanje Hru-ščova v ZDA — odpravil peš na potovanje po vsej Sovjetski zvezi.
Sedaj je Polikarpov prispel v Volgograd (bivši Stalingrad), potem ko je že prehodil okrog 20.000 km in to pri najbolj različnih vremenskih razmerah. Polikarpov ima namen, da prehodi vsega skupaj okrog 40.000 km, in sicer po centralni Aziji in Sibiriji do sovjetskega Daljnega vzhoda. Agencija Tass pravi, da se Polikarpov izredno dobro počuti.
V Sloveniji je letos izredno dosti gob. Ob nedeljah je v gozdovih pol-no ljudi — tudi iz mesta — ki nabirajo gobe. Slika nam kaže skladišče «Gosada», kjer suhe gobe kar z velikimi lopatami nakladajo v vreče
(Foto E. Selhaus)
Peš po vsej SZ
MOSKVA, 23. - Pred štirimi leti se je 65-letni sovjetski upokojenec Aleksej Polikarpov — da bi
Ameriške investicije ’ v Evropi
WASHINGTON, 23. — Po podatkih, ki jih je pred nedavnim objavilo ministrstvo za trgovino Združenih držav Amerike, znašajo vse povojne ameriške investicije v evropsko gospodarstvo 8843 milijonov dolarjev. Qd' tega zneska odpade samo na države članice Evropskega skupnega trga 3671 milijonov dolarjev. Vse ameriške investicije v evropske države pa so v 1. 1962 dosegle 1,1 milijarde dolarjev. Od tega zneska je lani šlo na območje držav Evropske gospodarske skupnosti 466 milijonov dolarjev,	kar	je	hkrati	največji
dosedanji	znesek,	ki so	ga ZDA
investirale v enem letu na tem območju. Znesek investicij, ki je predlanskim dosegel še 129 milijonov dolarjev, je lani nazadoval na '81 milijonov dolarjev
Velja poudariti, da je dobra polovica vseh lanskih ameriških investicij v Evropi šla v proizvajalne obrate. Samo za odkup že obstoječih inozemskih podjetij je bilo izdanih okoli 100 milijonov dolarjev.
Zelo visoke	so	bile neposredne
ameriške investicije v Veliki Britaniji, ki	so	do	konca	lanskega
leta dosegle 3805 milijonov dolarjev, Precej nižje so bile dosedanje ameriške investicije v Zvezni republiki Nemčiji, namreč 1422 milijonov dolarjev, v Franciji pa 1008 milijonov dolarjev. V Svico so ZDA v povojnem razdobju neposredno investirale 555 milijonov dolarjev, v Italijo pa 540 milijonov dolarjev. Pri tem pa seveda niso upoštevani visoki zneski tistih• investicij ' v navedena območja, ki so dotekala v zadevne države po raznih posrednih poteh.
li in nato na nasvet dežurnega zdravnika v bolnišnico .Cotugno. Toda tudi za Elviro in Immacolato, ki sta imeli štiri in šest let, ni bilo več rešitve. V razmaku pol ure sta obedve umrli. V bolnišnici Cotugno je 8-letni Raffaele v aparatu za dihanje; njegovo sta-šemu otroku ni nič hudega in v nje je brezupno. Samo najstarej-bolnišnici so ga pridržali samo zaradi tega, da ga opazujejo.
• Vzroki zastrupitve so bili kma. lu pojasnjeni. Spočetka se je mislilo, da gre za zastrupitev z živili, vendar je ta domneva morala kmalu odpasti, saj je več drugih oseb jedlo prav to, kar so včeraj zvečer jedli nesrečni pet otrok. Toda nobena druga oseba ni kazala niti najmanjših znakov zastrupljenja. Pač pa se je kmalu pojavil sum; da so iz higienskih vzrokov otrokom umili glave z antikritogamsko tekočino, izredno hudim strupom, ki se uporablja v kmetijstvu.
Policija je ugotovila, da so štirim otrokom umili glave z antikritogamsko tekočino. (To sredstvo so hoteli uporabiti, da bi jim iz las pregnali mrčes.) V stanovanju so našli še ostanke hudega strupa.
Starši otrok so izginili in jih še niso našli
Milanska občina izgubila pravdo
MILAN, 23. — Z obsodbo, ki jo je izreklo apelacijsko' civilno sodišče in po kateri je milanska občina obsojena na plačilo milijarde in 284 milijonov lir, se je zaključila druga faza tožbe, ki se že 11 let vodi med občinsko upravo in neko družbo, lastnico nepremičnin.
Spor se je začel 1952, ko je občina razlastila zemljišče ob glavni bolnišnici — okrog 170.000 kv. m — ki so bila las družbe Aedes, Občina je to zemljišče vključila v regulacijski načrt za izvedbo nekaterih občinskih poslopij. Razlaščena družba pa je vložila priziv, ker Se ji je zdelo, da zemljišča niso bila dovolj plačana. Leta 1968 je civilno sodišče obsodilo občino ne bolj primerno plačilo. Proti tej razsodbi sodišča se je občina pritožila in po številnih strokovnih pregledih je vsa stvar
stopnje. Sedaj- se je civilno prizivno sodišče izreklo ter določilo razlaščenim zemljiščem vrednost 930 milijonov, ki se povečajo za 350 milijonov obresti, ki bi v tem času nastale. Na breme občinske uprave gredo tudi sodni stroški ter pravno zastopstvo, za kar so določili štiri milijone.
Zagovorniki mostu čez Rokavski preliv
PARIZ, 23. — Ljudje, ki so naklonjeni zgraditvi mostu čez P.o-kavski preliv, ne odnehajo, pa čeprav je sklep francoske vlade,, da objavi poročilo francosko-bri-tanske komisije, ki se izjavlja v korist predora, zavrgel načrt za most, češ da je preveč drag.
Družba, ki študira načrt za most čez Rokavski preliv, je namreč danes- izdala poročilo, v katerem se pritožuje, da francosko-brilan-ska komisija, katere naloga je bi-
la preštudirati razne načrte, sploh ni pretresla načrta «most-predor-most». Poročilo poudarja, da bi bilo treba tako važen • načrt vsaj vzeti v pretres, če že ne bi o njem sklepala parlamenta obeh držav. In če je izvedba načrta za most dražja kakor izvedba tunela, ki bi bil samo za železnico, je pa pri mostu prednost v tem, da bi se lahko razvil poleg železniškega tudi cestni promet.
Kozmonavtova žena v višji letalski šoli
MOSKVA, 23. — Marija Popovič, žena četrtega sovjetskega kozmonavta, je bila sprejeta v višjo letalsko šolo sovjetskega civilnega letalstva v Leningradu. Marija Popovič, ki je sedaj drugi pilot na trasportnem letalu «Iljušin—14», bo torej kot prva ženska obiskovala to šolo.
(Dobi se tudi v Tržaški knjigarni na Ul. sv. Frančiška 20.)
Jubilejna predstava
«Ohridske legende»
Beograjsko Narodno gledališče je začelo novo sezono z jubilejno tristoto predstavo baleta Ste-vana Hrističa «Ohridska legenda» v koreografiji Margarete Froman, v scenografiji Dušana Rističa in kostumih Milice Babič. Dirigiral je Oskar Danon, glavne vloge so plesali Mira Sanjina, Milan Momčilovič in Katarina Obradovič. «Ohridsko ’ legendo» so na tem odru prvič izvedli novembra leta 1947, stoto uprizoritev pa je doživela v maju leta 1951. S tem baletom je ansambel gostoval po raznih jugoslovanskih mestih, z velikim uspehom pa' ga je izvajal tudi v Edinburghu, Atenah, Wiesba-denu, Ziirichu, Salzburgu, Firencah, Kairu in na Dunaju.
Taylor in Burton
v Mehiki
MONTREAL, 23. — Igralka Elizabeth Taylor in igralec Ri' chard Burton sta ddpotovala v Mehiko, kjer nameravata ostati 3 mesece. Ko sta se na poti ustavila v Montrealu, so se jima približali novinarji. Na vprašanje, če je pot v Mehiko v morebitni zvezi z ločitvama Tay-lorjeve od njenega moža ter Burtona od žene, je Burton odgovoril:	«Kdo ve». Burtun bo
sicer v Mehiki zaposlen pri snemanju nekega filma. Ko sta igralca prispela v Mehiko, ju je sprejelo kakih 1500 privržencev. Ni jima bilo všeč, du so otli tam tudi novinarji. Burton tudi ni hotel potrditi ali zanikati testi lista «Globe and Mail» iz To,ronda o bližnji poroki Taylor-Bur-ton.
•It * $
BENETKE, 23. — Ravnateljstvo razstave Carpaccio v beneški doževi palači je sporočilo, da bo trajala teden dni dlje, kot je biio določeno, torej do 15. oktobra.
>1« # *
Neapeljska literarna revija «Nostro tempo», ki jo urejuje književnica Maria Teresa Cristo-fano, je objavila izbor iz sodobnega jugoslovanskega pesništva z deli Iva Andrica, Oskarja Da-viča, Slavka Mihaliča, Miroslava Slavka Madjera in Vesne Krm-potič. Pesmi je prevedel reški književnik Giacomo Scotti.
Ulllllllllll.MMIIMMIIMM.IIIMIDI.........HIHIMMIIMI.M..
V Milanu aretirani štirje Sicilijanci po več kot enomesečnem zasledovanju
MILAN, 23. — Danes ski leteči .oddelek aretiral
je milan- | Uspelo jim je pridobiti si za-
prišla v pretres sodnikov druge brez Orožja.
Sicilijance, od katerih sta dva od- 1 govorna za tragične dogodke v Villabate ter v Contrada Ciaculli v Palermu. Tu se je razletela neka «giulietta», v kateri je bil eksploziv, kar je povzročilo smrt nekaterih oseb; med temi je bil neki karabinjerski častnik, neki komisar javne varnosti ter še nekaj orožnikov in agentov.
Do današnje aretacije je prišlo po več kot enomesečnem ■ zasledovanju ter ob Sodelovanju letečih oddelkov iz Palerma ih Milana,, Ko se je v Milanu izvedelo, da se nekateri mafijci, ki jih v Palermu iščejo, , nahajajo najbrž v Milanu, je bilo treba te govorice in domneve potrditi. Pri tem so uporabili štiri mlade agente, ki so se primerno oblečeni začeli družiti z določenimi krogi. Agentje so bili brez osebnih izkaznic in
I 1	.
štiri | upanje nekega Sicilijanca, ki jim
je celo našel «delo». Agentje so delo sprejeli, pri tem pa so se seznanili še z drugimi sumljivimi ljudmi.
Danes popoldne pa so po telefonu opozorili policijo, da se nekateri mafijski veljaki nahajajo pred barom na vogalu Ulice Pietro Crespi. Takoj so tja odpeljali nekateri avtomobili, po zunanjem videzu civilni. Ti avtomobili so se postavili v bližino bara. Kmalu pa so prišli večji avtomobili in osebe, za katere je šlo, je bilo mogoče aretirati, čeprav sta dve skušali pobegniti. «Aretirali» pa so tudi štiri agente, ki so se izdajali kot brezposelni.
Kolera v Južni Koreji
PURAN (Južna Koreja), 23. — Tu so zabeležili dvajset novih primerov kolere. Doslej so v Pusanu
Blizu Palerma se je vlak na nekem prehodu zaletel v tovornjak, naložen z železnimi cevmi. Vlak se je pri tem iztiril, življenje.pa je izgubil neki delavec, ki se je vozil s šoferjem v tovornjaku. Škode je bilo precej, proga pa je bila neuporabna kakih dvajset ur. Do nesreče je prišlo, ker se je naprava za
zapiranje zapornic pokvarila
ugotovili vsega skupaj 78 primerov kolere. Neki predstavnik centra za nadzorstvo nad epidemijami pa je izjavil, da je število smrtnih žrtev 11, medtem ko je poročilo, ki ga je včeraj objavilo ministrstvo in ki navaja 13 smrtnih žrtev, bilo le poluradno. Predstavnik je tudi dejal, da se je južnokorejska vlada obrnila na razne države, da bi nujno poslale Cepivo proti koleri. Masovno cepljenje v Pusanu in v bližnjih predelih zelo izčrpava razpoložljivo cepivo.
Počastitev nacističnih žrtev
ATENE, 23. - V dneh 24. in 25-septembra bodo prišli v Kefaloni-jo številni svojci italijanskih vojakov, ki so jih nacisti septembra 1943 najprej mučili in potem pobili Po premirju 8. septembra se je divizija «Acqui» v Argostoliju uprla nacistom. Prišlo je do spopada in pri tem so Nemci pobili 9060 italijanskih vojakov in častnikov, od katerih so mnoge sežgali na grmadah.
Westminstrski nadškof o SZ
LONDON, 23. — Dva londonska dnevnika velike tiraže, «Daily Sketch» in «Daily Mirror» posvečata danes mnogo prostora novemu katoliškemu nadškofu v Westmin-stru Johnu Heenanu, ki bo jutri posvečen. V intervjuju po televiziji je Heenan med drugim govoril tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter je pri tern izjavil:	«Sovjetska	država let*
1963 je le malo podobna stalinistični državi leta 1936, ki jo j* Pij XX. obsodil in ko so Rusi živeli pod terorjem. Danes je popolnoma nov položaj v SZ».
BEOGRAD, 23. — Epidemiološki center Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi je obvestil zvezni sanitarni inšpektorat, da so čr" ne koze na Poljskem uspešno zatrli in da ozemlje Poljske ni več področje, okuženo s to boleznijo.
CATANIA, 23. — V Acireale s° danes čutili lažji potresni sunek. Podoben sunek je bil že tudi v soboto.
POSLANKA MARIJA IIEKNLTIČ V RIMSKI POSLANSKA ZBORNICI
Zahtevamo takšno vlailoo politiko hi bo Sloveocem zagotovila eoahooravoosl
Kakor smo že poročali, je pretekli torek v poslanski zbornici v Rimu spregovorila poslanka KP1 Marija Bernetič, ki je govorila o vprašanjih slovenske narodne manjšine. Iz glasila KPI za slovensko narodno manjšino v Italiji «Dela» povzemamo:
Potem ko Je orisala obstoječi Položaj, je poslanka Marina Bernetič poudarila, da se niso Se prenehali raznarodovalni ukrepi v škodo slovenske etnične skupno-sti- Na koncu svojega govora je spregovorila še nekaj besed v slovenščini. To je povzročilo veliko hrupa v vrstah desničarskih Poslancev. Predsedujoči poslanec Restivo je poslanko prekinil s pripombo, da ji ne more dovoliti, da n* govorila v jeziku, ki je drugačen od edinega dopustnega jezika v rimski poslanski zbornici, t.j. °d italijanščine.
Poslanka Bernetičeva je med drugim poudarila, da tokrat pr-v'è po skoraj 40 letih in po dolsi in trdi borbi proti fašizmu, v Ralijanskem parlamentu govori Predstavnik slovenske etnične skupnosti, ki živi v mejah Italije, Spomnija se je tudi drugih Poslancev, ki so zastopali Sloven-Ce v rimskem parlamentu še pred nastopom fašizma, med katerimi je bil tudi pokojni Jože Srebrnič.
V	svojem govoru je poslanka Rernetičeva tudi podčrtala, da se Komunistična partija Italije bori za konkretno uveljavitev temeljnega načela demokracije in torej za vsestransko spoštovanje pravic slovenske narodne manjšine.
Poslanka Bnrnetičeva je med drugim rekla:
Letos proslavljamo dvajseto obletnico oboroženega upora proli fašizmu in rccizmu, odpora, ki se je zmagovito zaključil aprila 1H45, ko so bile nacistične horde dokončno izgnane iz dežele.
Prav ob tej obletnici prihajajo zelo kričeče do izraza neka-tera dejstva, ki so v polnem protislovju z ideali svobode, demokracije in socialnega napredka, * katerimi je bil prežet protifašistični odpor in ki so našli svoj jsraz v republiški ustavi. Položaj, v katerem se nahaja slovenska narodna manjšina zgovorno dokazuje, da se ne spoš u-jejo ti ideali.
8- septembra so na tržaškem Pokopališču odkrili skromen nagrobni spomenik italijanskim in slovenskim partizanom. Ta spomenik je bil postavljen šele po številnih intervencijah naših predstavnikov, partizanskih združenj In svojcev padlih. Na spomeniku je vdelan napis samo v italijanščini. Tržaški župan in občanski odbor sta se postavila profi dvojezičnemu napisu. To dejanje zelo jasno izpričuje miselnost in politiko določenih krogov 'n je naperjeno proti Slovencem, ki so kompaktno sodelovali v protifašističnem odporu, zaradi česar s? premnogi bili tudi zaprti, kon-finifani ali pa so padli.
Za časa fašizma so bili prepovedani slovenski napisi tudi na Pokopališčih. Šlovencem so nasilno spreminjali priimke, odstranili
poslednje napise v slovenščini, odpravili slovensko šolstvo, uničili slovenske knjižnice, kulturne krožke in prepovedali izhajanje slovenskih časopisov. Fašisti so šli celo tako daleč ,da so prepo-yedali govoriti slovenski jezik v Javnosti.
Vsega tega se spominjamo ob letošnji obletnici in z vsem tem, kar se je dogajalo, moramo seznaniti zlasti mlada pokolenja, °a bodo spoznala, kaj vse je povzročil fašizem in obsodila žalitev demokratičnih načel, ki so sad protifašistične borbe, ki je zahtevala toliko gorja in toliko šrtev tako v Italiji kot v Evropi «Ploh.
Zal, moram s tega mesta še enkrat poudariti to kar so poudarili že drugi moji tovariši pred mano, da je zaradi nespoštovanja načel republiške ustave, ki Se tičejo pravic slovenske etnične skupnosti v Trtu, Gorici in v ostalih predelih Judijske krajine ■n Furlanije, položaj silno nepo-voljen.
Ker so še vedno v veljavi fašistični, zakoni, še danes prepovedujejo slovenskim roditeljem, da bi dajali svojim otrokom slovenska imena. Za fašistične zakone so slovenska imena «tuja imena». Slovenec se ne more pri ob-čevanju z oblastmi posluževati svojega materinega jezika. Kra-J*vna imena se uradno še vedno tako imenujejo kot je določil fašizem. Niti kraji, ki so pretežno slovenski, nimajo slovenskih uradnih imen.
