/ Primorski Št. 171 (15.615) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice [IMaEMmK V /' s plačilnim servisom ¥*% nsmmmamauBmmmmmsmmmummsmi MOJA BANKA V ŽEPNEM FORMATU. 1500 LIR NEDEUA, 4. AVGUSTA 1996 Sence na sijaju Atbnte Rado Gruden ^Uiernu športnemu i ki je po svojih ras stih presegel vse p: ufte. Kar se športne^ ™Ce. ga lahko nech denimo kot izredne Snega. Boji na vseh ] Stih so lahko zadovol sPortne okuse, više] ®edvomno predst; kraliiVn s-- ŽkL m mmajo n ^zadovoljstvo, Oton Ttolii™- m: Primerja samo s ?u leta 1960, ko |t)a domačin, in s ^gelesu leta 1£ 80 igre bojkotirale Mlada Slov ptiih letih sam bron_____ ^ hjaganu Cez d iahko.— - Se Uspešnejše s genskega špi Povsem drui ®a> ki zadeva ^Sposobnost ®6kajkrat kle. ^od, si je izsilil ..jd y'^em p; aVa taka di tio potrjuje Poleg tej Plimo dejj jgre v Atla klO-, tmr Popolna i kljub ia ^rnostuf tem grešili bodo id ■ Korak naprej | k reformi ustave RIM - Po 22-urnem »parlamentarnem maratonu« so poslanci odobrili z veliko večino glasov zakonski osnutek za ustanovitev dvodomne komisije, ki bo pripravila reformo ustave. Isto besedilo je pred desetimi dnevi že odobril senat, ker pa zakon posega na tako izredno pomembno območje, kot je sama ustava, ga bosta morala oba domova Se enkrat odobriti »v drugem branju« novembra letos. Na 2. strani ■ Juhi spet zakon I o deželnih parkih TRST - Jutri bo deželni svet nadaljeval obravnavo zakona o parkih in rezervatih, ki so jo prekinili v petek pozno ponoči, tik preden so načeli vprašanje kraškega parka. Člen 63, ki meja ravno to vprašanje, bo zato prvi na dnevnem redu jutrišnje razprave. Slovenska skupnost je posegla pri svetovalskih skupinah, da bi vnesli v zakon izrecno določilo o prisotnosti zastopnikov slovenske manjšine pri vodenju parkov. Na 3. strani I Rezija si avgusta I res zasluži obisk REZIJA - Kot postaja že tradicija, je Rezija vsako leto ob tem Času prizorišče raznovrstnih kulturnih in zabavnih pobud, ki res zaslužijo izlet v to morda odročno, a prijazno in slikovito dolino. Ze ta teden bo tako v Osojanah srečanje godcev na bunkolo in citaro, v raznih vaseh bodo do velikega šmarna prirejali »teden pripovedništva«, na Ravenci pa bo 15. avgusta priljubljena Smarnamiša. Na 8. strani RIM / SKLEP PRIZIVNEGA SODIŠČA Erich Priebke mora ostati v Regini Coeli Nemčija naj bi kmalu zahtevala izročitev Poklon žrtvam terorja v Rižarni TRST - Na pobudo židovske skupnosti bo jutri v Rižarni spominska svečanost, s katero se bodo demokrati poklonili vsem žrtvam nacističnega in fašističnega terorja. Komemoracija bo izzvenela v odgovor na izzivalno, žaljivo in sramotno razsodbo vojaškega sodišča v Rimu, ki je ne more izbrisati niti ponoven Priebkejev pripor. Udeležbo na slovesnosti sta prvi zagotovili pokrajinski vodstvi Stranke komunistične prenove in sindikata CGIL. Vodniki Rižarne bodo zbirali solidarnostne podpise. Na 3. strani RIM - Prizivno sodišče je potrdilo veljavnost ponovnega Priebkejeve-ga pripora v pričakovanju njegove morebitne izročitve Nemčiji, medtem pa je bil vložen priziv proti zavrnitvi zahteve o odstranitvi predsednika vojaškega sodišCa, katerega sprejetje bi lahko razveljavilo razsodbo. Demonstracije proti nacistovi oprostitvi pred zaporom Regina Coeli so se nadaljevale tudi v petek do večera Na 2. strani K uspešni beri italijanskih športnikov v Atlanti so svoj delež včeraj prispevali tudi kajakaši, ki nikoli na igrah niso bili tako uspešni kot tokrat. V dvosedu na 100 m sta Rossi in Scarpa (na sliki) osvojila zlato, med posamezniki pa si je So- norni priboril srebro. Italija računa danes na prvo zlato v ekipnih panogah. Odbojkarji se bodo pomerili z Nizozemsko. Zlato odličje si je v vožnji na kronometer priboril tudi sloviti Miguel Indurain. Strani 11, 12, 13 in 14 BIH / PO ULTIMATU EU MOSTARSKIM HRVATOM Danes v Primorskem dnevniku Odločilen Tudmanov pritisk SARAJEVO - OpolnoC: je zapadel ultimat, ki ga je Evropska unija naslovile hrvaški skupnosti v BiH 2 zahtevo, naj ne bojkotire vec dela pravkar izvoljene ga občinskega sveta v Mo starju, kjer ima musliman ska narodnost pičlo večino. Hrvaški voditelji so se zbrali v Neumu, da b: oeUoCili, ali naj prenehajo 2 bojkotom ali pa vztrajajo V trenutku ko poročamo končna odločitev ni še znana, kaže pa, da se je nekaj le začelo premikati ir da so v teku stiki s posebnim odposlancem ET Martinom Garrodom. Ce bo do dogovora prišlo, bo odločilen pritisk hrvaškega predsednika Franja Tudmana, ki je po pogovoru s Clintonom zagotovil spoštovanje Day-tonskega sporazuma. Na 18. strani Oklepnik španskih sil, ki delujejo v okviru Ifor, na mostarski ulici (Ap) Povečan promet in kolone Po cestah v FJK je bil včeraj promet povečan, posebno v smeri proti morskim letoviščem, kar se je poznalo tudi na mejnih prehodih s sosednjo Slovenijo, kjer so še ustvarile kolone. Stran 3 Nagrada Sergio Amidei Francesco Bruni in Paolo Virzi, scenarista filma »Ferie d’Agosto«, sta dobitnika nagrade Sergio Amidei za filmski scenarij, ki so jo sinoči podelili .v Gorici. Stran 6 Pozitivni pogovori v Rimu Člani odbora proti postavitvi financarske šole na goriškem letališču so pozitivno ocenili pogovore, ki so jih v teh dneh imeli v Rimu s predstavniki oblasti, katerim so izročili nad 6.600 podpisov s peticijo proti gradnji šole. Stran 7 Pričakovanje miru v Somaliji Dan po pogrebu generala Aidida je bilo v Somaliji nenavadno mirno. Ljudje napeto pričakujejo mir, čeprav so poznavalci razmer precej skeptični glede možnosti pomiritve. Stran 18 NOVICE RIM / ERICH PRIEBKE OSTANE V ZAPORU RIM / PO 22 URAH RAZPRAVjL Prečesali D’Amatov dom RIM - Na ukaz beneškega sodnika Mastellonija, ki raziskuje vzroke zrašenja vojaškega letala Argo 16, so finančni stražniki včeraj v Rimu preiskali dom bivšega vodje urada za rezervirane zadeve italijanske policije Federica Umberta D’Amata, ki je umrl pred nekaj dnevi. V stanovanju so zasegli tri svežnje gradiva. Letalo Argo 16 se je zružilo leta 1973 pri Benetkah nedaleč od skladišča fosgena. V zrušenju so umrli vsi člani posadke in le za las ni prišlo do ekološke katastrofe. Letala se je posluževala tajna struktura Gladio, ki je vozila gladiatorje na urjenje na Sardinijo. Prvotna hipoteza je bila, da je zruženje letala povezano s to dejavnostjo, sedaj pa se je sodnik Mastelloni opredelil za tezo, da je šlo za sabotažo izraelske obveščevalne službe Mossad, ki se je hotela maščevati, ker je italijanska voska s tem letalom odpeljala iz Italija pet palestinskih teroristov. V zadevo so se vsekakor vmešale tudi italijanske obveščevalne službe, ki so ponaredile nekaj podatkov o misijah letala. Velik davčni priliv Rim - V prvih petih mesecih letošnjega leta se je davčni priliv v državno blagajno povečal za dobrih 10 odstotkov. Tako je sporočilo davčno ministrstvo, ki je vnovčilo nad 200 tisoč milijard lir. Večji je priliv pri skoraj vseh davkih. Se zlasti se je povečal priliv davka na osebni dohodek Irpef (+7, 2%), davka na dohodek pravnih oseb hrpeg (+52, 8%) in davka na nepremičnine Ilor (+63,5%). Maccari na prostosti RIM - Na ukaz razsodišča svobode je bil včeraj izpuščen iz zapora Germano Maccari, ki je bil pred nedavnim obsojen na dosmrtno ječo, ker je bil eden od ječarjev Alda Mora in je sodeloval pri ugrabitvi demokrščanskega državnika ter pokolu njegovega spremstva v Ul. Fani. Za razliko od državnih tožilcev so sodniki razsodišča prepričani, da ni nevarnosti, da bi Maccari pobegnil. Germano Maccari, ki so mu preiskovalci prišli na sled pred nekaj leti, je med procesom med dramatičnim pričevanjem obnovil okoliščine ugrabitve in ujetništva Alda Mora. Med procesom, že petem o primeru Moro, je bil Maccari na prostosti. Aretirati so ga po obsodbi 19. julija, ko je tožilstvo zasumilo, da bi lahko pobegnil na tuje. Prizivni sodniki dali prav Flicku Po 51 letih bodo iz vojaških arhivov prišli dosjeji o stotinah nekaznovanih pobojev Poslanci odobrili dvodomno komisijo za reformo ustave Jeseni se bodo morali še enkrat izreči o zakonskem osnutku RIM - Če mu ne bodo pomagali pobegniti kot Kapplerju, bo ostal Erich Priebke v ječi vsaj 40 dni, kolikor ima Nemčija časa, da uradno zahteva njegovo izročitev. Rimsko prizivno sodišče je namreč včeraj potrdilo veljavnost izrednega ukrepa, s katerim je pravosodni minister Flick odredil začasno aretacijo bivšega esesovca in njegovo zaprtje v jetnišnico Regina Coeli. Sodišče je to ukrenilo tudi na prošnjo tožilstva v Dortmundu, ki je javilo, da bo prošnjo za izročitev kmalu predložilo. Toda stvar se zapleta. Zakaj? Prvič, ker evropski sporazum o estradikciji ne dovoljuje izročitve zaradi zločina, za katerega je bil že oproščen; to Nemci vedo, zato tuhtajo, kako utemeljiti prošnjo, saj je ne morejo z nižjerazrednim kaznivim dejanjem, ki zastara. Drugič, ker je Argentina izročila Priebkeja Italiji pod pogojem, da ga ta ne izroči drugi državi, čeprav je