V	eni izmed popolnoma slovenskih občin na Tržaškem ozemlju morajo govore občinskih sveto-vavcev, ki govorijo v slovenščini, hkrati prevajati v italijanščino, ker je občinskemu tajniku slovenščina povsem tuja. Podobni primeri se pogostoma dogajajo tudi drugod, kjer žive Slovenci. Vse to se dogaja zato, ker še niso Uveljavljena ustavna načela, ki Priznavajo popolno narodno enakopravnost in ker na Tržaškem ozemlju še niso uveljavljena določila londonskega sporazuma, ki 8® je italijanska vlada podpisala oktobra 1954. Vse to se dogaja tudi zato, ker niso bili razpihni Javni natečaji za uslužben-c® javnih ustanov, ker ni bilo še uresničeno načelo, da morajo tl oameščencl znati tudi sloven-aki jezik.
Londonski sporazum iz leta 1954 Predvideva med drugim tudi u-vedbo slovenskih krajevnih imen, Rnančno podporo slovenskim kulturnim, socialnim in športnim or-ganizacijam. Toda vse to je doslej ostalo le mrtva črka na papirju.
Londonski sporazum med drugim izrecno prepoveduje netenje sleherne šovinistične mržnje. V vseh letih po podpisu tega sporazuma ni bil storjen niti korak v tej smeri, pač pa Je znano, da n. pr. italijanskim vojakom prepovedujejo obiskati javne lokale, ki so last Slovencev in celo na družabne prireditve, na katerih so prisotni Slovenci, pe smejo zahajati.
Tržaško Slovensko gledališče, slovenski dijaški domovi’ in druge podobne ustanove ne prejemajo nobene podpore od države, čeravno vršijo svoje visoko poslanstvo.
Slovenska šola je bila na odločno zahtevo naše parlamentarne skupine, po dolgih letih zavlačevanja, končno vendarle uzakonjena. Toda zakon za slovensko šolo ni bil raztegnjen na Slovensko Benečijo, čeravno je to naša skupina zahtevala. Od odobritve tega zakona je preteklo že več let, toda položaj slovenske šole je do danes v bistvu ostal tak kakršen je bil prej. Zaradi tega Je tudi stanje slovenskih šolnikov zelo neugodno. Goriški slovenski šolniki so lani stavkali prav zaradi neurejenosti svojega položaja. Dogajajo pa se tudi druge nevšečnosti. Učbenike izdajajo z veliko zamudo, učni načrti so pomanjkljivi, slovenska šolska spričevala tiskajo z napakami itd, Vse to škoduje svobodnemu in normalnemu razvoju slovenske etničre skupnosti na splošno in razvoju slovenskega šolstva še posebej. Dolžnost italijanske demokracije pa je, da vsemu temu napravi konec.
Ustanovitev samoupravne dežele Furlanijn-Julijska krajina je tudi za slovensko narodno manjšino bistvenega pomena. Slovenci iz vse dežele so sodelovali v demokratični borbi za uresničitev člena 116 republiške ustave, ki predvideva novo deželo s posebnim statutom.
Naša parlamentarna skupina Je v tej borbi zahtevala naj se spoštuje načelo o zaščiti narodnostnih pravic manjšine. Proti temu načelu so se postavili demokristjani, socialni demokrati, in seveda, fašisti in monarhisti.
Tretji člen deželnega posebnega statuta pravi, da so pripadnikom jezikovnih manjšin zagotovljene enake pravice kot vsem ostalim državljanom. Ta člen se mora spoštovati. In spoštovati bi ga morali vsi, ki se proglašajo za demokrate. Toda tržaški pokrajinski odbor, ni hotel sprejeti niti predloga, naj bi besedilo deželnega statuta prevedli v slovenščino ter ga razdelili med dijake slovenskih srednjih šol. Protislovja med določili posebnega statuta in zadržanjem demokristjanov, socialnih demokratov, republikancev in seveda monarhistov in fašistov, so torej velika. Zadržanje teh skupin je protidemokratično in tudi protiustavno.
Komunisti so se vselej bojevali in se tudi danes bojujejo proti politiki, ki škoduje italijanski demokraciji in ki ovira mirno sožitje med narodi; .zavzemali so se za tako politiko, ki spoštuje demokratične pravice in ki jamči enakopravnost vsem državljanom, zavedajoč se dejstva, da zavračanje pravic manjšini pomeni veliko nevarnost, kar je pokazala tudi nedavna preteklost. In prav zato vztrajamo v zahtevi,
naj se izvaja taka vladna politika, ki bo zagotovila pripadnikom slovenske etnične skupnosti popolno enakopravnost, ki bo omogočila državljanom slovenskega jezika, da se bodo posluževali svojega materinega jezika v jav. nih uradih, na sodiščih in pri občevanju z oblastni; ki bo zajamčila uvedbo dvojezičnosti povsod, kjer prebivajo Slovenci, -ki bo dala državljanom slovenskega jezika enake pravice kot državljanom italijanskega jezika, tako na področju šolstva vseh vrst in stopenj kakor tudi na področju kulturnega, gospodarskega, socialnega, rekreativnega in športnega življenja in ki bo omogočala vsestranski in nemoteni raz- j voj slovenskega 'prebivalstva. 1 Na tej osnovi in z uveljavitvijo ustavnih načel se more in mora delovati in mi smatramo, da utrjevanje demokracije v Italiji služi koristim naroda, mirnemu in konstruktivnemu sožitju z državljani drugega jezika, zlasti še v obmejni deželi, kjer je nacionalistična nestrpnost povzročila že toliko škode ne samo prebivav-cem Trsta in Furlanije-Julijske krajine marveč vsej državi.
Beneška hiša — eden izmed biserov Pirana
PRVE NOVOSTI ZA «OPATIJO -63»
Nove popevke z novimi pevci
Mnogo novih obrazov, mladih pevcev in nov zavabni orkester — to je osnovna značilnost letošnjega festivala zabavne glasbe, ki nosi naslov «Opatija» in ki bo o veliki dvorani hotela «Kvar■ n er» v dneh od 10. do 12. oktobra. Čeprav je zagrebški festival starejši in čeprav se je v zadnjih dveh ali treh letih povzpel zelo visoko, je vendarle «Opatija» še vedno najpomembnejši jugoslovanski festival novih popevk. Festival «Opatija» je namreč pregled celotne ustvarjalnosti na področju zabavne glas. bc za vse leto.
Letošnja prireditev «Opatija 63» se bo vršila v treh zaporednih dneh in bo predstavila dvajset skladb, ki jih bo pelo prav toliko pevcev.
Direktor festivala «Opatija 63» Josip Stojanovič, ki je hkrati direktor koncertne poslovalnice Hrvaške, je na vprašanje o glavni noti letošnje prireditve rekel:
«Kar se tiče samega programa festivala je važno povedati, da nam je tudi letos uspelo, da
.         im  umi,m,IMml,mn,,n,ln,I„li,„,i,||imill, ninni,m uiniinni
TAM, KJER SE ZNANOST STIKA ŽE S FANTASTIČNIM
Življenjski prostor nam bo dal Mars energijo pa nam bo posredovala Lana
Pomanjkanje energije na Zemlji - Trije viri v prihodnosti - Nujna bo selitev, po vsej verjetnosti na Mars - Kakšni bodo tam pogoji - Rešitev, ki jo daje akademik Kapica
illiiiiiiiiiiiii
I
Pogosto se na področju znanstvenih novosti ali vsaj znanstvenih zamisli znajdemo na robu utopije. Človek — mislimo na povprečnega človeka —- se začenja počasi s tem sicer navajati, toda včasih gre to preko določenih meja, posebno, ko gre za fantastične načrte ne tako bliž-
iiliiiSil
Naročite šolarjem «Mladega vedeža»

Sovjetski znanstvenik Semjo-nov navaja tri možnosti povečanja energetskih virov v bodočnosti, točneje, navaja tri nove vire energije in sicer jedrsko iz fuzije težkega vodika, nadalje toplotno energijo iz slojev magmo ter energijo Sonca. Pravzaprav dva vira že izkoriščamo in sicer jedrsko ter sončno energijo, vendar pa doslej v neznatnih količinah.
Čeprav se zdi njegov načrt, da bi skorja Zemlje vrtali do 30 km globoko, da bi mogli izkoriščati vročino tekoče magme, nemogoč je najbolj nepričakovan način pridobivanja energije oni, ki predvideva izkoriščanje sončne energije za pridobivanje pogonske sile. Po načrtih Semjono-va bi namreč treba našo sosedo Luno spremeniti v velikansko elektrarno ,ki bi izkoriščala sončno energijo.
Semjonov je izračunal, da Luna, kljub svoji relativno majhni površini, zadrži petino sončne energije, kolikor je prodre na površino Zemlje, kajti zemeljska atmosfera požira velik del sončne energije, ki bi sicer prodrla
lllllillllllllll lllllllllll HI III IIHHIII 1*111 Hill........III immilli.......HIIIIIIIIIIIIIIIIHI  
Založba Mladinska knjiga se je odločila da pripravi novo izdajo «Mladega vedeža», te imenitne knjige, ki je bila deležna ne samo navdušenega sprejema pri mladih bralcih temveč tudi pohvalnega priznanja pri odraslih. Ze samo potreba po novi izdaji dokazuje, kako je bila ta knjiga potrebna in koristna. Knjiga pa je bita tudi zelo lepa in druga izdaja gotovo po tej
plati ne bo zaostajala za prvo. «Mladi vedež», ta prikupen leksikon za šolarje, bi moral zavzemati častno mesto v knjižnicah naših otrok. Druga izdaja bo izšla. kot napoveduje založba, spomladi 1964, vendar pa že sedaj knjigarne sprejemajo naročila (tudi Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška 20). Ko izbirate darila za otroke, ne boste pogrešili, če jim boste darovali to izredno knjigo.
nje bodočnosti. Tu, bomo skušali na kratko prikazati enega izmed takšnih fantastičnih načrtov, in sicer načrt koloniziranja planeta Marsa, načrt ki bi spadal v fantastično literaturo, če ne bi izhajal od zelo uglednega znanstvenika, ki ga je izdelal na temelju konkretnih možnosti in dejstev. Gre namreč za «fantastični načrt» Nobelovega nagrajenca N. N. Semjonova/ člana sovjetske akademije znanosti in svetovno znanega strokovnjaka. Sovjetski znanstvenik je svoj načrt prikazal na nekem mednarodnem zborovanju fizikov in sicer v referatu, v katerem je prikazal bodoče naloge tehnike in pri-rodnih znanosti.
Danes — pravi prof. Semjonov — se na Zemlji proizvede komaj 100 vatov energije na prebivalca, siromaštvo večine človeštva, ki Je eden od najbolj perečih problemov naše dobe, pa se more likvidirati edino tako, če se znatno poveča proizvodnja energije. Predvideni tehnični razvoj v bodočih dosetletjih bo ljudem omogočil, da preizvodnjo pogonskih sil močno povečajo.
En vir:
vrtine v magmo
OVEN (od 2L3. do 20.4.) Vaše pobude dobo doživele vsestranski uspeh, zate bodite optimisti. Tudi vaše okolje ho zelo prijetno.
BIK (od 21/:. do 20.5.) Uveljavili boste svoje organizacijske sposob
HOROSKOP
prav nobene novosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo zelo primeren za poslovne zadeve, ne bo pa tako v čustvenih stvareh. Več Časa posvetite svojcem.
na Zemljo. Ogromna polja sončnih baterij bi mogla prekriti lunino površino in jo spremeniti v nekakšno «svetlobno — električno plantažo», ki bi preko Laser — naprav pošiljala na Zemljo vsak dan na milijarde kWh električne energije.
Meje, ki jih narekuje narava
Čeprav nam naše tehnične možnosti -dopuščaje tako rekoč brezmejno proizvodnjo energije, je priroda vendarle postavila nekje mejo. Zemlja sprejema od Sonca energijo 40 milijard kilokalorij na sekundo. Več kot 10 odstotkov te količine pa bi na Zemlji ne smeli umetno proizvesti#, v kolikor bi ne hoteli uničiti življenjskih pogojev na njej. Nujni višek toplote pri tolikšni proizvodnji energije bi namreč mogel atmosfero Zemlje ter tudi površino našega planeta tako segreti, da bi toplotno premikanje molekul zraka doseglo brzino, ki bi jih odnesla v medplanetarni prostor ln bi se Zemlja tako rekoč «slekla» svojega atmosferskega plašča. Z izgubo zraku bi bili najprej prizadeti vrhnji sloji atmosfere, ki sedaj ščitijo vsa živa bitja na Zemlji pred nevarnimi ultravioličastimi žarki. Nemogoče je torej premagati to gornjo mejo proizvodne energije.
Toda po proračunih sovjetskega znanstvenika bi se ta meja mogla krepko premakniti navzgor, če bi energijo začeli proizvajati — na Luni.
Selitev z Zemlje bo nujna
nosti. Zelo prijeten dan, ki vam i položenje, ki se bo preneslo tudi | KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
uredltev neke druž,n- nanS£,0tl>eA0> , . 00 H 090,	Ce j.e le mogoče, lotite'se dela sa-
ske zadeve
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razmere bodo. zelo ugodne, toda previdni boste morali biti, da ne bo šlo kaj napak. Prijetna novost proti večeru.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne lotevajte se nobenih poslovnih novosti, še najmanj trgovskih. Tudi v družinskem okolju ne načenjajte novih zadev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preizkusili boste svoje sposobnosti tudi na novih področjih dela. Neraz-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte biti čimbolj objektivni, kajti sicer se boste zamerili. Majhne težave v družini, toda prehodnega značaja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč ste pesimisti in zato odlašate s pos;om, ki bi se lepo odnesel. Nepričakovano prijetno vzdušje v družini
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Lotite se spet nekega dela, ki ste ga opustili, češ da se ni dalo izvesti. V čustvenih zadevah pa
mi in na lastno odgovornost. V družbi ne spravljajte na dan starih sporov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kadar se lotite nečesa, pazite, da ne zaidete na trije področje. Nekoliko nervozni boste in to bo motilo družinske odnose.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Le » previdnostjo boste privedli stvar do konca. Preveč ste se bili zaleteli. Zadoščenje v domačem krogli.
Ker število prebivalstva na Zemlji naglo raste, bi morali že sedaj začeti iskati izhod iz tega. Treba bi bilo začeti iskati vire za kritje vedno večjih življenjskih potreb ter možnosti prehrane vedno številnejšega prebivalstva Zemlje, kajti sicer se bo prebivalstvo našega planeta nekega dne znašiO v položaju, da mu Zemlja ne bo mogla dati dovolj kruha. In poti «nazaj k prirodi» ni več. Treba bo ubrati pot naprej, v čedalje širšo avtomatizacijo vseh panog industrije in poljedelstva, kajti že danes vse češče doživljamo, da se lakota pojavlja prav v tehnično najbolj zaostalih deželah. In kljub vedno bolj sodobnemu izkoriščanju možnosti, nam statistika dokazuje, da bomo morali v ne tako daljni bodočnosti sprejemati usodne sklepe: če človeštvo ne bo izkrvavelo v neki strašni vojni za sam obstoj, se bo moral del njega — izseliti, ln kam naj se izseli? Na najbližnji planet, na Mars — pravi sovjetski znanstvenik Semjonov.
Seveda bo treba tudi na Marsu najti ravnotežje med «prlrod-no» sončno energijo ter med u-metno proizvedeno energijo. Pri tem je namreč treba upoštevat! — pravi Semjonov — da bo br-zina bega zračnih molekul z Marsa nekoliko manjša kot na Zemlji, zaradi sile teže, ki je tam
prav tako nekoliko manjša. Z druge strani sprejema Mars znatno manj sončne energije kot Zemlja, tako da bi proizvodnja energije na Marsu mogla biti deset-tisočkrat * večja kot istočasna proizvodnja električne energije na Zemlji. In prof. Semjonov misli na proizvodnjo energije prav v tolikšnem obsegu. On jo celo jemlje kot osnovo za svoje proračune, kot nujno, da se na tem planetu ustvarijo pbg’ó'/r,""fci“ so potrebni za življenje človeka, odnosno zemeljskih bitij.
Drugi problem Je problem prenosa tolikšnih količin energije ne le na Marsu, pač pa tudi na Zemlji, kajti ob današnjem načinu prenosa bi to bilo skoraj komaj mogoče.
Neki drugi član sovjetske akademije znanosti slavni atomist prof. Kapica je za to našel zelo enostavno rešitev: namesto vodov z visoko napetostjo, ki so sedaj v rabi, predlaga podzemeljske cevi, izdelane iz kakršne koli snovi, ki pa bt bile na notranji strani obložene s tankim kovinskim slojem. Skozi njih bi tekli visoko frekvenčni električni valovi. Takšne cevi bi mogle povezovati tudi neskončno daljne e-nergetske vire energije. Poleg tega bi ti «vodi» bili mnogo cenejši od sedanjih, ker se dajo izdelovati iz najcenejših snovi,
Vrnimo se k prof. Semjonovu, ki meni, da je možno, da se nekega dne velike skupine ljudi
Izselijo z našega planeta. Pred tem pa bi morali na Marsu ustvariti pogoje, v kakršnih more človek normalno živeti. Mars je, po mnenju Semjonova, še vedno na onem področju sončnega sistema kjer so planeti sestavljeni iz kamenja in rudnin in imajo površino, na katero more človek stopiti, ker je trdna.
Pogoji na Mars«
Sicer pa se na vseh takih planetih more z določenimi izjemami pričakovati isto sestavo kemičnih elementov kot na Zemlji. Ker je Mars manjši od Zemlje, bi se s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev mogla tam u-stvariti klima, ki bi ustrezala planinskim predelom na Zemlji in kjer bi se človek dobro počutil. Seveda še ni možno predvideti posledic ustvarjanja umetnega ozračja na Marsu. Ta bi brez dvoma bolje vskladiščevala sončno toploto kot je vskladiščuje sedanja Marsova atmosfera. Toda logično bi bilo pričakovati, da bi se v njenih višjih slojih, pod vplivom ultravijoličnih žarkov u-stvaril slij ozona, ki bi vsrkaval ta življenjsko nevarna žar-čenja. In tako bi bilo možno z novimi vrstami rastlinstva ustvariti novo vegetacijo. Morda bodo zaradi tega bodoči strokovnjaki priporočali našim daljnim potom, cent tla okoli Marsovega ravnika, kjer vlada večna pomlad.