včeraj predsednik Menem potrdil, da ga noče nazaj. Tretjič pa, ker se ne ve, kako bo s prizivoma zoper odredbo, s katero je 29. julija rimsko vojaško prizivno sodišče zavrnilo zahtevo po odstranitvi predsednika Quistellija, ki je že vnaprej povedal, kakšna bo razsodba. Prvi priziv je vložil včeraj na ka-saciji glavni tožilec pri omenjenem sodišču Scandurra, drugega pa bodo glasniki civilnih strank jutri ali v torek. Če bi priziv prodrl, bi oprostilno razsodbo razveljavili, s tem pa tudi podalj- šali Priebkejev pripor in omogočili nov, tokrat civilni proces; seveda le, če bi priziv sprejeli pred morebitno izročitvijo Nemčiji. To pa še ni vse. Tožilec Intelisano je najavil priziv proti razsodbi, ki pa bo mogoč šele po objavi njene utemeljitve, za kar je 90 dni časa. Medtem se množijo negativne reakcije. Londonski Times piše, da so Italijani po groteskni razsodbi podvomili v verodostojnost svojih institucij, voditelj židovskih skupnosti v Argentini Ruben Beraja meni, da utegne poteza italijanskih vojaških sodnikov pomnožiti ksenofobne pojave, oster pa je tudi Violante. Za predsednika zbornice, ki se bo s predsednikom senata Mencinom udeležil jutrišnje manifestacije v podporo žrtvam naci(faši) zrna na Trgu Campidoglio, je razsodba kolosalna žalitev za Italijo. Vsa stvar ima tudi ugodno plat. Na pobudo vojaškega tožilca Sergia Dinija v Padovi bodo po 51 letih privlekli iz arhivov vojaških sodišč na stotine dosjejev o dolgi vrsti nacističnih pobojev, ki so jih namenoma prikrili. Višji vojaški sodni svet je že umestil preiskovalno komisijo, ki naj razišče, kdo je kriv za to, da so ostali zločinci nekaznovani, čeprav so v dosjejih njihova imena. Delno je odgovor znan: nekaznovani so ostali tudi zato, ker so mnoge (tako kot Haasa) izkoristile italijanske in druge zahodne varnostne službe. RIM - Petnajst minut pred 2. mo v noči na soboto je zbornica odobrila osnutek ustavnega zakona za ustanovitev dvodomne komisije, ki bo pripravila reformo italijanske ustave. »Parlamentarni maraton« je trajal polnih 22 m, parlamentarci pa so morali glasovati kar 132 krat. Pri končnem glasovanju se je za besedilo, ki ga je 18. julija že odobril senat, opredelilo 382 poslancev, 77 jih je glasovalo proti, 24 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovali predstavniki Severne lige, Stranke komunistične prenove in gibanja La Rete. Zakonski osnutek bo sedaj spet romal v senat, nato pa še enkrat v poslansko zbornico: novembra letos bosta zbornici morali spet odobriti osnutek »v drugem branju«, ker gre za ustavni zakon, ki odpira pot prenovitvi samih temeljev italijanske republike. Dvodomno komisijo za reformo ustave bo sestavljalo 35 senatorjev in 35 parlamentarcev, ki jih bodo odločile parlamentarne skupine glede na Številčnost svojega zastopništva, ter, kot je znano, tudi dva parlamentarca priznanih jezikovnih skupin. Predsednik senata Mancino meni, da bo parlament znal opraviti reformo v doglednem Ca' su, tako da bo verjetno prišlo do reforme ustave v istem obdobju, ko bo zapadel mandat predsednika republike Scalfara, t.j. čez tri leta. Treba bo namreč, da najprej dvodomna zbornica pripravi svoje predloge, potem da jih v dvojnem branju odobrita senat in poslanska zbornica, zatem pa bo še treba izvesti dogovorjeni referendum, s katerim naj bi volilci potrdili sklepe parlamenenta. Mancino je včeraj tudi ožigosal Bossijev namen, da 15. septembra proglasi neodvisnost Padanije, kot enostranski absurd, saj se niti v sami Lige velik3 večina volilcev ne strinja z odcepitvijo. Z novo storitvijo »Ponovnipoziv zasedene številke < je vas telefon tisti, ki klice namesto vas. Končani so tako časi, ko ste morali vrteti in vrteti zasedeno številko. Danes je strankam s Tržaškega na razpolago storitev »Ponovni poziv zasedene številke«. IH Ko zaslišite sporočilo, da rezervirajte ponovni klic, ker je željena številka zasedena, morate samo pritisniti na številko 5. To zvočno sporočilo istočasno tudi pomeni, da je ta storitev možna na vašem telefonu. Potem samo odložite slušalko, telefon bo namesto vas sam poklical željeno številko. fi»p -p. .. . . « ■ Rezervacija traja trideset minut, v tem času pa se lahko posvetite svojim dejavnostim, ali pa po telefonu mirno kličete druge in sprejamate njihove pozive. Poseben zvočni signal, drugačen od tistega, ki ste ga navajeni, vas bo opozoril, de sta istočasno prosti vaša številka in tista, ki ste jo rezervirali. Na razpolago imate 20 sekund, da dvignete slušalko in klic bo posredovan avtomatično. Ta storitev bo od junija do septembra na razpolago poskusno in je ni mogoče uporabljati za številke, ki se začenjajo z 0-00-1 in za telefonske centrale z več linijami. Podrobnejše informacije lahko dobite na številkah 187ali 188. TELECOM ITALIA DEŽELA / NA VRSTI 63. ČLEN KONEC TEDNA V ZNAMENJU POVEČANEGA PROMETA Jutri odobritev zakona o parkih SSk o Slovencih pri upravljanju parkov. Močnik o pomanjkljivosti občinske resolucije Najdaljša kolona na meji pri Škofijah Nasploh pa do velikih zastojev ni prišlo nikjer Sejo so prekinili nekaj Pred 2. uro v noči na soboto, ko so v deželnem SVetu odobrili 62. člen zakona o parkih. Sveto-yalci se bodo spet sestali jutri in zaceli sejo ravno z obravnavo 63. Člena, ki predvideva ustanovitev draškega parka. Kot smo že poročali, je večina do-segla sporazum o obsegu, Postopku za ustanovitev ln za upravljanje kraškega P^rka in bi zato na ju-btSnji seji morali brez na-oaljnega odobriti ta člen, Kot tudi ostale, o katerih se dogovorili prejšnje oni (zakonski osnutek se-stavlja 91 členov). Desna opozicija sicer napoveduje svoje nasprotovanje ^Odi 63, členu: radi bi Predvsem dosegli, da ne oi bilo med upravljale! Parka Kraške gorske skupnosti in (pretežno slovenskih) občinskih Uprav. V zvezi s predsinoCnjo razpravo, ki se je zavlekla Pozno v noč, so štirje svetovalci KrSCansko demokratskega centra CCD vloži-1 vprašanje na predsedstvo sveta: med sejo naj bi v dvorani pred svetom Predsednik odbora, dva svetovalca in predsednikova takjnica igrali na oriskolo, kar naj bi bilo žaljivo za ugled deželnega sveta... Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je med-am pojasnilo v svojem tiskovnem sporočilu, da je »Pred začetkom razprave v deželnem svetu o naravnih parkih in rezervatih seznanilo svetovalske skupine s svojim sta-iSCem o besedilu, ki ga je Pripravila pristojna komi-S1)a. Ob ugotovitvi, da je Vsekakor boljše od dose-anjih predlogov za kra- Ski park, se je v dokumen-_ tu zavzelo za izrecno določilo o prisotnosti zastopnikov slovenske manjšine v tehnicno-znanstve-nem odboru za parke in v "konzultah” za posamezne parke in rezervate. Poleg tega je poudarilo nujnost pritegnitve lastnikov in jusarjev k soodločanju o usodi in upravi teritorija, kot Se nekatere druge vidike.« Glede resolucije, ki jo je v petek soglasno odobril tržaški občinski svet pa SSk ugotavlja, da se svetovalec in pokrajinski tajnik Peter Močnik ni udeležil zasedanja, »ker je večina sklenila, da njeni predstavniki ne posežejo v razpravo. Predstavnik SSk bi namreč ne mogel molče mimo dejstva, da, žal, v dosedanjem zakonodaj- nem postopku v deželnem svetu zgoraj omenjeni predlogi niso bili upoštevani. Slovenska skupnost, ki jih ne more neposredno zagovarjati, ker paC ni veC zastopana v deželnem svetu, bo nanje pred ponedeljkovim zasedanjem ponovno opozorila pristojnega odbornika Mattassija, podpredsednika deželnega sveta Budina in svetovalske skupine.« Kakorkoli že, jutri bo po vsej verjetnosti izglasovan zakon o deželnih naravnih rezervatih in tudi specifično določilo o kraškem parku. S tem pa se bodo šele odprla prava vprašanja: kako stvarno uresničiti tako varstvo, ki naj zadošCa vsem s tem, da upošteva naravne vrednote in človekove zahteve. RIŽARNA / JUTRI POPOLDNE SPOMINSKA SVEČANOST Nacifašislično barbarstvo naj nikoli ne tone v pozabo Idealna vez med Ardeatinskimi jamami in Sv. Soboto TRST - Tržaška židovska skupnost bo priredila jutri popoldne ob šestih v Rižarni pri Sv. Soboti spominsko svečanost v poklon vsem žrtvam nacističnega in fašističnega barbarstva. Kakor smo napovedali že vCe-raj, namerava skupnost, ki jo vodi Nathan VViesenfeld, na ta način izraziti zagrenjenost in ogorčenje nad nezaslišanim iztekom procesa zoper nacističnega zločinca Ericha Priebkeja. Tiha slovesnost bo izzvenela v poziv, naj človek nikoli ne pozabi gro- zodejstev iz druge svetovne vojne. Prireditelj je apeliral na prebivalstvo in oblasti, naj se množično zberejo v edinem uničevalnem taborišču na italijanskih tleh, kajti pokol v Ardeatinskih jamah in zverinski poboji v Rižarni ne zadevajo samo Zidov, temveč vse ljudi, ki verujejo v demokracijo, svobodo in sožitje. Udeležbo na svečanosti sta prvi najavili pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL in tržaška federacija SKP, katere tajnik Giorgio Canciani je predsinoCnjim pre- doCil