H. S.
opatijski festival odpre vrata še eni generaciji mladih pevcev. Na letošnji prireditvi bodo prvič nastopali duet «DD» iz Subotice, Zivan Milič iz Beograda, Sabahu-din Kurt iz Sarajeva, Radmila Karakljajič iz Beograda ter že znani pevci, ki pa še niso imeli priložnosti nastopiti v Opatiji, kot npr. Majda Sepe, Zoonko Spisič, Arsen Dedič, Drago Diklič ter ansambel ,Dalmacija’».
«Omenil bi še — je nadaljeval Josip Stojanovič — da bo letos ponovno nastopila Zdenka Vučkouič, in sicer po svoji štiriletni pavzi. S seznama pevcev pa je črtan Marko Novosel (ki odhaja i> vojsko, zamenjal pa ga bo ansambel .Dalmacija'».
«Prvič na letošnji prireditvi n« bodo več nastopili le festivalski orkestri treh radijskih postaj Zagreba, Beograda in Ljubljane, pač pa bo pevce na «Opatiji 63» spremljal tudi zabavni orkester Radio Sarajeva, d očim bo interpretacije v hitrejšem ritmu spremljal veliki plesni orkester Radia-televizije Zagreb.»
Na vprašanje, ali so predvidene kake novosti v sami organizaciji festivala, je direktor festivala Josip Stojanovič odgovoril:
«Izkušnje iz samo enega leta, ko smo prve večere priredili o-tvoritev svečanosti pred festival• sko dvorano, so se pokazale kot tvegane zaradi vremena. Zato smo se zadovoljili, da bo svečana o-tvoritev šeste «Opatije» v sami dvorani. Posebne svečanosti ne predvidevamo».
Ker je organizatov tega festivala jugoslovanska radiodifuzija skupno z opatijskim letnim gledališčem, bodo tudi letos v program «Opatije» vključene vse jugoslovanske radijske postaje, prireditve iz «Kvarnera» pa bo s kozi vse tri večere prenašala tudi televizija.
Nagradni sklad je letos nekoliko večji. Predvidene so tri nagrade strokovne žirije radiodifuzije od 120, 100 in go tisoč dinarjev, m tri nagrade v isti višini, ki jih bo dodeljevalo s svojim glasovanjem občinstvo v dvorani. Razen tega je mestni odbor Opatije predvidel nagrado 50.000 dinarjev za najboljši tekst, list «Ritem» pa 50.060 dinarjev avtorju najbolj vesele pesmi /estivala. Zdi se pa, da bo letos odpadla n.grada žirije kritike, ki jo je na dosedanjih festivalih podeljevala revija «Globus».
Opatijski festival bodo posneli na plošče RTV, dočirn bo notni del s tekstom izdalo Združenje skladateljev Hrvaške. Organizatorji so tudi letos poslali številna vabila tujim sorodnim ustanovam in znanim strokovnjakom in se zato pričakuje rekorden obisk tujih gostov.
Z. F.
PREJEM SMO
RIBARSTVO JUGOSLAVIJE. Letnik XVIII., štev. 4. Izdaja Poslovno udruženje privrednlh organizacija sladkovodnog ribarstva. Zagreb, Drenovačka ul. 30.
France Bevk: «TATIC», izdala Mia-dinska knjiga, Ljubljana 1963.
Janez Vipotnik, Ljudmila Krese, Jože Klanjšek, Franci Kolar, Francka Pacek, dr. Anton Kržišnik. Ru-di Jančar, Franček Mirtič, «SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA». Izdala Mladinska knjiga, 1963.
Radio Trst A
7.00:
Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; II 30; Šopek slovenskih; 11.45:	Ameriški odmevi; 12.15;
Potovanje po Italiji; 12.30:	Iz
glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Ansambel Fran-=? Russo; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in
TOREK, 24. SEPTEMBRA 1963
8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15; Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Resničnost fantazije; 11.00; Sprehod skozi čas; 11.30: Koncert; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komor, na glasba s plošč; 17.25; Simfo-
prireditve; 18.30: Slov. simfonič- nični koncert: 18.50: Fraternity
na glasba; 19.00: Pianist Claudio Gherbitz; 19.15: Z mamico po sončnih stezicah; nato Jug. ritmi; 20.00: Sport; 20.30: Revija pevcev; 21.00: Znameniti gorniki: «Joža Cop»; 21.30: Od romantikov do impresionistov; 22.00: Ples v blue
Brothers; 19.10: Oddaja za delav-ce; 20.25: Glasba za godala: 21.00: Giuseppe Verdi: «Jerusalem»,
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Fred
Ieans' 23 0O-° Ken Griffin in °4irf B°nguSto; 9.00: ital. pentagram; Hamilton ’ K "	*	S'd 9'1S:	Ritem in fantazija; 9.35:
Sprehod med dvema stoletjema;
12.00: Plošče: 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke-box; 13.30: Italo Svevo.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00:	Otroški kotiček;
11.30: Papandopulo in Vrabec; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Za mlade izvajalce; 15.30: Češke narodne; 16.00: Nove plošče; 16.30: Tretja stran; 16.45: Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Pole Mario Lanza; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Buddy Rich; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
—Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Danes v glasbi; 14.00: Pevci; 15.00: Album pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00; Rapsodija; 16.35: Panorama pesmi; 16.60: Ital. narodne pesmi; 17.00:	Filmske novosti;
17.35: Sredozemske igre; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Ritmo-simfo-nična glasba; 20.35: «Il baraccone»; 21.45: Večerna glasba; 22.10; Plesna glasba.
III. program
ioln3(^ G^Ppdarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00; Villa Lobos in Chavez; 19.15- Severnoameriška kultura:	19 30-
Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bachove skladbe; 21.20: Portret Henria Dutij-lo1?.8^?2-051 Literarna oddajé; 22.45: Glasba danes.
ra, arije in intermezzi iz oper« Mignon; 8.35:	Domači zabavni
ansambli; 8.55:	Radijska šola;
9.25: Mojstri simfonije; 10.15; O-peretm napevi; 10.35: Tuji zbori; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti;. 12.25: Domači napevi; 12.40: Finale Gotovčevega «Era»; 13 30: Za oddih in razvedrilo; 14.05: Radijska šola; 14-35: Novosti iz naše fonoteke;- 15.15; Zabavna glasba; 15.30: V torek na svidenje: 16.00; Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu: 18.10: Planinska oddaja; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice: 20.00; Skupni program JRT; 20.20: O’Neil: Elektra naj žaluje: 21.16: Serenadni večer: 22.15: Trikrat petnajst; 23.05: Plesni zvoki.
Ital. televizija
16.00: Sredozemske igre; 18.55. Program za najmlajše; 17.55: Mednarodna konferenca o TBC-19.00: Dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 19.50: Balzac; 20.10: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Matry»; 22.40: Sredozemske igre; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Eno uro s Herbertom Olivecrono; 22.20: Športne zanimivosti; 23.00: Sport.
Jug. televizija
16.40: IV. mediteranske ikra — Slovenila	tekmovanje v kolesarstvu; 21.00:
Tekmovanje v plavanju — pre-4.00; Dobro jutro; 8.05: Uvertu- nos iz Neaplja.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 2.7, naijnižja 19.6. ob 19. uri 22.3; vlage 76 odst., zračni tlak 1022.1 stanov., veter 5 km vzhodnik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura 22.6.	Tržaški d	h	a<	e v;	i	i	1			i	Danes, TOREK, 24. septembra Nadja Sonce vzide ob 5.52 m zatone ob 18.01. Dolžina dineva 12.09. Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 21.33 Jutri, SREDA, 25. septembra Uroš
7nema N tv 7vnr ranoauemu Dorerà mer v nantrn	ona	nn o,		^ 'V mr	nori a \r\	crnnr							
Zagotovila o obnovitvi pristanišč in okrepitvi prog na Jadranu
Ustanovili bodo stalen odbor za tržaško in druga jadranska pristanišča
V nedeljo je bilo v Bariju v dvorani predsedstva tamkajšnjega velesejma zasedanje Zveze jadranskih pristanišč, na katerem so bili prisotni minister za trgovinsko mornarico Dominedò, poslanci, župani Trsta, Benetk. Ancone, Pescare in Barija, predstavniki gospodarskih podjetij in ustanov in predstavniki sindikalnih organizacij.
Po poročilu beneškega župana Favaretta-Fisce o položaju pristanišč Jadranskega morja je spregovoril minister za trgovinsKO mornarico, ki je zvezi sporočil tri sklepe vlade:
1.	Prihodnji teden se bodo sestali razni predstavniki s predstav, niki ministrstva za javna dela in izdelali načrt obnovitve pristanišč. V tem okviru bo ministrstvo za trgovinsko mornarico podčrtalo pomen in nujne zahteve jadranskih pristanišč.
2.	Oktoora bodo sestanki med predstavniki ministrstva za državne udeležbe in prizadetih pomorskih družb ter ministrstva za trgovinsko mornarico, kjer bodo razpravljali o novem načrtu okrepitve državnih pomorskih družb tudi z vidika, da se uskladijo odnosi med Tirenskim in Jadranskim morjem.
3.	Vlada je sklenila, da je treba okrepiti redne proge med Jadranskim morjem in Levantom ter Vzhodom. Istočasno pa je treba tudi rešiti v evropskem okviru vprašanje s Srednjo Evropo. V ta namen bodo ustanovili stalni odbor za tržaško in druga jadranska pristanišča. Na tak način se odpira perspektiva, da postanejo jadranska pristanišča južna pristanišča Skupnega evropskega tržišča.
Izjave ministra so nedvomno optimistična in govore o precejšnjem realizmu za reševanje vrste zelo perečih vprašanj. Trst je zainteresiran na vseh treh odgovorih.
Glede javnih del je znano, da se že dolgo vrsto let govori o gradnji pomola št. VII in da se je ta gradnja zaradi raznih razlogov ustavila in nič ne kaže, da bo pomol kmalu zgrajen. Res je sicer, da trenutno pomol ni tako nujen, vendar pa bi se z njegovo pomočjo lahko bistveno okrepila konkurenčna sposobnost tržaškega pri-
Vsedržavno zasedanje obrtnikov v Neaplju
Zveza italijanskih svobodnih združenj obrtnikov priredi 30. septembra v Neaplju vsedržavno za-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHHiiiiiiimiiimiiiiiiiuiimiimiiitiHiiiiiimiiiitiiiiiiiMiiimii
stanišča. Po svetu namreč grade vedno večje ladje, ki imajo globok grez in ki le s težavo pristajajo v različnih jadranskih pristaniščih. Novi pomol pa bi odgovarjal prav tem zahtevam moderne plovbe in bi bil Trst s tega vidika na Jadranskem morju praktično brez konkurenta.
Se pomembnejša je pravična razdelitev rednih pomorskih državnih prog med Tirenskim in Jadranskim morjem, saj je znano, da je velika večina po vojni zgrajenega modernega brodovja ostala na Tirenskem morju in da še sedaj ni obnovljena predvojna to-naža brodovja Finmare, ki je imelo matična pristanišča na Jadranskem morju. Zato tudi Trst in druga jadranska pristanišča ne razpolagajo s primernimi pomorskimi zvezami, kar predstavlja eno izmed prvih zaprek za razvoj prometa in to še zlasti tranzitnega prometa.
Ustanovitev stalnega odbora za reševanje vprašanj tržaškega in drugih pristanišč glede tranzita zalednih držav lahko seveda pomeni samo prvi korak in samo na sebi ne prinaša nekaj odločilnega. Važnejši je namig, da mora Trst postati resnično evropsko pristanišče. Zato pa je treba v prvi vrgti rešiti vprašanje previsokih pristaniških tarif in vprašanje nemških Železniških tarif, ki ne odgovarjajo načelom SET.	m
Enosmerna vožnja v ulicah Vasari in Parini
Tržaško županstvo spproča, da bo od 26. t.m. veljala enosmemB vožnja v ulicah Vasari in Parini v teh smereh: Ul. Vasari od Ulice Oriani do Ulice Cavalli; Ul. Panni od Trga Ospedale do Ul. Pascoli.
ki je le |n doka;
hafcažne aitev svi
SINDIKALNA KRONIKA
Solidarnostna stavka v ladjedelnici Sv. Marka
Sporazum o nagradah v podjetju Machne
Tudi v Trstu so izrazili ladje-delniški delavci solidarnost s 330 tržiškimi delavci, premeščenimi v Trst. Včeraj ob 14.15 so namreč vsi delavci ladjedelnice Sv. Marka zapustili delo, s čimer so tudi protestirali proti nesmiselnemu in izzi\ alnemu disciplinskemu ukrepu suspenzije 10 delavcev v trži-ški ladjedelnici v pričakovanju izsledkov preiskave proti njim ter proti odpustu 10 delavcev, ki so zaposleni v zasebnih podjetjih, ki opravljajo dela v ladjedelnici.
Včeraj so predstavniki podjetja Machne sklenili s predstavniki notranje komisije ob navzočnosti tajnikov FIOM in sindikata kovinarjev DZ sporazum o stimulativni nagradi delavcem. Ta sporazum nadomešča sporazum, ki je bil sklenjen 6. junija letos. Po novem sporazumu se zviša nagrada na 34 odstotkov osnovne mezde, v kar je vštetih tudi 5 odstotkov, ki jih predvideva člen 2 vsedržavne pogodbe kovinarske stroke. Za tri delavce pa velja nagrada 21 odstotkov. Vajencem bodo plačevali 15 odstotkov nagrade na podlagi njihovih osnovnih prejemkov. Vajencem, ki so že skoraj končali učenje, to je v zadnjih šestih mesecih vajenske dobe, bodo plačevali enako nagrado kot delavcem.
ščanom in članom v soboto 28. in v nedeljo 29. t.m. od 10. do 13. ure in od 16. do 20.
Manifestacija pa se bo zaključila v nedeljo 29. septemebra s XVI. sestankom 50-letnih članov Touring Cluba. Poleg predstavnikov oblasti bo prisostvovalo manifestaciji 200 «zlatih brucev», ki so že 50 let zvesti italijanskemu Touring Clubu.
1. oktobra sestanek pokrajinskega odbora KD
Pokrajinski tajnik tržaške KD dr. Botteri je v soboto govoril članom stranke o perspektivah za rešitev položaja v občini in pokrajini. Izjavil je, da se bo 1. oktobra sestal pokrajinski odbor stranke, ki bo sprejel smernice za rešitev. Istočasno je tudi podčrtal, da je pri izvajanju politike levega centra potrebna opreznost in postopnost.
Obisk skupine elanov TCI v Trstu in Istri
V	nedeljo je prispela v naše mesto velika družba članov «'lou-ring Club Italiano», ki bo ostala na svoji ekskurziji do 28. t. m. Ekskurzija, ki jo vodi dr. Alberto Salvemini, je prva iz velike serije, ki jo prireja TCI.
V	nedeljo' so si gostje ogledali razne mestne zanimivosti, obiskali mnogo muzejev ter Miramarski grad, Milje in izvir Timave. V puhodnjih dneh si bodo gostje ogledali še Koper, Piran, Portorož, Rovinj in Buje. Poleg tega je na programu izlet z ladjo ob istrski obali do Pulja.
V	soboto se bodo izletniki ude ležili obiska pokopališča v Re-dipulji. Istega dne bodo še obiskali Oglej, Gradež, Latisano, Porto-gruaro in Mestre, kjer se bo zaključila ekskurzija članov TCI.
V	soboto bo prispel v naše mesto «bibliobus» Touringa, ki:se bo ustavil na Trgu Unità. T,u
«Biblio-
Zakljucek zasedanja zavarovalcev
V soboto se je zaključilo četrto mednarodno zasedanje «ASTIN», to je združenja matematikov, k: se ukvarja z apliciranjem aktuarske vede na osnovne veje zavarovalne tehnike. Predsednik italijanskega inštituta aktuarjev nrof. De Mori ie imel zadnje poročilo ter je orisal v niem tehniške možnosti družb za izpolnitev obveznost' do njihovih zavarovancev
Zasedanja se je udeležilo nad 80 strokovnjakov iz raznih evropskih držav in iz ZDA. Zvečer so bili kongresisti gostje italijanskega inštituta aktuarjev, ki jih je povabil n» večerjo v Gradež.
sedanje, na katerem bodo obravnavali davčna vprašanja obrtnikov in vprašanja zavarovalnih bremen obrtniške stroke. O prvem vprašanju bo govoril prof. Federico Reggio, o drugem pa Guglielmo Campi, Zasedanje bo odprl glavni tajnik Zveze Gabriele M. Lanfredini.
Zaključek kongresa o zdravstveni telovadbi
Včeraj se je z izvolitvijo glav-nega odbora zaključil X. vsedržavni kongres italijanskega društva zdravstvene telovadbe, telesno vzgojne medicine im rehabilitacije, ki se je začel na tržaški univerzi v petek. Kongresa se je udeležilo približno 350 specialistov iz vse Italije. Za predsednika omenjenega društva je bil ponovno izvoljen prof. Raffaele Zanoli iz Bologne,
na železniško konferenco v Sofiji
Včeraj je odpotovalo s tržaške postaje v Sofijo 200 predstavnikov raznih evropskih železniških uprav. V Sofiji bo v prihodnjih dneh evropska konferenca za določanje železniških voznih redov. Prvi spalni vozovi z delegati so prispeli že popoldne. Ob 18. uri je prispel voz z delegati francoskih, belgijskih in švicarskih železnic. Trst je močno zainteresiran na rezultatih konference, ker je odhodna in prehodna točka za številne železniške zveze zlasti med Balkanom na eni ter Svico, Francijo in južno Nemčijo na drugi strani.
jinsko kmetijsko nadzorništvo Trstu spet sprejema prijave o š di, ki so jo kmetje utrpeli zaradi strašnega neurja 4. t.m. Rok zapade v ponedeljek 30. t. m. Po tem roku ne bodo sprejemali več nobenih prijav. Zaradi tega naj kmetje, ki so utrpeli škodo, a je nisó še prijavili, čimprej izpolnijo zadevne obrazce o prijavi škode. Člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, naj se za to obrnejo na tajništvo v Ul. Geppa 9, ki jim bo nudilo vso pomoč.
Višje oblasti zahtevajo podatke, da bo pristojna komisija sestavila poročilo, na podlagi katerega bodo dodelili pomoč, upoštevajoč seveda prijave prizadetih. O škodi, ki jo je povzročilo neurje na področju: Miljski hribi—Glin-ščica-Kolonkovec smo že obširno poročali in objavili slike, ki prikazujejo razdejanje vinogradov, cest, vrtov itd. V nekaterih krajih so se kmetje sami lotili dela, da bi vsaj za silo očistili in popravili poti, sicer ne bi sploh mogli na trgatev in pripeljati do-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiibiHHiKiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
PO ZAKLJUČKU ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Tržaške gospodarske ustanove kažejo nerazumljivo brezbrižnost
Tudi letos ni Lilo na velesejmu niti enega panoja, ki bi prikazal posredniško vlogo Trsta
Razstava odporniških znamk v Miljah
V soboto bodo odprli v Miljah prvo razstavo znamk odporniškega in osvobodilnega gibanja. Doslej se je prijavilo 9 držav: Italija, Jugoslavija, Avstrija, Romunska, Bolgarija, Danska, Belgija, Ljudska republika Nemčija in Zahodna Nemčija.
Kmetom je treba tudi pomagati pri čiščenju njiv in vinogradov
Same občinske uprave ne bodo zmogle iz lastnih sredstev popravili vseh svojih cest
Kakor smo že poročali, pokra- mov svoj pridelek, vendar bodo
v potrebna še velika sredstva in ško-
V Zagrebu so v nedeljo zaprli mednarodni zagrebški velesejem, ki je letos presegel vse rekorde dokazal, da gre za eno izmed ejših velesejemskih prire-sveta. O tem pričajo podatki: 1170 domačih in okrog 5000 tujih razstavljavcev iz 43 držav, ki so na velesejmu prikazali okoli 80 tisoč eksponatov najvažnejših Vej industrije in kmetijske proizvodnje. Tudi prve vesti o zaključenih kupčijah so dobre, saj so bili objavljeni podatki o kupčijah samo nekaterih podjetij, ki se nanašajo na milijardne zneske. (Za primerjavo navedimo, da se vrti celotni obseg kupčij tržaškega velesejem okoli- deset milijard lir.)
Italija je bila na velesejmu močno zastopana z velikim številom največjih in najpomembnejših industrijskih podjetij. Na italijanski dan na velesejmu je prišel 7.a yynanin trgovino. Ita-Tlijg je na zagrebškem velesejmu ZghtHilB 'le tri paviljone, saj je prvi in nato drugi paviljon postal premajhen, da bi lahko sprejel vse razstavljavce in prikazal razvoj ter možnosti, ki jih tujim kupcem nudi italijansko gospodarstvo Poleg tega pa so obstajali tudi konkurenčni in estetski razlogi, saj se je zagrebški velesejem iz leta v leto izpopolnjeval in izboljševala se je njegova estetska zunanjost.
Trst tudi letos na velesejmu ni bil vidnejše udeležen, odnosno so sodelovala samo redka podjetja kot zasebniki v okviru splošnega italijanskega paviljona, ki ga je uredil institut za zunanjo trgovino. Tudi letos ni bilo niti enega reklamnega panoja, ki bi prikazal tržaške turistične zanimivosti, možnosti tržaške industrije in posredniško vlogo Trsta v razvoju splošne italijansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave. Menimo, da je skrajni čas, da skupni odbor za propagando, ki je tako aktiven v Avstriji in Nemčiji, naredi vsaj najskromnejši korak tudi dò vzhodnih sosedov ki so že glede tržaškega turizma po številu nočnin na prvem mestu ter zavzemajo tudi pòmembno mesto v celotnem tržaškem gospodarskem življenju.
Podobne ugotovitve veljajo tudi za razne manifestacije, ki so bile na velesejmu in predvsem za italijanski dan, na katerem niso bili — z izjemo predstavnikov tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice — prisotni vidnejši predstavniki tržaškega gospodarskega in političnega življenja. Tako zadržanje je nerazumljivo in odraža staro preživelo politično miselnost, ki je v grobem nasprotju s splošnim mednarodnim političnim razvojem in še zlasti nesmiselna pri razvoju odnosov med obema sosednima državama.
V okviru velesejma so se vršili pomembni razgovori glede nadaljnjega razvoja italijansko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja in zlasti glede trgovinske izmenjave. Ze večkrat smo poročali, da se je položaj trgovinske bilance spremenil in da so letos Jugoslovani v Italijo več izvozili kot so uvozili. Ta razvoj jp povzročil mèd itslifanskimi gospodarskimi krogi določeno zaskrbljenost, vendar pa ne pomeni Nikakršne krize v trgovinski izmenjavi. Prav obratno, s tem so ustvarjeni realni temelj za njen nadaljnji razvoj, saj je bila Jugoslavija dolgo vrsto let dolžnica in je prav ta faktoT razvoj izmenjave zaviral.
Podoben je tudi položaj v krajevni trgovinski izmenjavi, ki se odvija preko obeh avtonomnih računov. Tudi tu je prišlo do presežka, ki do sedaj znaša okol^ 3 milijarde lir v korist jugoslovanskih obmejnih področij. Vloga in odprta vprašanja teh sporazumov so analogna vprašanjem, o katerih se sedaj razpravlja v okviru širše splošne izmenjave. Vendar pa so tudi nekatere razlike, saj gre pri kupčijah v okviru krajevnih sporazumov predvsem za kupčije manjšega obsega in za zelo širok asortiment, ki je pogosto preizkušnja za uvajanje novih artiklov na tržišče. Prav s tem pa je tako Trst kot Gorica pomembno prispeval širši krepitvi gospodarskih odnosov in je treba ta pomen še o-krepiti.
Zasedanje «Montcssori»
Od četrtka do sobote bo v Trstu sedmo vsedržavno zasedanje
precej dela, da se bodo poti kolikor toliko popravile. Prav tako bodo potrebovali precejšnjo pomoč tisti kmetje, ki so jim hudourniki navlekli pa vinograde in na njive tone in tone kamenja ter raznih odpadkov. Sami si ne bodo mogli pomagati in bodo morali opustiti prizadeta zemljišča, če jim pristojni organi ne bodo pomagali. Tem kmetom je treba omogočiti, da s stroji očistijo vinograde in njive ter odpeljejo stran kamenje in drug material. Potrebna je torej predvsem tehnična pomoč, ki jo lahko nudijo le podjetja oziroma ustanove, ki imajo primerno opremo.
Glede cest in poti, ki so bile ponekod uničene, drugod pa hudo poškodovane, je treba poudariti, da občinske uprave ne bodo kos nalogam in ne bodo mogle iz svojih sredstev kriti stroškov. Prav tako ne moremo pričakovati, da bi lahko ta dela opravila SELAD, ker nima zadostne delovne sile. Iz raznih krajev namreč prihajajo pritožbe, da so obtičala dela, ki jih je začela SELAD, a jih ne more dokončati, ker pač nima na razpolago delovne sile. Spričo vsega tega bodo morali pristojni organi najti zadostna sredstva in primeren način, da se bo lahko popravila povzročena škoda ter preprečila nadaljnja škoda, ki bi lahko nastala, če ne bi pred prihodnjimi nalivi in zimskim mrazom opravili vsaj najnujnejša dela.
Nenadna smrt tržaškega pisatelja
V)četaj je v Sieni nenadoma u-mri Giorgio Fano, ki je spadal v skupino tržaških umetnikov m pisateljev,, v kateri so Vbili ,med drugimi Saba, Svevo, Stuparlch, Giotti in Benco. Rodil se je v Trstu 21. aprila 1885 in je študiral na filozofski fakulteti na Dunaju. Po prvi svetovni voimi je skupno z Umbertom Sabo ustanovil v Trstu knjigarno «Libreria antica e modema». Ze v mladih letih je objavil svojo razpravo o estetiki Croceja, iki jo je nato širše obdelal v knjigi «La filosofia di Benedetto Croce». Poučeval je filozo-fijo in pedagogiko na višji pedagoški šoli pri rimski univerzi. Bil iiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
IZJAVA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI
Preprečiti se morajo spletke proti ustanovitvi dežele
Vse sile, ki hočejo dezelo, naj se združijo za njeno čimprejšnje uresničenje
ustanove «Montessori», katerega se
bo udeležilo 600 vzgojiteljev. Namen zasedanja je poglobiti proučevanje vprašanj, povezanih z otroškimi vrtci in osnovnimi šolami. Zasedanja se bodo med drugimi udeležili predsednica ustanove poslanka Maria Jervolino, porpred-sednik poslanec Valituzzi ter številni poznavalci te snovi kot na primer profesorji Tadini, Marchet. ti, Volpicelli in Zanarelli.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
je v zaporu in mu je sodilo posebno sodišče leta 1930, ker je Dii antifašist, leta 1938 pa so ga med rasistično gonjo spodili z univerze, kamor se je vrnil takoj po zadnji vojni kot direktor višjega pedagoškega inštituta. Napisal je več filozofskih razprav, med katerimi je treba omeniti «Teosofia orientale e filosofia greca», «Il sistema dialettico dello spirito» m «Saggio sulle origini del linguaggio». Smrt ga je presenetila, ko je dokončava! razpravo o neopo-zitivizmu.
Priletna ženska podlegla posledicam padca
Neroden padec v stanovanju je bil usoden za 76-letno gospodinjo Marijo De Franceschi vd. Grisilla iz Ul. Stalaper 1. 30. junija letos so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi zloma leve stegnenice. Potem pa so nastale komplikacije in predvčerajšnjim popoldne je nesrečna Di Franceschijeva podlegla poškodbam v pomožnem oddelku bolnišnice pri Magdaleni, kamor so jo medtem premestili.
Velike ribe požirajo male
Deželno tajništvo KPI, ki se je sestalo včeraj v Trstu skupno z deželnimi parlamentarci in tajniki federaoij, je razpravljalo o .položaju, ki je nastal glede volilnega zakona za izvolitev prvega deželnega odbora v novi deželi Fur-lanija-Julijska krajina. Deželno tajništvo KPI poudarja, da se grobo krši zadevni zakon od 31. januarja t-1. o posebnem statutu dežele Furlanija-Julijska krajina, ki določa, da se izdajo predpisi za izvolitev in sklicanje prvega deželnega sveta v roku štirih mesecev po njegovi uveljavitvi. Kljub temu, namesto da bi pohiteli s pripravami in izdali omenjene ukrepe, so se začele spletke z namenom, da bi odložili odobritev volilnega zakona in s tem dejansko uresničitev dežele.
Politične sile, ki zagovarjajo u-stanovitev avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina, imajo spričo tega jasno odgovornost in ob. veznosti do prebivalstva. Ce bo svečanim izjavam glede želje po ustanovitvi avtonomne dežele, ki so jih dale krajevne politične organizacije, sledila tudi jasna obveznost strank, obstajajo v parlamentu pogdji, dà lahko pride do izvolitve deželnega sveta že v teku tega leta. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi lahko pičla desničarska manjšina izsiljevala ves parlament, če bi velika večina resnično hotela držati svojo obljubo. Kakor je bil statut odobren kljub odporu in zaprekam desnice, tako se lahko hitro odobri volilni zakon, kakor ga je že odobrila 1. komisija poslanske zbornice.
Naše ljudstvo ne sme plačati posledic protinapada konservativnih sil sedanje vodilne skupine KD. 8 tem da ne bi prišlo do u-Btanovitve avtonomne dežele. Ta skupina nosi glavno krivdo za razmere, ki so nastale v državi, ir parlamentu in v naši deželi in je za dalj časa zavirala dejavnost parlamenta in senata.
Deželno tajništvo se zahvaljuje parlamentarni skupini KPI za njeno dosedanjo dejavnost in pooblašča komunistične parlamentarce dežele, da energično nadaljujejo s svojimi napori, obenem pa vabi vse demokratične sile in tiste, ki zagovarjajo ustanovitev avtonomne dežele, naj zdaj dvignejo svoj^ odločen glas, da ne bodo spet šli v pozabo osnovni interesi našega prebivalstva.
Oktobra predvidevajo, da bodo pričeli podirati šest poslopij na Trgu Stare mitnice in na tem zemljišču pričeli graditi novo veleblagovnico «Rinascente». Gre za poslopje št. 5 na Trgu Stare mitnice št. 3 in 5 v Ul. Vidali in št. 2, 4 in 6 v Ul. Antonio Caccia. «Rinascente» se pri tej gradnji sklicuje na staro li-
bus» bo na razpolago vsem me- cenco iz 1938. leta, ki je bila izda-
na podjetju «UPIM» za postavitev veleblagovnice na tem prostoru.
Gradnja nove veleblagovnice resno upravičeno skrbi številne trgovce na drobno, ki imajo svoje trgovine na tem in sosednjih področjih. Pri tem je treba upoštevati, da sb prav Trg Stare mitnice in sosedne ulice osrednji center za trgovine z oblačili, obutvijo in dru-
gimi predmeti široke potrošnje. Istočasno je tudi znano, da preživlja tržaška trgovina na drobno dokaj hude čase, saj je število tržaškega prebivalstva že vrsto let ne-izpremenjeno, kupna moč pa se tudi bistveno ne viša. V praksi bo torej nova veleblagovnica Odvzela kliente že obstoječim trgovskim obratom.
V treh na motociklu
Nočna vožnja z motorjem z u-gaslimi lučmi je kaznivo dejanje; kaznivo je tudi, če se na motorju vozijo kar tri osebe. Včeraj zjutraj okrog 1. ure so agenti prometne policije, ki so patruljirali vzdolž obrežja, opazili motor, ki je prihajal s Trga Libertà v sme-ri proti Trgu Unità. Na motorju so se vozili s precejšnjo naglico in Z ugaslimi lučmi trije mladeniči. Policisti so takoj obrniii svoj avto in začeli zasledovati mladeniče. Pri Trgu Unità so jih končno dohiteli in ustavili. Policisti so tako pridržali 2''-letnega mizarja Maria Pipana iz Samator-ce št. 2, ki je tudi lastnik omenjenega motorja TS 26027, njegovega strica 23-detnega zidarja Alberta
Kneza iz Samatorce št. 11 in njunega skupnega prijatelja 18-letne-ga Janka Auberja, tudi iz Samatorce. Vse tri so spremili na kvesturo, kjer so jih izprašali, da bi ugotovili, kdo od njih treh je vozil motor. Policijski agenti so jih prijavili sodišču, ker so prekršili kar tri člene cestnega zakona im sicer glede nevarne vožnje, vožnje ponoči brez luči in vožnje treh oseb na motorju, ki ni za to pripraven.
Pipana so aretirali ter ga bodo prijavili sodišču tudi zaradi pijanosti in ker je dovolil voziti motor osebi, ki ni imela predpisanega vozniškega dovoljenja. Policisti so nadalje prijavili Auberja, ker je vozil motor brez dovoljenja. Pipan, Knez in Auber so se srečali v nedeljo zvečer in so se domenili, da bi kam šli. Najprej so, v treh na motorju, šli v Praprot, kjer so se zadržali v neki gostilni, potem pa so se domenili, da pridejo v mesto. Tokrat je Pipan dovolil Auberju, naj vozi motor. Na zadnji sedež sta sedla Pipan in Knez in tako so privozili v mesto, kjer jih je na Korzu Cavour, na vogalu Ul. Machiavelli zasačila policijska patrulja.
O srečanju bivših političnih zapornikov v San Geminianu
V zvezi z notico o srečanju bivših političnih zapornikov v San Geminianu, ki jo je Primorski dnevnik objavil 4.	t.m., ter v
zvezi z notico, objavljeno 7. t.m. o isti zadevi, bi hotel dodati še naslednje:
1.	Od marca l. 1932 do l. 1933, ko sem bil podpisani tam v zaporu, obsojen od fašističnega Posebnega tribunala na 20 let zapora, so bili v San Geminianu še:
2.	Gortan Živko (Vitale), obsojen na Gortanovem procesu na 30 let zapora (on je bil sem pripeljan že prej, morda kmalu po procesu v Pulju);
3.	Leopold Lango iz Kala pri Kanalu, obsojen na 3Q let zapora v znanem procesu zaradi u-mora finančnega stražnika v Ko-privišču nad Kanalom. (Pripeljan je bil tja nekoliko kasneje kot podpisani);
4.	Albin Vodopivec iz Kamenj na Vipavskem, iz procesa goričkih komunistov Cje bil tudi prej pripeljan tja in je tudi odšel nekaj prej). Ostali 'smo bili namreč i-slpčssno prepeljani ,.v, zanoz,,xuC«»-vitavecchii, približno konec marca 1933, takoj po prihodu Hitlerja na oblast. Takrat so vse politične jetnike zbrali v najstrožjem zaporu zaradi večje kontrole od-nosdv', izven zapora, ki je bil takrat mogoč zaradi mednarodne okrepitve fašizma,
5.	Ker Primorski ni objavil vseh imen pripornikov, posebno ne Italijanov, ne vem ali so bili tu našteti tudi komunisti, ki, so bili takrat tam, na pr. dva «in-terregionalna» funkcionarja Premoli in Ghmi, pa Gava itd. Nekaterih imen se ne spominjam, ker smo zitielj «izolirani», vsak v svoji celici, in so nas pustili v «družbo» le nekaj popoldanskih ur v malih skupinicah. V vsem tem času je bil tu tudi nekdanji liberalec, časnikar Renzo Rendi, obsojen kot član «Giustizia e libertà». Znani komunistični prvak Terracini, ki je bil tudi tam, je bil odpeljan že prej kot so mene pripeljali v San Geminiano.