tržaškemu županu potrebo po javnem protestu zaradi razsodbe vojaškega sodišča v Rimu; Illy je s tem soglašal. Pri komemoraciji bo dejavno sodelovalo tudi osebje, ki spremlja obiskovalce med ogledom žalostno znanih celic v Rižarni; Tullia Cata-lan, Alessandro Volk, Alessandro Zilli, Stefano Fattorini, Thea Ma-ligoi, Paolo Marcolin in Gianfran-co Schiavone bodo »proti pozabi« zbirali podpise za otipljiv izkaz solidarnosti s svojci ustreljenih v Ardeatinskih jamah. Po vsej tržaški pokrajini je bil po podatkih policije promet včeraj precej povečan, kar je bilo pričakovati, ker se je pričela glavna turistična sezona, vendar nikjer ni prišlo do kakšnih zastojev. Na srečo tudi incidentov ni bilo. Potniki so bili v glavnem namenjeni proti mejnim prehodom s sosednjo Slovenijo in od tamle naprej proti Hrvaški. Na vsak naCin še zdaleč ni veC tistih kolon, ki smo jim bili priča še pred nekaj leti in ki so se ustvarile že na hitri cesti v višini Proseka, Opčin, kjer so turisti po več ur ostali ukleščeni na vročem asfaltu, tako da je marsikoga tudi obšla slabost. Včeraj je bila najvišja Čakalna doba (okrog 30 minut) na prehodu pri Škofijah, kjer je bila kolona pri izstopu dolga okrog 2 km. Poleg Italijanov je bilo največ Nemcev in Avstrijcev. Število ostalih je bilo običajno, kot vsako soboto, ko se domov vračajo bodisi tisti, ki prihajajo k nam po nakuih ali pa tisti, ki so v Italiji zaposleni. Pri vstopu v državo podnevi ni bilo gneCe. Razlika z dosedanjimi konci tedna je bila opazna tudi na Pesku, kamor se. je usmerilo precej nemških, avstrijskih, francoskih in italijanskih turistov (slednji so bilo posebno s severa države). Na meji so Čakali okrog 10-15 minut, kolona v dveh vrstah je bila dolga okrog 500 metrov. Pri vstopu je bilo kot običajno, v glavnem so bili slovenski in hrvaški državljani ter tukajšnji prebivalci. Promet pri Fernetičih pa je bil v dosedanjih mejah, gost, vendar tekoč, tako pri vstopu kot izstopu, Čakalna doba je znašala 10-15 minut: med potniki tamle ni toliko tujih turistov, ker paC ne vodi proti morju. Promet je bil povečan tudi na prehodih med Slovenijo in Hrvaško pri Sečovljah in na Dragonji, vendar Čakalne dobe ndejansko ni bilo. V Sečovljah so nam povedali, da so se nanj pripravili, okrepili so število osebja. Med potniki so bili v glavnem turisti, Nemci, Avstrijci, Italijani, Francozi, Cehi, Slovenci. Zvečer se je isto ponovilo v obratni smeri, iz Hrvaške proti Sloveniji. Prispevek Dežele zaSSG Na predlog odbornice za Šolstvo in kulturne dejavnosti Alessandre Guerra je deželni odbor v prejšnjih dneh odobril prispevek v višini 800 milijonov lir v podporo letnemu delovanju Slovenskega stalhega gledališča. Podpora, je izjavila Guerrova, spada v okvir deželne zakonodaje, ki predvideva posege v korist kulturnih in umetniških pobud slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in bo omogočil SSG, za izpelje načrtovani program. KONEC MESECA BLIZU SESLJANA PO PROMETNI NESREČI NOVICE Mednarodna likovna kolonija Organizatorji vabijo mlade s Tržaškega in Goriškega k vpisu V katinarski bolnišnici izdihnilo 26-letno dekle Priprave na 2i prodno likovn rj0 mladih so v eku. Kot že naj °. bo koloniji ^KuPaj priredita 5 bcina Devin-Na Društva zamejsk ^kov, zaživela c J'.avgusta v p *ž)e srednje š< jesetri v nase Mauro v Sesljam Likovna kol atnenjena mle , ' do 15. leta h udeležence iz 2 mladih iz K 3 iz Slovenije ;z Vuzenice, i Potrdili priso kovnem tednu .Med najbolj Pornembnin Oostini likovne 16 izmenjava i: n vzpostavi SV1*11 in d' udeleženci. Na namreč domači udeleženci gostitelji zunanjih. Od tukajšnjih družin, ki prijavijo otroka na kolonijo, si torej organizatorji pričakujejo, da sprejmejo na dom enega ali veC udeležencev od zunaj. Ta oblika sodelovanja nudi možnost, da se med mladimi in njihovimi družinami resnično navežejo trdne in plodne prijateljske vezi. Zaenkrat je število prijavljenih s Tržaškega oz. Goriškega še nezadostno. Zato toplo vabimo vse interesente, da za podrobnejše informacije o koloniji in za prijave telefonirajo na ZSKD -tel.: 040/635626 - od ponedeljka, 5., do srede, 7. avgusta od 9. do 12. ure. Program letošnjega mednarodnega likovnega srečanja je kot običajno intenziven in pester. Jedro programa predstavljajo nedvomno likovne delavnice, ki bo- do potekale vsako jutro pod mentorstvom uveljavljenih domačih likovnih ustvarjalcev Magde TavCar, Franka Vecchie-ta in Jasne Merku. Na