Ta dodatek se mi je zdel potreben zato, ker se iz poročila sen. Fabianija o temi «Prispevek italijanskega antifašizma k borbi narodov, tlačenih po fašizmu» zdi. da se srečanje ni tikalo le zapornikov v dobi NOB, temveč zapornikov iz vse dobe fašizma, ki pa v seznamu objavljenih imen niso bili navedeni, oziroma so bili navedeni nepopolno.
Zorko Jelinčič
iiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiniiii
HUDA CESTNA NESREČA
Motociklist podrl žensko no prehodu za pešce
Za ponesrečenko so si zdravniki pridržali prognozo, mladi motociklist pa bo ozdravel v 10 dneh
Včeraj okrog 13. ure se je v Ul. Kralj iz Zgonika št. 3 leči na bol-San Giacomo in Monte dogodila j niško posteljo ortopedskega oddel-huda prometna nesreča, katere j ka glavne bolnišnice, kamor so jo žrtev je postala 60-letna gospodinja prepeljali z avtom RK. Včeraj zve-Anna Ruzzier por. Del Bello iz Ul. čer se je Guštinova odpravila spat Concordia 4. Ruzzierova Je hotela in je šla v svojo spalnico, ko je namreč prečkati cesto na prehodu za pešce pri hišni št. I5/d prej o-menjene ulice. V tistem trenutku pa je v smeri proti Trgu Sansovi-no privozil navzdol po Istrski Ulici 17-letni dijak Giovanni Feritoia iz Ul. Orlandini 51 s svojim motorjem TS 33044. Trčenje je bilo neizbežno in Feritoia je podrl nesrečno žensko ter jo vrgel nekaj metrov stran, tako da je z glavo udarila v tla.
Na kraj nesreče so mimoidoči takoj poklicali rešilni avto RK in karabinjerji s postaje v Istrski ulici.
Oba ponesrečenca so prepeljali bolnišnico, kjer so Ruzzierovo sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo, ker se je hudo pobila po čelu in ima verejtno prebitje čelne kosti, zlomila Si je levo zapestje ter se ranila po rokah in kolenih. Mladega motorista Feritolo so tudi sprejeli na drugi kirurški oddelek, ker si je pri padcu z motorja ranil spodnjo ustnico, pobil po desnem komolcu in je začasno izgubil tudi spomin. Okreval bo v desetih dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1963-1964 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. uri S sv. mašo v Ul. Giusti nell!.
Nadaljuje se vpisovanje otrok v osnovno šolo na vseh šolah.
Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se vpisovanja za šolsko leto 1963-64 vrše vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963.
Državna nižja industrijska šola 5 slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan) opozarja, da je vpisovanje za I. razred enotne srednje šole in za II. in III. razred industrijske šole do vključno 25. t.m. Za I. razred je potrebno predložiti sledeče dokumente:	rojstni list, potrdilo o
precepljenju ter spričevalo V. razreda osnovne šole.
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake. da se vpisovznje za 11. in 111. razred ter za 1. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	Rojstni Ust iz anagraf. urada.
2.	Potrdilo o precepljenju.
3.	Potrdilo o zdravih očeh.
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole.
Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda.
Nazionale 16.00 «Rapina al campo 3» Stanley Baker.
Arcobaleno 16.00 «Le folli notti del dottor Jeryll». Technicolor. Jerry Lewis.
Excelslor 16.00 « Itali ain sexy show». Technicolor. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabin.
Grattacielo 15.30 «La grande fuga». Technicolor.
Superclnema 16.00	«11 presidente»
Jean Gabin.
Alabarda 16.00 «Donne senza paradiso». Technicolor. Rossana Schiaffino O. W. Ficher. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Le avventure di capitan Blood». Patricia Medina.
Aurora 16.30 «E il vento disperse la nebbia», Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Scotland Yard — mosaico di un delitto» Jack War-■ner.„,„„
Capitol 16.30 «La schiava di Bagdad» Anna Karina.
Garibaldi Danes zaprto — Jutri ob 16.30 «Il tesoro di Romei».
Massimo 15.30 «La leggenda .di Fra Diavolo». Colorscope. Maya Harar-get.
Impero 16.00 «I misteri di Parigi»-
Moderno 16.00 «Agente 007 — licenza di uccidere». Technicolor. Ursula Andrew.
Astoria 17.00 «Paese selvag-io» Technicolor. Elvis Presley.
Astra 16.00 «Duello a Sant’Antonio».
Vittorio Veneto 16 30 «Una domenica d’estate». Tognazzi, Vianello.
Abbazia 16.00 «La storia d» Tom De-stry» Technicolor.
Marconi le.30 (ma prostem ob 20.00) «Solimano il conquistatore». Technicolor. Edmund Purdom, Georgia Molli.
Ideale ifi.OO «Biancaneve e 1 sette nani». Barvne slikanice.
Skedenj 16.00 «Sexy al neon no. 2». Technicolor. Prepovedano mladini.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 izlet v Postojno z ogledom Postojnske jame, Predjamskega gradu I» Črne jame. Vpisovanje pr» DraščK» vih.
IZLET NA SNEŽNIK
SPD priredi v nedeljo 13. oktobra Izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju.
Ženska iz Zgonika padla v spalnici
Namesto na svojo posteljo je morala sinoči okrog polnoči 85-let-na upokojenka Ivana Guštin vd.
bila že pri postelji pa se je spotaknila in postala žrte-č nerodnega padca, pri tem si je zlomila desno stegnenico. Na pomoč so ji priskočili dom,ači in poklicali rešilni avto. Zdravniki so Guštinovo sprejeli s pridržano prognozo.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V pryem stolpcu so najnižje cene v 2. najvifije, v " pomaranče ...
limone .........
fifee ...........
jabolka ........
hruške ...........
breskve .	. . .
slive .......
grozdje ........
domača pesa ...
ohrovt , .........
kumarice .........
čebula ...	.,
stročji fižol . fižol za luščenje .
solata .........
melancane . . . . krompir . . .
zelena paprika....... 71
paradižnik ....
zeleni radiò I. . . . zeleni radič II. . , domače bučke . . uvožene bučke ...... 94
Vef-na blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
271	411	353
118	282	212
60	106	106
29	141	65
36	141	83
47	165	141
59	94	74
59	153	77
80	180	140
29	80	47
36	80	59
45	55	45
47	83	71
71	176	153
88	220	150
59	165	83
26	46	36
71	106	88
47	141	83
250	400	300
30	200	170
70	140	100
94	176	118
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na ivorzu Garibaldi, 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbito vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške m otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po1, strežem boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV in padi lz plastike, guma, linoleum od 500 ur dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavčev. liALPLAST, Trst Trg Ospedale «. tel. 95-919.
Včeraj- danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. Ir- 23 septembrase je v Trstu rodilo 9 'otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Natalia De Martin vd. Salva-dori, 66-1-etni Felice Ambrosi, 65-letni Geremia D'Angelo, 75-le-tnl Stanislao Radovani, 85-let-rfa Camilla Baronetto por. Benedetti, 62-ifetni Mario Qzyrowski, 75-letria Anna Wels vd. Piroua. 5 -letna N-ertna Gruden. 71-letni Pietro Carboni, 86-letna Antonia Zeri at vd, Pecenik, 61-letna Caterina Riccoboo por. Ceppi, 76-letna Angiolina G-natiri esohi vd. Sacconci ni, 68-let-ni Giorgio Zuilianl, 43-lelni Lorenzo Berton-cello, 83-letna Antonia PizzareUo, 51-letn-i. Glno Surchi, 53-letni Narciso Lorenzon, 86-letna Maria Defrance-schi vd. Grisilla, 77-letn-i Alessandro Huppert, 74-letni Antonio Calci.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggto 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ul. 43; Pizzul-CIgnola. Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Dl-Commerciale 26.	'
66 odstotkov.
'	'j*
,	" Ì3
IiHP" % '3$®$ n-
w jr* t»mi
V NEDELJO PRI PARTIZANSKEM SPOMENIKU NA VOGRSKEM
Svečana proslava 20. obletnice množičnega upora primorskega ljudstva
Aleš Bebler je v govoru poudaril, da so primorski Slovenci ta-krat ustvarjali iskreno prijateljstvo z italijanskim ljudstvom
Cnoriško-beneški dnevnik
Na Vogrskem pri spomeniku Padlih partizanov je bila v nedeljo dopoldne zaključna manifestacija v počastitev dvajsete obletnice množičnega upora primorskega ljudstva proti okupatorju, slavne goriške fronte in priključitve Primorske k Jugoslaviji. Na veličastnem zborovanju se je zbralo na tisoče ljudi, bivših borcev, kmetov, delavcev, vseh ki so se tako požrtvovalno in junaško borili ne samo med narodno osvobodilno h robo temveč celotno razdobje fašističnega zatiranja.
Prisotni so bili številni voditelji narodno osvobodilne borbe in mnogi preživeli borci goriške fronte. Na slovesnosti je bila prisotna tudi delegacija Združenja bivših italijanskih partizanov, ki se je udeležila nedavnih proslav v Splitu in v Beogradu ob 20-letnici u-»tanovitve prvih italijanskih partizanskih enot v okviru Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije.
V imenu italijanskih partizanov Je zborovalce pozdravil poslanec Bottonèlli, ki je podčrtal, da v teh dneh obujajo italijanski in jugoslovanski partizani spomine nu skupno borbo. Pri tem pa ne gre samo za golo obujanje, temveč za nadaljevanje plemenitih skupnih naporov za svobodo, utrditev miru in bratskega sožitja med narodi.
Slavnostmi govor je imel Aleš Bebler, član centralnega komite. Ja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je obširno govoril o množičnem junaštvu Primorcev v borbi Proti fašizmu. Primorsko ljudstvo je zavestno stopilo na pot borbe in žrtvovalo v tem boju, vse kar je moglo. Se posebej je omeni! velik prispevek žena in deklet., ki so pogosto zgrabile tudi za puško. Pri tem pa so prav primorski Slovenci že v takratnem razdobju ustvarjali iskreno prijateljstvo z italijanskim ljudstvom. Bebler je v tej zvezi omenil ra& d obje razpada ašistične Italije, ko so ljudje italijanskim vojakom na vse načine pomagali: nudili so jim zadnji košček kruha, preoblačili so jih v civilne obleke. Takrat so naredili še več: onim, ki so se hoteli boriti proti nacistom, so dali orožje in tako po-magali ustvarjati italijansko odporniško gibanje.
Nato je govornik očrtal sedanji nagli gospodarski razvoj Primorske, kjer je izginil žalostni pojav kronične emigracije in je že pričelo primanjkovati delovne sile, Dobršen del govora je p'dSVétil
Trčenje vespe v avto
29-letni tesar Tommaso Di Pip-pa iz Ul. Zarotti, verjetno ni bil preveč vešč vožnje s svojo nbvo vespo z začasno evidenčno tablico i Z 06187. Sinoči okrog 19.30 je nam- J reč privozil po Ul. Settefontane i v smeri proti Montebellu. Ko je | dospel do vogala Ul. Vergerio, je ;
razvoju notranje demokracije in socialističnih odnosov v državi.
Svoja izvajanja je Bebler zaključil z orisom miroljubne jugoslovanske zunanje politike, ki je prišla do izraza prav v odnosih, ki sedaj veljajo na italijansko, jugoslovanski meji. Poudari! je, da jugoslovansko-italijanska meja čedalje bolj zbližuje oba naroda ter omogoča nagel razvoj blagov. ne izmenjave.
Med svečanim delom programa je invalidski pevski zbor zapel vrsto borbenih partizanskih pe. srni, za prijetno vzdušje pa je skrbela godba na pihala. Prijetno partizansko srečanje, praznik Primorcev ob obletnici trdih borb, žrtev in naporov je trajal ves dan.
Z vespo v pločnik
Ko se je sinoči okrog 18. ure 33-letni uradnik Giuliano Loren-zetti od S.M.M. Spodnje 1916 pe-ljaj s svojo vespo v predoru na Senenem trgu proti Trgu Valmau-ra, ga je prehitel avto Fiat 600.
Pri tem se je Lorenzetti pomaknil preveč na desno in je s spodnjim delom vespe trčil v pločnik ter se prevrnil. Pri padcu Se je pobil po levem sencu, rokah in desnem kolenu. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v sedmih dneh- Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili a-genti prometne policije.
•tiiiiiiimintiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiHmiiiiiMiiitimnmttiitiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiuuiiiiiiiiiiii
SINDIKALNE VESTI
Neupravičen odpust W delavcev zopet zaostril položaj v CRDA
Poslanca Franco in Fortuna pri goriškem prefektu - Delegacija Kmečke zveze zahtevala izvedbo zakona o najemninah v kmetijstvu
Vkljub posredovanju tržiškega j in ženske 51.300. V skupini C2
r	rJfifirv7g°t-trŽil V aVt<ì I žuPana Romanija, ki je bil prejš- ! bodo moške plače znašale od 26.400
šss,
ri proti UÌ. Revoltella. Pri trče-1 glede 330 delavcev CRDA, preme-1....................... J ...............
nju se je Di Pippa prevrnil tor ščenih v Trst, se je včeraj stavka
se opraskal po desnem komolcu in roki. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga potem odposlali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Zaradi trčenja je padla z motorja
Zaradi trčenja motornega kole-
tem podjetju nadaljevala, ker je vodstvo CRDA sprejelo nove ukrepe proti delavcem.
Do splošne stavke v CRDA včeraj je prišlo na povabilo vseh treh sindikalnih organizacij, ki se pripravljajo na odhod njihovih zastopnikov v Rim, kjer bo jutri dopoldne sestanek na ministrstvu -za delo in bodo poskušali najti
NA VISAHJAH IN LOMCU
Prvo srečanje slovenskih planincev iz Trsta in Koroške
Obnovitev tradicije, stare nad 60 let
sa, na katerem se je neljala, z j trompromisno rešitev Udeležba de-avtom, se je predvčerajšnjim po- iavcev pri stavki je bila skoro škodovala 28-letna gospodinja i^u- , popolna Delavci so se tudi včeraj
a vesznSsFi.*» «s««« *-* r* «t-»’ ■•?-
godila okrog 9. ure zjutraj na | jedelmco, vendar m prišlo do vogalu Ul. Brunner z Drevoredom | kakšnih nemirov.
20. septembra. Tedaj je namreč j y soboto je namreč 10 delavcev
rs i pr*ie,°p— obveHti!°-
iz Ul. c-rispi v smeri proti Ulici da so. začasno odpuščen, z dela, Battisti privozil 23-letni Albin Zu- ' motivacija odpusta pa se glasi «za balič iz Ul. Racheli 29. Pri trče- ! dejanja, ki jih moramo še ugoto-nju je Crasticeva padla z motor- | vjti» Tako je torej vodstvo CRDA ja in se pobila po desnem kole- , odpustilo delavce kot kazen za nu ter ranila po levi nogi.	prestopke, jj, jih niso še niti ugo-
tovili, Z drugimi besedarpi bi se lahko reklo, da so jih najprej odpustili in šele nato iščejo pretve-I zo, kako naj bi te odpuste opra-I vičili.
j Ta ukrep je vzbudil med delavstvom veliko razburjenje in to sta tolmačila včeraj opoldne go-riškemu prefektu tudi poslanca Loris Fortuna (PSI) in Raffaele Franco (KPI), ki sta bila pri njem v avdienci, prefekt dr. Princivalle je priznal, da je tak postopek Vodstva CRDA čuden ter je obljubil, da se bo za zadevo takoj | krat celovško SPD ob poživitvi svo- ! pozanimal, ter da bo poslancema je dejavnosti ob proslavi 10-letnice | v najkrajšem času odgovoril. Poi obnovitve goroikega SPD, ki si je , slanca sta si s svoje Strani pri-
do 46.000, ženske od 24.650 do 43.700. Skupina CÌ: moški od 21 tisoč 900 do 45.000, ženske od 20 tisoč 80Q do 42.750.
Mezde delavcev v kategoriji Dl znašajo za moške 12.000 lir tedensko, za ženske 11.400, v skupini D2 od 5.705 do 11.000 odnosno 5.420 do 10.470 za ženske, D3: moški od 4.935 do 10.000, ženske od 4.690 do 9.800. D4: moški od 4.900 do 9.800, ženske od 4.655 do 9.300,
Kategorija El: moški 11.500, ženske 19.925, E2: moški od 5.970 do 11.000, ženske od 5.675 do 10.450. Skupina E3: moški od 5.040 do 10.200, ženske od 4.790 do 9.690 lir.
K zgornjim minimalnim tabelaričnim prejemkom se prišteje še
izračuna na podlagi sporazuma od 29. aprila 1957, za ženske pa na podlagi sporazuma od lanskega 21. februarja.
Za ljudske hiše in ceste v obmejnih predelih
Goriški poslanec Zuccalli je ob
Poslanec Zncalli na županstv u v Sovodnjah
Poslanec Gianfranco Zucalli je bil včeraj na županstvu v Sovodnjah, kjer sta ga sprejela podžupan Janko Cotič in tajnik Cresta. Zanimal se je za stanje občinskih cest, ki povezujejo posamezne vasi med seboj. Poslanec ie obljubil, da se bo v Rimu pozanimal, kaj je s prošnjo občinske uprave, poslane pristojnemu ministrstvu že leta 1961 za nakazilo 20,7 milijona lir, s katerimi nameravajo popraviti občinske poti. Zanimal se ie
------ SAMO SE DANES
Vpisovanje otrok v vrtec v Doberdobu
Otroški vgteo v Doberdobu je • je vozilo na razpolago njegovemu končno pripravljen za sprejem | zakonitemu lastniku pri leteči četi otrok in včeraj se je začelo vpiso- : na goriški kvesturi, vanje. 2e prvi dan se je prijavilo |
22- otrok. Vpisovanje- se -nadaljuje samo še danes, v torek 24. t. m. v prostorih, otroškega vrtca od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Priporočamo tudi staršem iz Jamelj, Dola in Poljan, da vpišejo svoje otroke, ker je v vrtcu prostora za 40 priliki razprave o proračunu miniin več malčkov. Če bo iz oddalje- | strstva za javna dela v poslanski nejših vasi dovolj vpisanih, bodo j zbornici pred dnevi posegel v de-poskrbeli tudi za njihov prevoz. | bato in zahteval nove pobude in Poslopje novega otroškega vrtca ; ukrepe za gradnjo ljudskih stano-je lepo in smotrno urejeno ter ima vanj.
tudi lepo opremo. Za otroško vrt- j Med 'drugim je navedel pomanjkljl-narico je določena gdč. Slavka La- ! vostl novega zakona o ljudskih hi-kovlč iz Doberdoba in njena skrb - šah ter zmešnjavo, ki vlada pri dobo, da se bodo otroci počutili kot 1 delitvi novih stanovanj. Tudi Je ožigosal višanje najemnin pri IACP, kar velja tudi za hiše oddane v odkup.