delavnicah se bodo udeleženci seznanili z različnimi in dokaj novimi tehnikami likovnega izražanja. V popoldanskih urah ne bo manjkalo sprostitve in zabave, saj so organizatorji poskrbeli za kopanje in ekskurzije, za družabnost in socializacijo. Nives Košuta Dežela za izpopolnitev avtoporta pri Fernetičih Deželna vlada je po predlogu odbornika za prevoze Giorgia Mattassija odobrila sklep o namembi 211 milijonov lir delom za okrepitev in izpopolnitev tovornega avtopostajališCa pri Fernetičih ter za zaščito njegovega plinskega in vodovodnega omrežja. Nakazilo spada v okvir sredstev, ki so bila predvidena v odlokih o izvajanju Osimskih sporazumov in poznejših zakonih za njihovo ponovno finansiranje. V katinarski bolnišnici se je nekaj dni borila s smrtjo, vendar je bila poškodba pretežka in kljub zdravniški negi in prizadevanju si ni veC opomogla: 26-letna Tanja Železnik se ni veC zbudila iz globoke nezavesti, v katero je padla po nesreči, ki se ji je pripetila v torek na Lonjer-ski cesti, kjer prebiva na številki 186. Železnikova se je peljala s kolesom, kaže, da je nameravala na krajši izlet, ko je prišlo do trčenja z motornim kolesom, ki ga je upravljal dve leti mlajši Sergio Negro, ki je tudi doma z Lonjerske ceste. Dekle so odpeljali na Ka-tinaro, bila je v nezavesti, dobila je močan udarec v glavo. Sprejeli so jo na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo in jo zatem tudi operirali, a nic ni pomagalo, življenja ji niso rešili. Pred stolnico praznični večer Na pobudo krožka Jacques Maritain bo drevi ob 21. uri pred stolnico sv. Justa Četrta in zadnja predstava »prazničnih večerov«. Nastopila bo gledališka skupina Studiogallom z zabavno predstavo, v kateri je govor o Istranih, Bizjakih, Kraševcih, Miljcanih... Vstop je brezplačen. Pasquariello nov državni pravdnik V torek bo nastopil nov državni pravdnik pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Elio Pasquariello. Doselej je vodil prizivno sodišče v Firencah. Dr. Pa-squariello je po rodu iz Neaplja, kjer se je rodil pred 67 leti. Redno mesečno zborovanje Edinosti Društvo Edinost sporoča, da bo danes od 10.30 do 12.30 »na sredini trga Zedinjenja Italije 80. redno mesečno protestno zborovanje... proti ve C kot 481etni zamudi pri izdaji ustreznih predpisov za varstvo slovenske manjšine in proti nenehnim atentatom na pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi.« Napadel »prijatelja« Policija je ustavila 36-letnega Settima Piccola, ki je osumljen, da se je sprl in zatem napadel nekega znanca, kateremu naj bi tudi ukradel denarnico, v kateri pa je bilo le nekaj tisoč lir. Dogodek se je pripetil že predvčerajšnjim popoldne. Agenti pomorske pohcije, ki so šli po Istrski ulici, so opazili okrog 50 let starega krvavečega moškega. Ustavili so ga in povprašali, kaj se je pripetilo. Potem ko so z dogodkom seznanili pristojni komisariat, so poiskali napadalca: imel je pri sebi denarnico z dokumenti, ki jo je ukradel »prijatelju«. r OPČINE/PRI SKD TABOR IMAJO POLNE ROKE DELA n Človek in trla na razstavi v okviru openskega Tabra Priprave na Tabor ’96 so v polnem teku. Opensko kulturno društvo bo tudi letos ponudilo svojim zvestim obiskovalcem niz kulturnih in zabavnih prireditev. Kot je že tradicija, zavzema osrednje mesto razstavna ponudba. Lanska razstava na temo "Človek in zemlja - openski jus” je v prazničnih dneh privabila v Prosvetni dom izredno številno občinstvo od vsepovsod. Prireditelji so jo podaljšali do začetka šolskega pouka in ponudili tako slovenskim in italijanskim dijakom openskih srednjih šol prave učne ure zgodovine domačega kraja. Letos bo SKD Tabor nadaljevalo v tej smeri in odkrilo novo stran v življenju starih Opčin in Opencev. Tema razstave bo Človek in trta -vinogradništvo na Opčinah. Danes je le še nekaj družin, ki se poklicno bavi z gojenjem vinske trte in s pridelovanjem vina. O tem pričata le dve domači osmici: "Pri KvrtiCu” in "Pri Miškotu”. Kaj pa nekoC v prejšnjem stoletju ali še nazaj? Seveda bi bila potrebna prava študija, ki jo nekatere vasi že imajo, Opčine pa še ne. In vendar nam že knjiga Pavleta Merkuja ”11 libro delle perticazioni” daje že nekaj podatkov iz leta 1525. 2e tedaj je vinograde v Monkolanu in Bovedu posedovala cerkev Sv. Jerneja (Ecle- sia Sancti Bartolomei de Opcina), pa še neki Johannes Cluzar in Lu-cia Cluzariza de Opcina, nato še Matheusic in drugi. Zanimivi so tudi dokumenti, ki jih hrani občina Trst - diplomatski arhiv , o merjenju vinogradov s prekljo (pertica) v letu 1647 ali pa mitnine vina v letih 1768, 1773 -1775 ali popis vin na Tržaškem v letih 1783, 84, 85. In še in še bi lahko naštevali. Na razstavi, ki jo bodo uradno odprli v ponedeljek, 12. avgusta ob 20.30, si bomo torej lahko ogledali kopije teh dokumentov, ne bo pa manjkalo kleparsko orodje in posoda, ki jih te dni zbirajo v Prosvetnem domu na Opčinah. ZGONIK / USPEŽNO DELOVANJE DOMAČEGA DRUŠTVA Sloviti Inti lllimani pri KD Rdeča zvezda Nastop čilskega ansambla bo kronal zelo kakovostno kulturno sezono v zgoniški občini Novi način delovanja, za katerega se je prenovljeni odbor Kulturnega društva Rdeča zvezda odločil za prihodnji dve leti, je že obrodil okusne sadove. Glavna smernica je bila odločitev, da se skuša glasbo, tradicijo in kulturo približati čim-večjemu številu ljudi in da se k organizaciji povabi še ostale krožke in stvarnosti na občinskem ozemlju in izven njega, pa tudi občane same. Uspeh večerov je dokazal, da je bila izbira pravilna. Dejavnosti so se pravzaprav začele že spomladi v sodelovanju z društvom Vigred iz Sem-polaja in z mladinsko revijo ”Vsi smo prijatelji” v zgoniškem športno-kultumem središču. Na začetku poletja je nato društvo iz Saleža predsta\nlo niz prireditev, ki jih je pripravilo za poletje ob pokroviteljstvu občine Zgonik in združilo pod naslov "Poletni večeri v zgoniški občini". Prva prireditev je bila praznovanje zavetnika Samatorce sv. Urha v sodelovanju z zgoniško župnijsko skupnostjo in s koncertom harmonjkaškega kvinteta GM s Proseka, sledila je (v Zgoniku) predstavitev knjige Aleksandra Langerja "Odločitev za sožitje” na kateri sta kot gosta spregovorila zgoniški župan Tamara Blažina in koprski Zupan Aurelio luri, ob njiju pa še predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, tretji večer pa je bil v Gabrovcu z nastopom vokalno-instrumentalnega tria Istrijanske Muzikante, ki je gledalcem približal istrsko ljudsko glasbeno izročilo. Pri vseh treh večerih je bil odziv publike zelo dober; k temu je poleg zanimivih programov, nedvomno pripomogla tudi priložnost, da se prisotni po prireditvi srečajo ob kozarcu vina in domačem prigrizku. Za uspeh večerov se je torej treba zahvaliti tudi požrtvovalnosti domačinov, posebno gospodinj, ki so poskrbeli, da so bile mize bogato obložene in tako pripomogli k prijetnemu vzdušju. Prireditev seveda še zdaleč ni konec. Za 21. avgust je namreč napovedan pmvi hit sezone in sicer koncert svetovno znane južnoameriške glasbene skupine Inti lllimani (vstopnice so že v predprodaji). 29. avgusta pa se bo kulturno društvo Rdeča zvezda povrnilo k intimnejši vaški razsežnosti z nastopom skupine Tolovaj Mataj vRepniču. (mia) PRI TPK SIRENA POLETNI ODDIH / POBUDA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL Vabilo v Barkovlje na »karamalado« Trideset otrok na veselem letovanju v Resi "Morski psi in kumare" so odpotovali iz Trsta v četrtek zjutraj, vrnili pa se bodo danes teden Barkovljani imajo zopet svoj že tradicionalni praznik "Karamalado”, kot so stari Barkovljani včasih pravili kalamarom. Praznik, ki ga vsako leto organizira Tržaški pomorski klub Sirena na svojem lepem prostoru ob morju na barkovljanski obali, se je zaCel že v petek zvečer, zaključil pa se bo danes. Vreme je bilo organizatorjem naklonjeno in tako ni manjkalo obiskovalcev, niti vseh tistih, ki so si zaželeli dobrih "kalamarov” in vseh drugih dobrot, ki so jih pridne Barko vijanke pripravile. ZveCer sta goste razveseljevala ansambla ”Keydea” in "Adria Kvintet”. Pohvala gre organizatorjem, ki si prizadevajo ohraniti stare navade in običaje ribičev, ki so "Karamalado” pripraviljali vsako leto. N.L. X »Ob igrah v vodi, raziskovanju morskega dna in veselem razpoloženju vas iz Fiese pozdravljajo beli morski psi in morske "kumare", ki preživljajo prijetne počitnice na slovenski obali v sklopu poletnih pobud Slovenskega dijaškega doma "Srečko Kosovel" iz Trsta.