Dotaknil se je tudi vprašanja cest v obmejnih krajih na maji z Jugoslavijo ter priporočal, da je treba v teh krajih voditi bolj širokosrčno politiko; naj bodo pri tem v o-
.	— — _...._....___pomin in svarilo dogodki v Gor-
znamke «Paperino» s štev. 207022. ! njem Poadižju.
Taksna značka ima štev. 09063 ter j Govornik se je v svoji interven-
doma. Z rednim poukom bodo začeli verjetno že prvega oktobra.
Moped na razpolago lastniku
V Trstu so te dni našli moped
tudi za ostala- vprašanja ter oblju-draginjska doklada, ki se za moške | bil svojo pomoč.
...........................................
je bila izdana v Gorici dne 8. februarja 1963. Zato sklepajo, da je bil moped ukraden v Gorici -ter se ga je tat v Trstu le iznebil. Sedaj
Za-
o-
zeml ju med Kanalsko in Ziljsko
(ll'iKiil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiini mi i iiHtilliiiiiiiiiiMtiiiniiiilitiiiiiiiMimiiiltiitiiiiiMiliiniiiiiMiiiiiNi
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Prekinjena razprava proti žalivcu državnega pravdnika
Sodišče mu je prepozno poslalo poziv na razpravo
Nedeljsko srečanje tržaških pia-, dolino okrog Ojsternika in n inčev SPD s koroškimi iz SPD v | homške planine,
Celovcu na Višarjah in Lovcu ime-| Pobudo za srečanje je dalo to-najemo zgodovinsko.
Pred dobrim pol stoletjem na o-bratu stoletja ob ustanovitvi bodisi ziljske podružnice SPD 1901. leta ali kmalu zatem tržaške 1904. leta so bili vzpostavljeni prvi stiki planincev obeh društev, po zaslugi nekaterih članov in odbor-nikov-Koroščev, na pr. železniške-ga uradnika v Trstu Zvoittra iz Ziljske doline, ki je bil odbornik novoustanovljenega SPD v Trstu.
Prva srečanja so bila tudi takrat na istem stičnem planinskem -
PRAZNIK GROZDJA V GORICI IN KRMINU
Več tisoč ljudi prisostvovalo povorki alegoričnih vozov v Krminu
V Gorici so prodali okrog 100 stotov grozdja ■ Razstava gob je imela ves dan mnogo obiskovalcev ■ Briški sadjarji na razstavi sadja
ciji dotaknil tudi položaja učiteljstva v obmejnih predelih in predlagal v tem oziru nekatere spremembe odnosno izboljšave.
Nenadna slabost dveh oseb
Z avtomobili Zelenega križa ii Gorice so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto dve osebi, ki ju je obšla sla-j bost nu cesti.
Ob 11.40 so odpeljali v bolnico j Giuseppa Marinija iz Ul. Baiamon. I ti, ki mu je postalo slabo v Ul. | Maniatco, ob 10.25 pa 76-letno Ma-i rio Corsini iz občinske sirotišnice I v Ul. Baiamonti, ker jo je obšla slabost na trgu pred županstvom.

Prizivno sodišče (predsednik Boatti, tožilec Marši, zapisnikar Parigi), je včeraj sodilo 44-letne-Lorenzu Bellanovi, po rodu iz Brindisija, ki je bil obtožen žalitve javnega funkcionarja z ob-teževalnimi okoliščinami. Bellano-Va Je namreč že star znanec sodišč in spisek njegovih «dejanj» Je precej dolg. Bellanovo je sodile obsodilo lanskega 17. decem-ata. ker je napisal grozilno pismo državnemu tožilcu, da je namreč «Pozabil» na neko njegovo prija-v°> ki jo je vložil proti glaynerpu "redniku «Piccpla».
Ker ni bilo zadoščeno pravici, 'saj tako pravi Bellanova, je na-P:*al omenjeno pismo državnemu tožilcu, ga ozmerjal in celo grozil, . bo naredil potrebne korake pri "nnistrstvu za pravosodje, če ne °o dobil odgovora v enem me-secu.
Protj obsodbi kazenskega sodi-“^a je Bellanova vložil priziv, ki je sam napisal. Proti njtmu Vceraj pa ni bilo razprave, tudi na izrecno zahtevo obtoženca sa-
pravo izven predpisanega roka petnajstih dni, Bellanova Pa tudi ni imel obrambe. Prav zaradi tega in tudi. na zahtevo obrambe, ki jo je imenovalo sodišče, Je bila včerajšnja razprava proti Bellanovi prekinjena, O tem bo sopri-zivho sodišča še razpravljalo, ni pa določilo roka razprave.
Zaradi grozdja 20 dni v bolnišnico
Zaskominalo Jo Je po sladkem grozdju in hotela ga je imeti; zato je 82-letna gospodinja Francesca Kovačič vd. Marzi iz Rocola 1143, postavila na dvorišču pred hišo obrnjeno vedro, stopila nanj, da bi dosegla grozd na latntku. Toda spo-drsnlo ji je in je težko padla ter se hudo pobila po prsih in si polomila rebra. To se je zgodilo okrog 11. ure, toda šele sinoči ob 18.10 se je Kovačičeva odločila prositi za zdravniško pomoč. V bolnišnico so jo prepeljali z zasebnim avtom, zdravniki pa so jo sprejeli na
ob tej priliki zamislilo zgraditev lastne planinske postojanke pod Jepo. Seveda ne smemo pozabiti še posrednih stikov, ki jih je povzročilo tržaško SPD s svojimi večletnimi letovanji v Ziljski dolini pri Bistrici pred približno enim desetletjem.
Topel, sončen dan je bil kot naročen za to priliko, dosi pretekle dni ni tako kazalo. Tržaški piattina, ki so prišli s skupnim
avtobusom v Opčjg vas in zatem na Višarje', so 'jo po večjem takoj mahnil na Lovca, od tod oddaljenega debelo uro. a še z obširnejšim razgledom u krasne Zahodne Julijce, ki so se zdeli med preletavajočimi se meglami, še bolj divji in veličastni, kot so v resnici.
Naši koroški planinci iz raznih krajev: iz Celovca, Borovelj, Sv. Jakoba v Rožu itd. so prihajali s poedinimi automobili. Med njimi smo mogli spoznati vodi Ine ljudi, da omenjamo le- nekatere, na pr. predsednika Ljuba Urbajsa, odbornika, znanega borca Gašperja Prusnika itd. Zal, da je moral tajnik dr. Ztoitter na drugo pot.
Seveda ne smemo pozabiti še prisotnosti neutrudnega urednika Planinskega vestnika, ravnatelja Tineta Orla, ki je zastopal matično zvezo.
Prepričani smo, da bo to srečanje plodne) ne le za stalna bo-
držela pravico, da bosta odločno intervenirala v poslanski zbornjej; ker tam prav te dni razpravljajo o proračunu ministrstva za državne udeležbe.
Oba poslanca sta ob tej priliki I, skupaj s sindikalnim predstavni- t kom KZ Marizzo in županoma fiz Gradiške in Romansa ; predložita prelektu zahteve spolovinarjev in fcolonoVj Jci 'j gafitevsjjd jzvpdbo predpisov zakona št.' 5*6? od" 12. junija 1932. Ta zakon določa, naj se pri pogodbah mešanega najema, kjer je predviden tudi kolo-
čisto najemnino v kmetijstvu. Ker pa se gospodarji - veleposestniki upirajo izvedbi teh določil in spremembi delovne pogodbe v teni smislu, je prišlo med spolovinarji, in koloni nekaterih področij že do take napetosti, da ti nočejo trgati grozdja, dokler zadeva ne bo urejena kakoj to predvideva zakon.
Prefekt je obljubil tudi v tej zadevi, da bo sklical najkasneje d,o četrtka 26. t.m. sestanek prizadetih kolonov in njihovih sindikalnih predstavnikov s predstavniki veleposestnikov, da bi dosegli sporazum. V četrtek zvečer
Trčenje zaradi okvare na zavori
V soboto dopoldne sta trčili dve vozili v bližini železniškega podvoza v Ul. Aquileia. Avto Fiat 1100, ki ga je iz mesta vozil proti Ločniku 49-letni Giovanni Piemonti iz Ul. Ristori 26 A, se je zaletel v Phat 600, ki ga je v isti smeri upravljal pred njim 38-letni Antonio Cantarutti iz Mariana. Trčenje je nastalo zaradi okvare na zavori Piemontijevega vozila. Avto 600 je utrpel škodo na zadnji strani, Fiat 1100 Pa .na sprednji. Obe vozili sta zavarovani. Potni-se pri- Arèepju nista, ppškodo«
•	'	H*.- W»	'7,. A' • "	-•
Na Trgu XXIV. maja v Krminu med razdelitvijo nagrad za najboljše alegorične vozove
Beltramovima se zdravje zboljšuje
Zaradi zastruplien.ja z gobami v civilnih bolnišnicah v Šempetru in v Vipavi ni bilo več smrtnih primerov. Beltramova, ki se zdravi v Vipavi, in njena 6-letna hčerkica, ki se zdravi na pediatričnem oddelku v Šempetru, sta precej ' boljši, tako da se zdravniki ne bojijo več za njuni življenji. Kakor smo poročali, je zaradi za-strupljenja s strupenim kukmakom umrlo pet oseb iz Volčje drage in Vrtojbe.
planinskih predelih pač pa tudi za bolj oddaljene kraje in področja.
Z. J.
^tsga, ki je navedel razlog, da mu. drugi kirurški oddelek, kjer se bo sodišče poslalo poziv na raz-1 morala zdraviti 20 dni.
HMMk
Jumna
Predvaja danes 24. t. m. ob 18. uri film:
(Sam proti gangsterjem)
KINO «IRIS» PROSEK
Predvaja danes 24. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
«Gli AMANTI DEL CHIARO DI LUNA»
(Ljubitelji mesečine)
Igrajo: BRIGITTE BARDOT In STEPHEN BOYD
Prepovedan vstop mladini pod 16. letom
doča srečanja v Jem in sosednih | p3 bo v Krminu zborovanje prizadetih spolovinarjev in kolonov, na katerem bodo proučili stanje in sklepali o nadaljnjih ukrepih za zaščito svojih pravic.
Novi prejemki uslužbencev trgovinske široke
Prepoved kroženja tovornikov ob nedeljah
Tržaška prefektura je na osnovi obstoječih dekretov in okrožnice ministrstva za javna dela izdala dekret, v katerem določa, da je od 16. septembra letos dalje ih do novih navodil, prepovedana vožnja tovornikov ob nedeljah in praznikih na vseh cestah tržaške pokrajine od 9, do 20. ure, in sicer tovornikov, ki prevažajo razno blago in material in ki skupno s tovorom tehtajo najmamj 50 stoto-v.
Ta prepoved se ne nanaša na tovornike, 'ki prevažajo časopise, na tovornike radiotelevizijske službe in na tovornike, ki prevažajo gradivo ali pa potrebno o-rodje za popravilo škode, ki nastane zaradi nepredvidenih dogodkov.
Praznik grozdja, ki je bil preteklo nedeljo na pokritem trgu v Gorici, ki ga je občinska uprava za to priliko primerno okrasila in opremila s propagandnimi letaki o koristnih in zdravilnih lastnostih grozdja v
prej ob 12. uri blagoslovitev avtomobilov in drugih motornih vozil, popoldne ob 16. Uri pa so se z enourno zamudo zbrali na trgu pred železniško postajo alegorični vozovi, sedem po številu, ki so potem
V nedeljo smo objavili vest, da • razstavni paviljon z izbranim grozd-so sindikati podpisali s predstav- • jem in drugim sadjem. Tu so med niki Zveze trgovcev goriške po- drugimi razstavljali tudi briški
beo iinn nmrn	a, 1..... J 1 V J.. 1	»HmI 4a no IiraA Viri.
človeški prehrani, je letos imel še J odšli po glavnih ulicah na trg, kjer več obiskovalcev kot lani, saj so do l je bila razdelitev nagrad. Pred po-23. ure zvečer prodali na trgu okrog j vorko je godba iz Mariana igrala 100 stotov grozdja najlepših vrst, ki i koračnice in imela potem koncert je šlo po 120 do 200 lir za kg. Naj- i tudi na trgu. Tu je bil postavljen več je šlo v promet briškega grozd- j oder, na katerem so bili zbrani ja, ki morda ni vedno tako lepo predstavniki krajevnih in pokrajin-za oko kot ono uvoženo iz drugih 1 skih oblasti, med njimi podpred-pokrajin, zato pa se po svojem o- ! fekt Loricchio in načelnik kmetlj-kusu in dobroti lahko gladko kosa i skega nadzorništva dr. Vianello. z najboljšimi vrstami. Na koncu tr- Predstavnik krajevne Pro loco g. ga, pred vhodom na ribji trg je bil I Tomba je kmalu potem, ko so se
vozovi zbrali na trgu pred odrom, razglasil odločitev ocenjevalnega
krajine novo pokrajinsko delovno pogodbo, s katero so kategoriji zboljšali materialne prejemke ih jih na takšen način izenačili s prejemki, ki jih prejema kategorija na Tržaškem.
Uradniki skupine A2 bodo prejemali mesečno po 94.750, uradnice pa 90.000 lir, Bi 69.350, uradnice 65.900, B2 ’ 64.550 in 61.350, B3 62.100 in 59.000. Kategorija C: C1 starost plus 21 let moški 54.000
Ljubek voz z velikim grozdom
kmetje in med njimi Je največ prispeval Ivan Ciglič z Uklancev v števerjanski občini.
odbora, ki Je prisodil prvo nagrado v višini 30.000 lir vozu «Obljubljena zemlja»,ki je predstavljal motiv z znamke Izraela in so ga pripra-
Največ zanimanja je zbudila le- ! vili prebivalci iz Ulice Savaian; tošnja novost, razstava užitnih in drugo nagrado v znesku 30.000 Rr
strupenih gob, ki jo je pripravil tržni komisar Nardini, ki je priznan strokovnjak za gobe. Ker smo v bližnji okolici Gorice v zadnjih tednih imeli več primerov obolenj in med njimi tudi smrtnih, zaradi uživanja strupenih gob, je bila taka razstava nadvse potrebna in koristna,, kar Je pokazal tudi velik obisk, saj je bilo pred razstavljenimi gobami od jutra do poznega večera vedno zaseden ves prostor in zlasti so si jih dobro ogledovale gospodinje. Prejšnja leta so bile tu razstavljene same slike raznih užitnih in strupenih gob, letos pa so lepo razvrstili na zelenem mahu prave vzorce vseh tistih gob, užitnih In strupenih, ki se dobijo v naših krajih in ki jih je bilo morda kakih sto vrst.
Rastavo sadja in gob so si ogledali tudi predstavniki oblasti, med katerimi naj omenimo župana dr. Poterzla, podžupana dr. Gallarotti-ja, načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vlanella, in drugi.	r
Pokrajinski praznik grozdja pa Je bil v nedeljo v Krminu in ga je pripravilo. krajevno turistično društvo Pro loco ob sodelovanju pokrajinske ustanove za turizem. Program je bil precej pester ter je zlasti popoldanska povorka alegoričnih vozov privabila na korzo in na Trg XXIV. maja več tisoč ljudi iz bližnje in duljnje okolice, med katerimi Je bilo tudi precej briških rojakov.
, Na Trgu XXXV. maja je bila naj-
so prisodili vpzu «Praznik grozdja» ki ga je pripravilo športno združenje «Čormonf.ium», tretjo nagrado v znesku 10.000 lir pa so razdelili med vozova «Girotondo», ki ga je predstavil Enal iz Krmina in «Otok zakladov», ki so ga pripravili v ra-
Kot rečeno je bil po razdelitvi nagrad, ki jih je razdelil župan dr. Godeas, koncert godbe iz Mariana, pozneje pa je sledila na trgu tombola, pri kateri je znašala činkvina 50 tisoč, prva tombola 100 tisoč in druga tombola 30 tisoč lir. V občinskem gledališču je bil zvečer še ples
V popoldanskih urah je bila po krminskih ulicah tudi štafetna dirka mladincev v krajevnem in med-pokrajinskem merilu.
Tako se je uspešno zaključila tudi ta prireditev in organizatorji so imeli srečo lepega vremena, kakršnega ta mesec še ni bilo. Mnogi vinogradniki pa so vkljub prazniku izkoristili lepo vreme za trgatev, vsaj tam, kjer je bilo grozdje že bolj gnilo in ga je bilo treba pobrati.	■ t
Trčenje na Trgu sv. Antona
‘Ob 2.3-30 so v nedgiio zvečer pripeljali v bolnišnico -v Ul. Vit« torio Veneto 27-letnega Vittoria Zanettija jz FogUana. Z motociJ kliom se je zaletel v avtomobil n» Trgu sv„ Antona. Udaril se je- v glavo, opraskal po rokah ter za^ dobil šok; Okreval bo v petih
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
VERDI. 15.30: «La grande fuga», za-, nimiv angleški film -v cinema-scopski tehniki, izdelan po resničnih dogodkih.
CORSO. 17.00: «I piaceri del mondo», dokumentarni film v barvah.
VITTORIA. 14.45: «Uno contro tutti», C. Chaplin in B. Tvirpin. A-meriški črnobeli film.
CENTRALE. 17.00:	«Quattro alla
morgue», S. Harrys in L. Sirgo. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. '28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27 stopinj ob 14.30, najniijo 13,6 stopinje ob 7. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo
Ta voz, «Obljubljena zemlja», je prejel prvo nagrado 30.000 lir
M Wv

išf
—	. ■■■■■;■■■ .:^;v;,v.•■■■■■-	.1. J.	„• 'Sr^-^I"'fe:::-::W4:-ll*^ll
Ili


^ ===
IZIDI
•Bari-Mantova	0-0
*Fiorentina-Atalanta	4-0
*LR Vicenza-Inter	1-0
•Milan-Messina	3-0
•Modena-Juventus	1-0
•Roma-Kampdoria	6-1
Lazio-*Spal	1-0
•Torino-Bologna	0-0
•Gcnoa-Catania	0-2
(prekinjena v 31’ drugega polčasa zaradi vdora na igrišče)
Prihodnje tekme (25.9.1963)
Bologna - Atalanta; Catania-Spal; Fiorentina - Sampdoria; Genoa - Roma; Inter - Torino; Juventus - Bari; Lazio Milan; Mantova - Modena; Messina -LR Vicenza.
3
LESTVICA								IZIDI	
Milan	2	2	0	0	7	1	4	•Alessandria-Potenza	0-0
Roma	2	2	0	0	9	2	4	•Brescia-Simmenthal	2-0
Fiorentina	2	1	I	0	5	1	3	•Cagliari-Foggia	1-0
Lazio	2	1	I	0	2	1	3	•Catanzaro-Verona	2-2
Vicenza	2	1	1	0	2	1	3	•Cosenza-Padova Napoli-Prato	1-0 3-0
Juventus	2	1	0	1	3	2	2	•Palermo-Varese	0-0
Bologna	2	0	2	0	1	1	2	Lecco-»Pro Patria	1-0
Torino	2	1	0	1	2	2	2	•Triestina-Parma	3-1
Inter	2	1	0	1	2	2	2	Udinese-‘Venezia	1-0
Modena Atalanta	2 2	1 1	0 0	1 1	2 3	2 4	2 2	Prihodnje tekme (29.9.1963)	
Sampdoria	2	1	0	I	4	7	2	Cagliari - Napoli, Catanzaro -	
Genoa	1	0	1	0	1	1	1	Varese, Cosenza - Brescia;	Lec-
Bari	2	0	1	1	1	3	I	co - Alessandria, Padova -	Fog-
Mantova	2	0	1	1	1	4	1	già, Prato - Palermo, Pro	Pa-
Catania	1	0	0	1	0	3	0	tria - Venezia, Simmenthal M. -	
Messina	2	0	0	2	1	6	0	Potenza, Udinese - Parma,	Ve-
Spai	2	0	0	2	1	4	0	rona - Triestina.	
LESTVICA
Cagliari
Lecco
Varese
Napoli
Palermo
P. Patria
Triestina
Udinese
Cosenza
Foggia
Potenza
Venezia
Catanzaro
Alessandria 2
Padova
Verona
S. Monza
Parma
Prato
Brescia
4 —5
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO A IN B LIGE
Triestina premagala Panno s 3:1 (2:0)
Strelci: Porro, Orlando, Rancati za Triestino, Pinti (iz 11-mza Parmo)- Zunanja zmaga Udinese proti Veneziji
Intel in Juventus poruženu
Samo 4000 gledalcev je prisostvovalo otvoritveni tekmi nogometne sezone 1963-64 na občinskem stadionu. Delno je bilo temu krivo lepo vreme, ki je zvabilo ljudi na plače in v naravo, delno pa nezaupanje do nove Triestine, ki naj bi po splošni sodbi bila slabša kot lani in ki je tudi v prvi tekmi zaigrala zelo slabo.
Vendar pa je Triestina s svojo zmago nad Parmo ustvarila pogoje za drugačno sodbo o svojih sposobnostih. Čeprav bo najbrž res, da Parma tokrat ni predstavljala nasprotnika, ki bi nudil možnost za resno kolavdacijo/ je prenovljeno moštvo Triestine pod Montanarijevim tehničnim vodstvom vendarle v marsičem presenetila. Pri tem mislimo predvsem na taktično zasnovano igro, pri kateri je prišla do izraza učinkovitost v protinapadih, obenem pa tudi elastičnost v obrambi. Seveda bi bilo še vse prezgodaj govoriti o tem, da bi igralci že povsem osvojili ta koncept igre, vendar pa se je videlo, da z malimi izjemami odgovarja lastnostim posameznikov in da bo trener na tej osnovi lahko uspešno gradil naprej. pod pogojem seveda, da mu ne bodo delale težave razne okoliščine, kót so odsotnost vojakov
itd.
Bari - Mantova	X
Fiorentina - Atalanta	1
Genoa - Catania	n.v.
LR Vicenza • Inter	1
Milan • Messina	1
Modena - Juventus	1
Roma - Sampdoria	1
Spai - Lazio	2
Torino - Bologna	X
Cagliari • Foggia Ine.	1
Catanzaro - "Verona H.	X
Palermo - Varese	X
Venezia • Udinese	2
KVOTE
12 — 12.916.000 lir 11 —	548.000 »
5. —
6.
1.	Dragon Vert
2.	Cogne
1.	Clarendon
2.	Olzano
1.	Squam
2.	Polemista
1.	Katalia
2.	Rutenio
1.	Bandusia
2.	Menelao
1.	Ascanio
2.	Tokyo
1 1 1 1 1 1 1 X 1
2 1 2
V vrstah Triestine sta tokrat na tržaških tleh debutirala vratar De Vincenzi in krilo Rancati. Prvi se je predstavil z nekaj lepimi intervencijami, pri čemer si je v pomanjkanju težjih posegov pomagal s plastičnimi paradami izven vrat. Rancati pa je dosegel enega izmed treh golov, pri čemer je uveljavil svojo hladnokrvnost in prisebnost. Na splošno je ožja o-bramba zadovoljila. Najboljši v njej je bil Frigeri, medtem ko se je Vitaliju poznala površna priprava. Varglien kot prosti srednji krilec je igral umirjeno in učinkovito, povsem zadovoljivo pa sta svojo nalogo opravila tudi Ferrara in Sadar, katerima je v krilski vrsti izdatno pomagal Dalio. Od napadalne četvorke ni izstopal nihče, vendar pa so vsi štirje igrali s prizadevnostjo. Triestina je prešla v vodstvo že po petih minutah igre, kar je dalo seveda takoj ton vsemu nadaljnjemu poteku. Mantovani se je dokopal do težke žoge in podal na desno Daliu, ki je poslal visok predložek pred vrata. Prihitel je Porro in s perfektno j zbiro poslal žogo v mrežo.	!
Parma ni znala reagirati z od-j točnostjo. Prevladovala je sicer ; na igrišču z gosto mrežo pasov in predložkov, vendar pa se je vsak njen 'jidskus razbil ob elastični in dobro razmeščeni o-brambi domačih. Tempo igre je zaradi tega znatno popustil in šele pred koncem polčasa si je Triestina priborila prosti strel. Kratek predložek Dalia je sprejel Frigeri in z ostrim strelom zatresel drog. Žoga se je odbila do Porrà, ki jo je takoj dvignil
■ Da bo sedanje nogometno pr-| venstvo A lige polno presenečenj, se je pokazalo že v drugem kolu, v katerem sta dva izmed vejikih favoritov — Inter in Juventus — kaj slabo prestala prvo preizkušnjo na tujih tleh. Oba sta izgubila z enakim rezultatom 1:0, prvi proti Lanerossiju, drugi pa proti Modeni. Tako sta prevzela vodstvo na lestvici Milan z lahko zmago nad Messino, in pa Roma, ki je naravnost pregazila Sampdorio. Le za eno točko zaostaja Fiorentina, ki je z veliko avtoriteto in visokim rezultatom odpravila Ata-lanto, ter Lazio, ki je poskrbel za edino zunanjo zmago na škodo Spala. Zunanja zmaga se je obetala tudi Catanii, ki je vodila že z 2:0 nad Genoo, ko je moral sodnik v 31’ drugega polčasa tekmo
prekiniti zaradi vdora gledalev na igrišče. S polovičnim uspehom s tujih igrišč sta se vrnila Mantova in Bologna.
V B ligi je položaj približno e-nak. Po drugem kolu sta z dvema zmagama na vrhu lestvice Lecco in Cagliari, s točko manj pa sledijo Varese, Napoli in Palermo. Lecco, ki je v prvi tekmi doma premagal Triestino, je tokrat izbojeval obe točki v Busto Arsiziu na škodo domače Pro Patrie, Cagliari pa je doma premagal Foggio. Zunanjo zmago je proti vsakemu pričakovanju dosegla še Udinese v Benetkah, medtem ko so v ostalih srečanjih bili doseženi bolj ali manj predvideni rezultati, saj so se samo na treh igriščih tekme končale z delitvijo točk.
Sredozemske športne igre v Neaplju
Za Italijo in Jugoslavijo obilna žetev zmag in kolajn
PLAVANJE
NEAPELJ, 23. — Današnji dan sredozemskih športnih iger se je začel s tekmovanjem plavalcev, ki so nastopili v predtekmovanjih na 1500 m in na 200 m metuljček. Velik uspeh je na 1500 m dosegel Jugoslovan Rogušič, ki je dosogel daleč najboljši čas 18’21” in seveda zmagal v svoji skupini in dosegel nov rekord prvenstev. V finale so se uvrstili:
Rogušič (Jug.), Torres (Šp.), Louvet (Fr.), Luyce (Fr.), Orlando (It.), Montanari (It.), De Gregorio (It.), Ghali (ZAR). Izpadel je med drugimi Diakovič (Jug.)
Finale 200 m metuljček: 1. Den-nerlein (It.) 2’18”7, 2. Fossati (It.) 2’20”5, 3. Pujol (Šp.) 2’20”9 100 m prosto: v finale so se uvrstili Gottvalles (Fr.) 56"1, Gropaiz (Fr.) 56”6, Bianchi (It.) 57”3, Espi-nosa (Sp.) 57”2, Borracci (It.) 57”5, Kocmur (Jug.) 57”9, Ghali (ZAR) i 58”, Frattini (It.) 58”2.
VATERPOLO
Jugoslavija - ZAR 8:2 Italija - Malta 13:0 Lestvica: Italija 4, Jugoslavija 4, ZAR 0, Francija 0, Malta 0,
JADRANJE
Ob 12. uri so startali jadralci s čolni vrste Finn, Sloke (Snipe) in Zvezda (Star). Po prvi regati vodijo v razredu Finn Francija (F. Jammes), v razredu Sloke (Star) Italija (Della Casa in Scognami-glio), v razredu Zvezda (Star) pa tudi Italija (Cosentino in Florcn-zàno s čolnom Posillipo IV.).
TELOVADBA
Potem ko si je Italija v nedeljo zagotovila ekipno prvenstvo s 142,45 točke pred’ Jugoslavijo (140,45) in Francijo (137,75), so bili njeni tekmovalci tudi na posameznih orodjih najbolj uspešni, če izvzamemo seveda Jugoslovana evropskega prvaka Mira Cerarja, ki se je v vrstnem redu posameznikov uvrstil na prvo mesto pred obema Italijanoma. Od 24 kolajn na razpolago so jih italijanski telovadci osvojili 14 (5 zlatih,
štiri srebrne, 5 bronastih), Jugoslovani 7 (2—4—1), ZAR 1 zlato in Francija 2 bronasti.
Vrstni red na posameznih o-rodjih.
Parter: 1. Menichelli (It.), 2. Cerar (Jug.), 3. Carminucci (It.),
Konj z ročaji: 1. Cerar (Jug.) 2. Carminucci (It.), 3. Vicardi (It.).
Krogi: 1. Abdelwarres (ZAR), 2. Carminucci (It.), 3. Menichelli (It.).
Preskok konja:	1. Menichelli
(It.), 2. Siligo .(It.), 3. Cerar (Jug.).
HOKEJ NA TRAVI
Rezultati: ZAR - Maroko 4:0, Jugoslavija - Španija 2:2.
Lestvica po drugem dnevu: 1. Španija 2 tekmi 3 točke, 2. ZAR
1—	2, 3. Italija 1—2, 4. Jugoslavija
2—	1, 5. Maroko 2—0.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiii m iiMiiimimiiii m imi il unum iiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii
VATERPOLO ZA POKAL BRADASCHIA
Mornar zmagovalec pred Triestino (5:3)

V tekmi za tretje mesto Korčula-Camogli 3:3 Zmagala je Korčula z žrebom
Splitski Mornar je bil, po srečnem zaključku prvega dne, preveč gotov končne zmage, da bi tudi v zadnjem večeru tekmovanja za pokal «Bradasehia», pokazal vse svoje znanje in še enkrat zaigral tako siproščeno, kakor proti ekipi iz Camoglija.
Zmaga nad Triestino ni bila. ni» koli v dvomu 'n to ja bilo jasno i že od- samega začetka, ko je Ra-donič 's preciznim strelom iz daljave prvič stresel domačo nrjrežo.
, Prva četrtina in deloma* tudi dni-’ Iga četrtina sta bila najboljša dela ‘ tekme. Samo tu smo bili priča ht
'A
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ih iiiiniiii lunin iiiiiiiiiin 11111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiii n umi mn n i im n n iii|iiiniiii,iii nuni n |||,„|„|„|„|I1M,IIMIIII,
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Dinamo in Beograd napredujeta slabo za Maribor in Olimpijo
V slovenski conski ligi Delamaris praznih rok, Nqy| jGorica samo s pol plena
Po premoru zaradi mednarodne tekme s Švedsko, se je v nedeljo nadaljevalo tudi jugoslovansko no-
UU rutru, rv* ju jez vurvwj	uaud
proti Orlandu, ta pa jo je z gla- ; gometno prvenstvo v prvi in v vo iz neposredne bližine poslali obeh J------’
v vrata.
drugih ligah. 5. kolo v prvi | ligi je prineslo nekaj nepredvide-Drugi polčas je imel skoraj enak jnih rezultatov, ki pa niso bistve-znčetek kot prvi. V 11’ je Frigeri j no vplivali na vrstni red na lest-Poslal dolg predložek Mantovani- j vici. Crvena zvezda je morala v ju, ki je preigral dva nasprotni- *'	“ '
ka in podaljšali usnje do Rancatila, ki je elegantno preigral nasprotnega vratarja in prisebno streljal v prazna vrata.
Poslej je Triestina znatno po- j pustila in gostje so prišli * bolj ‘ do veljave, vendar pa bi zelo verjetno ostali brez častnega zadetka, če ne bi nekaj minut pred koncem Varglien zagrešil prekršek v kazenskem prostoru. Sodnik, ki je že prej razveljavil tri gole domačih, je odredil U-metrovko, ki je Pinti realiziral z neubranljivim strelom.
Francija-SZ 106:106
PARIZ, 23. — Atletski dvoboj med Francijo in SZ se je končal neodločeno 106:106. Po prvem dnevu je vodila Francija s 57:49. Skupno je SZ osvojila 11 prvih mest, Francija pa 9. Boljši rezultati: krogla: Pipsnis (SZ) 18,74; višina: Brumel (SZ) 2,17; 1500 m: Jazy (Fr.) 3'44”3.
Novem Sadu pustiti točko domačinom, a je ohranila vodstvo. Tesno za njo pa sta se vsidrala Beograd in Dinamo, prvi z zmago nad Partizanom, drugi pa z domačim uspehom nad Vojvodino.
Rezultati: Dinamo - Vojvodina 1:0, Sarajevo - Trešnjevka 3:0, Radnički - Rijeka 0:1, Novi Sad-Crvena zvezda 2:2, Velež - Hajduk
V zahodni skupini druge lige je bil izkupiček slovenskih klubov tokrat pičel. Ljubljanska Olimpija je na domačih tleh osvojila le eno točko proti Slavoniji v tekmi brez golov, čeprav je imela mnogo priložnosti, Maribor pa je moral v grobi igri prepustiti v Zagrebu zmago Lokomotivi. Peto zaporedno zmago je požel Čelik, ki je krepko v vodstvu.
Rezultati: Borovo - Varteks 1:1, Bosna - Zagreb 1:1, Čelik - Svoboda 5:1, Istra - Famos 3:1, Bo-rac - Šparta 3:2, Šibenik - BSK 1:1, Olimpija - Svoboda 0:0, Lokomotiva - Maribor 2:1.
LESTVICA
zan - Beograd	0:2						Zagreb	5	3	1	1	9:4	7	Kladivar	6	6	0	0	24:5	12
LESTVICA						■	Sloboda	5	3	1	1	15:13	7	Rudar	6	6	0	0	26:6	12
C. zvezda	9	3	2	0	10:7	8	Maribor	5	3	0	2	11:14	6	Svoboda	6	4	1	1	19:8	9
Beograd	5	2	3	0	7:3	7	Borac	5	3	0	2	12:11	6	Celje	6	4	0	2	26:10	8
Dinamo	S	3	I	1	7:4	7	Istra	t	3	0	2	9:10	6	Slovan	6	4	0	2	18:10	8
Vojvodina	5	3	2	1	8:5	6	Olimpija	5	2	1	2	6:4	5	Maribor B	6	3	1	2	24:14	7
Sarajevo	5	2	2	1	9:6	6	Šibenik	5	2	1	2	7:8	5	Olimpija B	6	3	1	2	21:14	7
Vardar	S	1	3	1	8:7	5	Lokomotiva	5	2	1	2	8:9	5	Triglav	6	3	0	3	11:11	6
Partizan	5	2	I	2	8:8	5	Šparta	5	1	2	2	8:9	4	Sobota	8	3	0	3	13:14	6
Hajduk	5	1	2	2	6:4	4	Varteks	S	1	2	2	4:6	4	Železničar	6	3	0	3	9:14	6
Radnič. (N)	5	1	2	2	5:5	4	Borovo	5	1	2	2	7:9	4	Aluminij	6	2	1	3	8:18	5
Velež	5	1	2	2	6:8	i	Famos	5	I	2	2	6:10	4	Ljubljana	6	2	0	4	13:14	4
Trešnjevka	5	1	2	2	8:10	4	BSK	5	1	1	3	9:10	3	Nova Gorica	6	1	2	3	7:22	4
Novi Sad	5	1	2	2	5:10	4	Slavonija	5	0	2	3	5:9	2	Delamaris	6	0	2	4	5:21	2
Železničar	5	i	1	3	7:11	3	Bosna	5	0	2	3	4:13	2	Olimp	6	0	0	6	5:20	0
Rijeka	5	I	1	3	5:10	3	V slovenski	nogometni				ligi	sta	Odred-Krim	6	0	0	6	1:29	0
KOrOMPT	tri igri, brez nepotrebnega zamu-
, janja in prodornemu napadu, ki Rezultati: Maroko - Sirija 1:0 so se vselej zakljcCili z meti kar (0:0), Španija - Turčija 3:3 (1:2), je prisililo vratarje k napornemu Libanon - Malta 2:0 (0 0).	i delu. Ko so gostje že vodili s tre-
! mi goli prednosti, so polagoma umirili svoj .tempo in tako je Triestina, ki je ves čas igrala zelo požrtvovalno, lahko prišla bolj do izraza v ostalih četrtinah. V zadnjem delu so Splitčani igrali z igralcem manj, vendar so domačini izkoristili svojo prednost šele pred zaključkom in znižali zaostanek.
Med posamezniki se je najbolj izkazal režiser Radonič, medtem ko je bil Krekovič najboljši realizator. Odličen je bil tudi vratar Matušič. V tržaških vrstah je bil najbolj uspešen Padovan D. medtem ko je Alessandrini prišel do izraza v obrambi.
Za tretje in certo mesto sta se pomerila Camogli in Korčula. Dalmatinci so začeli prav dobro. V naglih potezah so preigravali nasprotnike ter v prvih dveh četrtinah dosegli tri gole. S sodniško pomočjo pa so tirenski igralci najprej , znižali razliko nato pa še tri minute pred zaključkom izenačili. Niti dva dodatna triminutna polčasa nista bila dovolj, da bi ederi izmed tekmovalcev utegnil Z goli številčno izraziti svojo nad-moč. Korčulani so sicer imeli enega izločenega igralca in so zato še posebno v poslednjih minutah pazili bolj na obrambo ter so se redkokdaj pognali pred nasprotnikova vrata. Ko sta se tudi dodatna polčasa zaključila brez golov, je žreb določil Korčulo za zmagovalca in tako so Dalmatinci zasedli tretje mesto, čeprav bi v resnici, upoštevajoč odlično igro proti Triestini, lahko dosegli boljši plasma.
Mornar — Triestina 5:3 (2:0, 1:1,
2:1, 0:1),
MORNAR: Matošič, Grubič M., Cipci, Krekovič (3), Radonič (2), Marasovič, Grubič Z., Bubič, Cav-lina.
TRIESTINA:	Giacomelli, Ales-
sandrini, Umek, Padovan D. (2), Foschi, Boschin, Benvenuti, Kirch-maier, Mattel, Pischiutta, Ravasi» ni (1).
Korčula — Camogli 3:3 (2:0, 1:0,
0:2, 0:1, 0:0, 0:0).
KORČULA: Padovan J., Antu-
n.....
vodilna Kladivar in Rudar bila uspešna tudi v 6. kolu. Prvi je premagal Svobodo, drugi pa Olimpijo B. Oba primorska zastopnika Sta se slabo obrezala. Nova Gorica je na svojih tleh kljub vodstvu s 3:0 po I. polčasu morala prepustiti točko Aluminiju. Delamaris pa je moral na gostujočem igrišču v Ajdovščini prepustiti obe točki Soboti.
Rezultati: Slovan - Maribor B 8:2, Odred Krim - Celje 0:5, Kladivar - Svoboda 4:0, Železničar-Ljubljana 2:1, Gorica - Aluminij 3:3, Delamaris - Sobota 0:2, Rudar - Olimpija B 5:1, Triglav - O-limp 2:1.
novič, Mlat, Padovan E. (2), Zrhov J. (1), Maglov, Zrhov F., Leza, Lo-zica, Vilovič.
CAMOGLI: Baracchini, Ferrando, Rontevroli (2), La Firenza I., Parodi, Chìttò, Gandolfo (1), Mortola, Capini, La Firenza II.
I. Pzio
MEDNARODNI NOGOMET
SZ» Madžarska 1:1
MOSKVA, 23. — V prijateljski tekmi,na Leninovem stadionu pred 75.000 gledalci sta se Madžarska in Sovjetska zveza razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0). Gola sta dosegla Ivanov v 23’ za SZ in Machos v 31' za Madžarsko. V obeh enajstoricah je nastopilo več novih igralcev, prikazana igra pa je bila precej slaba.
* * *
POZNANJ, 23. — Nogometno tekma med reprezentancama Poljske in Turčije se je končala brez golov. Poljaki so več napadali in so nekajkrat Je za las zgrešili mrežo. V sredo bo Turčija igrala
Bradlja: 1. Carminucci (It.), 2. Cerar (Jug.), 3. Vicardi (It.).
Drog: 1. Carminucci (It.), 2. Cerar (Jug.), 3. Guiffoy (Fr.)
KOŠARKA
Jugoslavija - Maroko 75:49 (41:13)
ZAR - Španija 67:66 (38:30)
Italija • Turčija 62:59 (23:34)
TENIS
16. finala: Pilič (Jug )-Bale (Tur.) 6:1, 6:1, 6:3, Jovanovič (Jug.) - Faw-za (Lib.) 6:2, 6:1, 6:0.
BOKS
Polfinalni izidi
Peresna kat.: Zurlo (It.) - Petrič (Jug.) p. t., Azdelani (ZAR) - Ben Abes (Mar.) p. t.
Petelinja kat.: Cirgenti (It.) - Vu-jin (Jug.) p. t., Elbedewi (ZAR) * Perez po zdravniški intervenciji.
Lahki welter: Arcari (It.) - Yal-cinkaya (Tur.) p. t., Galhia (Tun.) • Mahran (ZAR) p. t.
Welter kat.:	Sedik (ZAR) - Ev-
rensel (Tur.) p. t.
Mušja kat.: Mirkovič (Jug.) - Mo-homoud (ZAR) p. t., Atzori (It.)* Raiaum (Mar.) zaradi diskvalifikacije.
Lahka kat.: Fawzi (ZAR) - Ben Ahmed (Tun.) p. t., Sabri (It.) -Barrerà (šp.) p. t.
Welter težki: Vraniševič (Jug.) * Golfarini (It.) zaradi odsotnosti, Sayed (ZAR) - Bouchaib (Mar.) zaradi diskvalifikacije.
Srednja kat.: Peri (It.) - Amir (Sie.) p. t., Hassan M. (ZAR) - Mu-stafa Ben (Mar.) p. t.
Srednje težka kat.: Pinto (It.) • Kiriazis (Gr.) t. k. o., Bruno (Fr.)-Perez (Šp.) p. t.
ATLETIKA
Francozinje pred
Italijankami
in Jugoslovankami
MILAN, 23. — V milanski Areni je bil v nedeljo lahkoatletski troboj ženskih reprezentanc Italije, Francije in Jugoslavije. Zmagale so Francozinje, Jugoslovanke pa so bile zadnje. Rezultati: Francija - Italija 60,5—54,5, Italija - Jugoslavija 65—48, Francija * Jugoslavija 64:50.
Italijanke so zmagale v petih disciplinah, Francozinje v štirih in Jugoslovanke v dveh (opje - Kačič, in krogla - Bilič).
proti Zahodni Nemčiji.
nimiiiiniiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiijiii,unii,uhi,i,iiii|„l|||,|,„l||||,||imM,unii
ODBOJKARSKI POKAL TBEH BENEČIJ
m,	•*,►*** n.«	- **•%■*•
Bor brez poraza v finalni skupini
Dve gladki zmagi nad VIS in Libertasom
V	nedeljo so se v telovadnici v Ul. Zandonai odvijale izločilne borbe za pokal -Treh Benečij 1963». V finalno deželno kolo so se uvrstile ekipe Bora in tržaških gasilcev, ki se bodo spoprijele v prihodnjih nedeljah z goriško AGI in videmsko ekipo PAV.
V	prvi tekmi nedeljskega sporeda ni imel Bor nobenih težav s že zelo mlado ekipo VIS, ki pa se je trdovratno upirala. Prišli so do izraza močni in rezani servisi, katpre so VIS-ovci «nosili» ali pa zašli v «dvojne».
Nato so stopili na igrjšče CRDA in Gašilci. Slednji so veljali za favorite, proti ekipi ladjedelnic pa so jo večkrat polomilii. Manjkala jim je povezava in vsa igra je slonela na podvigih posameznikov. CRDA lahko vsestransko pohvalimo za pokazano igro in požrtvovalnost, ki so jo vnesli v ta brezupni dvoboj.
Sledila je odločilna tekma med šestorkama Bora in Libertasa. Igra je bila zelo napeta in točke so se vrstile na obeh straneh. Pri
stanju ll : ll pa so Borovci pospešili tempo igre in osvojili prvi set.
Borovi so začeli drugi set zelo slabo in posebno v prstni tehniki so močno popustili. Plavi so že zgubljali z 8:4, ko so se končno umirili in najprej izenačili nato pa povedli in zmagali.
Borova šestorka je torej prestala ta prvi zavrtljaj brez poraza, upajmo da bo tako tudi v bodoče, če-prav bodo posebno tržaški gasilci predstavljali močnega nasprotnika-
Bor je nastopil v naslednji postavi:	Jurkič, Neubauer, Mijot,
Furianič, Drasič, Vitez, Veljak W. in Orel.
IZIDI
Bor - Vis 2:0 (15:10, 15:5)
Gasilci - CRDA 2:0 (I5:ll, 15:13) Bor - Libertas 2:0 ( 15:10, 15:12) VIS - Libertas l:2 (15:13, 14:16.
8:15)
LESTVICA B SKUPINE BOR	4	4 0	8 l	128	75	8
Libertas	4	22	54	ll8	I3l	*
VIS	4	0 4	I 8	94	134	0
VITEZ F.
-_____ JOŽE VERČ AN:--------
Od MAREZIG rfoMADRIDA
73.
Tudi mi nismo bili brez izgub. Imeli smo štiri mrtve in pet laže ranjenih. Mene je oplazil drobec ročne bombe po desni nogi. Dobil sem tri injekcije proti zastrupitvi in se za rano nisem več zmenil.
Tri dni kasneje smo izvedel., da se odpravljajo Nemci na pomoč svojim «kameradom» v Bergeracu, in sicer po stranski poti skoz Villamblard. Naša tamkajšnja postojanka ni bila dovolj močna in zato smo se brž odločili, da jo podpremo. Na pot smo odšli od dveh ponoči. Hodili smo po stranskih poteh in gozdovih. Skozi noč nas je spremljal gost, droben dež.
Na postojanko smo prišli vsi premočeni in v zasedi smo zaman čakali ves dan na Nemce. Napovedanih kolon ni bilo.
Drugi dan smo se vrnili na svoje postojanke. Kuhala me je vročica in bil sem tako slaboten in utrejen, da sem se kar opotekal. Rana je bila še odprta in imel sem 40 stopinj vročine. Najprej mi je stregla bolničarka Rina, potem pa so me poslali v Brezidan, kjer me je dnevno obiskoval zdravnik. Po petih dneh se mi je obrnilo na bolje in kmalu sem bil spet na nogah.
V dneh, ko sem ležal bolan, je izdal degolistični štab j čuden ukaz. Vsi tisti, ki so dobili orožje 5. in 6. junija, so ga . morali, v dveh dneh vrniti.
Takoj sem šel na degolistično komando in vprašal, kaj to pomeni. «Vojna še ni končana in Nemci so še v deželi, vi pa nam že jemljete orožje!»
«Nič vam ne moremo pomagati,» je odvrnil komandant. «Tega nisem ukrenil na svojo roko, ukaz je prišel od zgoraj.»
Prišel je torej od zavezniškega poveljstva.
Bilo mi je jasno. Angleži in Amerikanoi so se sicer borili proti Hitlerju in nacizmu, toda prav tako so se bali tudi Sovjetske zveze in komunizma. Bali so se revolucije in orožja v rokah partizanov.
Med borci je zavladalo veliko nezadovoljstvo; bili so ponižani in razžaljeni. Mnogi, ki so se borili za svobodo Francije, so začeli preklinjati de Gaulla, Angleže in Američane.
Novi borci so vračali orožje in ga nosili v neko staro barako v gozdu v bližini degolistične komande, mi, stari borci, pa tega nismo storili, rekli smo odločno; «Ne!» obdržali orožje in krenili svojo pot.
Za oddajo orožja so Nemci kmalu zvedeli. Neko noč so obkolili štab, razpršili in deloma pobili degoliste in jim pobrali oddano orožje. Razen tega so pobili po okolici še sil talcev.
Naša divizija pa se je preselila na drugo stran gozda v bližino Mondar de la Monce, kjer je lahko imela pod kontrolo progo, ki vodi iz Bergeraca v Perigueux.
14. junija sem bil poslan po posebni misiji v malo mestece Lende, kjer je bila predilnica. S seboj sem vzel Fran-coisa, Rodrigueza in tri druge borce, ki so pripadali degolistični skupini. V mestu smo pustili kamion na cesti v varstvu straž, jaz, Francois in Rodriguez pa smo šli po opravkih. Napravili smo komdj sto korakov, ko je, pritekel vodnik straže za nami m nam povedal, da prihajajo Nemci z oklop-
njaki proti mestu. Ko smo pritekli do vozila, so bili oklopnja-ki komaj sto metrov oddaljeni od nas. Naši stražniki so pobegnili v mesto, mi trije pa smo planili v vinograd in se plazili po vseh štirih navzgor. Nemci so nas kmalu zapazili in so z brzostrelkami usekali za nami. Imeli smo srečo, nihče m bil ranjen. Nad vinogradom je bil gozd in tam smo izza grma opazovali, kaj se bo zgodilo.
Nemci so imeli tri kamione, polne vojakov, in dva oklop-njaka. Vojaki so poskakali s kamionov, obkolili mesto in začeli preganjati ljudi. Potem so izvlekli iz hiš sedem mož, jih naložili na naš kamion in jih odpeljali proti Bergeracu. En oklopnjak ni šel z njimi in se je obrnil v nasprotno smer. Takoj mi je šinilo na misel, da ga lahko napademo.
«Fantje, naprej!» sem vzkliknil in že smo planili po bližnjici in prišli pred oklopnjakom na ovinek. Bili smo kar dobro oboroženi, imeli smo dve brzostrelki in vsak po dve ročni granati in dve protitankovski bombi.
Skriti za grmovjem smo čakali. Ko je oklopnjak priro-potal na ovinek, smo vrgli hkrati tri bombe vanj. Zabobnelo je, oklopnjak se je stresel in začel goreti, šel je morda Še kakih deset metrov naprej, nato je eksplodiral in obstal. Kmalu je začel lesti skozi zelezno žrelo iz njega Nemec. Francois je spustil vanj rafal in ga nevarno ranil. Tedaj smo skočili na oklopnjak. Rodriguez je bil prvi nad železno luknjo in opazil Še drugega Nemca, ki Je še vedno držal za volan. Zapela je brzostrelka in bilo je po njem.
Ranjeni Nemec je še vedno ležal na tleh. Francois ga je dregnil v zadnjico in mu rekel, naj vstane. Vstal je in dvignil roke. Rodriguez pa ga je preiskal. Nato smo odpeljati Nemca v gozd.
Od tod do naše baze je bilo nad 15 kilometrov poti. Nemec je bil nevarno ranjen v prsi in kolk in ni mogel hoditi. Pobrali smo mu dokumente in čevlje, ki so bili ravno novi, in ga pustili kar tam. Mi pa smo se odpravili peš proti ta-
borišču. Hodili smo počasi, saj smo nosili poleg svojega orožja še tisto, ki smo ga pobrali Nemcem.
V taborišču so bili vsi poparjeni. Eden od naših sopotnikov iz kamiona je namreč prišel v taborišče pred nami in je ^pripovedoval, da so nas Nemci ujeli. Brž so zbrali 200 borcev, da bi nas rešili. Do glavne ceste pa so prišli prepozno, nemška kolona je že prej švignila mimo in je bila že daleč. Vsi potrti so se vrnili v taborišče in bili tihi in mrki, kot bi se bili vrnili s pogrebščine.
Ko smo se jim prikazali, so za hip presenečeni obstali in nas gledali kakor kake prikazni, potem pa se je na mah izpremenila žalost v nepopisno veselje.
Da so nam Nemci zaplenili naš kamion, nismo in nismo mogli pozabiti. Peklilo nas je jim grizlo, da nismo mogli spati. Sklenili smo, da se jim maščujemo. Tedaj smo bili pri Mocci aru, blizu železniške proge. Vlaki so prihajali poredkoma -iri neredno. Nenadoma smo vsi prisluhnili.
«Ali ne prihaja vlak?»
Neki naš tovariš je pritekel In zavpil;
«Prihaja poltovomi iz Bergeraca!»
Na mah smo bili vsi pokonci, planili na progo, ustavili vlak in pregledati vse vagone. Dobili smo sedem vojakov, vagon prašičev in vagon čevljev. Nemce, prašiče in čevlje smo odpeljali v gozd, vlakovodji pa smo dovolili, da je odpeljal naprej.
22. julija 1944 smo imeli v vasici blizu Riberia partijsko konferenco. Bila je sektorska vojna konferenca. Prisotnih je bilo 32 delegatov. Od moje enote nas je bilo 9, in sicer jaz, Francois, Rodriguez, Mirko, Emil, Alberto, Turchi, Rina in Rossa. Na konferenci smo sklenili, da pomnožimo svoje Cete z mlajšimi borci in se 24. julija preselimo z bergeraškega sektorja na sektor Vilieneuve sur Lot. Tedaj smo se delegati konference tudi slikali.
(Nadaljevanje sledi)
----- ----------------------------------------------------------------------------------------------—------------------:------------------------------------------------------------------------—U-J----------------------------------------------—•
UREDNISIVO: TRST - UL. MONTECCHl 6-II. TELEFON 93-808 IN 94«:«- Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica ,S Pellico III, Tel. 33-82 - UPRAVA:	TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 j- Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mese,ria 656 Ul - Vnaprej: Četrt-
letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 060 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk: Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 I. telet. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 10 Ur beseda. — Vsi oglas? se naročajo pri upravi. -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska, Trst	-	'	.