« Takole se glasi pozdrav uredništvu Primorskega dnevnika in njegovim bralcem, ki ga je v prešernem in razposajenem slogu sestavilo vseh trideset otrok po dvodnevnem bivanju v prelepem zalivčku med Strunjanom in Piranom. Malčki so odpotovali na oddih v četrtek zjutraj. Do meje pri Škofijah so jih peljali starši, pa tudi kombi dijaškega doma, s slovenske strani prehoda pa jih je v Fieso popeljal poseben avtobus. Starejši med njimi so si brž privoščili skok v prozorno in kar toplo morje, pozneje pa so se jim pridružili še vsi drugi in veselja ni hotelo biti konec. Tudi zaradi tega ne, ker so vedeli, da bodo ostah v tem mičnem in z bogato zelenico obdanem zaselku polnih deset dni. V Trst se bodo namreč povrnili šele danes teden. (Tekst in foto MJM.) ZADNJE DNI AVGUSTA V PARKU FINŽGARJEVEGA DOMA NA OPČINAH Poklicna etika osrednja tema letošnje Drage mladih Po uvodnem predavanju splošnega značaja dve okrogli mizi o etiki v medicini in politiki z uglednimi udeleženci Manj kot mesec dni nas še loCuje od začetka 6. Drage mladih - srečanja, ki priklice v park Finžgarjevega doma na Opčinah veliko mladih iz Trsta, Gorice, Slovenije, Koroške in tudi iz zdomstva. Letos se bo srečanje odvijalo od Četrtka, 29. avgusta do sobote, 31. avgusta. Tema letošnje DM je poklicna etika. Po mnenju mladih organizatorjev je tema že sama na sebi dovolj zanimiva, saj je - v svetu, v katerem se zdi, da imajo etična pravila vedno manjši prostor - zelo aktualna. Draga mladih pa bi morala priklicati veliko obiskovalcev tudi zato, ker se bo pred mikrofoni zvrstilo veliko uglednih osebnosti, ki bodo s svojo strokovnostjo, pa tudi z osebnim pričevanjem gotovo pripomogli, da bo študijski del Drage mladih kar se da pester in bogat. Uvodno predavanje z naslovom Etična odgovornost pri poklicnem uspehu in neuspehu bo imel prof. Edvard KovaC, in sicer v Četrtek, 29.8.,, ob 16. uri. Edvard KovaC je predavatelj na ljubljanski in na toulouški univerzi, kjer poučuje filozofsko antropologijo in etiko. Po uvodnem predavanju, ki bo bolj splošnega znaCaja, bosta na vrsti dve okrogli mizi. Organizatorji so se namreč odločili, da bodo izbrano temo, ki je zelo obširna (saj je poklicev nešteto), podrobneje osvetlili iz dveh zornih kotov. Okrogli mizi bosta namreč obravnavali etiko v poklicih, s katerimi se vsakdo, hote ali nehote, sreča. Mlad človek, ki hoče kritično presojati družbeno dogajanje okrog sebe (in tem je Draga mladih namenjena), pa prav zaradi tega ne bi smel biti ravnodušen do etičnih problemov, ki se pojavljajo v sklopu teh poklicev. Prva okrogla miza, ki bo na sporedu v petek, 30.8., ob 9.30, bo obravnavala medicinsko etiko. Spregovorili bodo štirje gostje, ki so se s problemom etike v medicini srečali vsak iz različnega zornega kota: kot zdravnik, kot pacijent, kot raziskovalec, kot prostovoljni delavec. Vsi štirje gostje so zelo znane osebnosti in strokovnjaki na svojem področju, tako da je kvaliteta tega srečanja že vnaprej zagotovljena. Uvodni nagovor bo imel dr. Anton Dolenc, zdravnik in predstojnik katedre za medicinsko etiko in deontologijo na ljubljanski univerzi. Goste okrogle mize pa bodo prof. Jože Faganel, širši publiki poznan zaradi svojega dela na jezikovnem področju, tokrat pa v vlogi predsednika Društva hemofilikov; dr. Alojz Ihan, uveljavljen pesnik, po poklicu pa zdravnik in raziskovalec na področju genetike na Mikrobiološkem inštitutu 'ter dr. Metka Klevišar, lanska Slovenka leta, ustanoviteljica društva Hospič, ki se ukvarja s prostovoljnim delom s hudo obolelimi in umirajočimi. Druga okrogla miza, ki bo na sporedu v soboto, 31.8., ob 10. uri, bo obravnavala etiko v politiki. Pri izbiri gostov so mladi organizatorji pazili, da bi zaobjeli čim širši spekter pogledov in ideologij, tako da bi prišlo do konstruktivnega soočanja med različno mislečimi. Gostje okrogle mize bodo tako dr. Janez Podobnik, poslanec Ljudske stranke v Slovenskem parlamentu; iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Andrej Capuder, veleposlanik R Slovenije v Franciji; iz Združene liste socialnih demokratov, prof. Igor LukšiC, predavatelj na Fakulteti za družbene vede in bivši poslanec; mag. Milan Zver, iz Mestnega sekretariata v Ljubljani, elan Social-demokratske stranke Slovenije; ter še dva predstavnika zamejcev - Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in Ivo Jevnikar, tržaški politični delavec in časnikar na Radiu Trst A. Poleg predavanja in okroglih miz bo poskrbljeno tudi za zabavo, družabnost in kulturo. Ob Mladinskem odboru Slovenske prosvete iz Trsta je letos glavni organizator DM društvo Mavrični most mladih iz slovenske Primorske, pri pripravah pa so sodelovale še druge skupine iz Ljubljane, Maribora, Idrije in Koroške. Kdor se želi srečanja udeležiti, se lahko za podrobnejše informacije obrne na Slovensko prosveto, ul. Donizetti 3, 34100 Trst, tel. št. 040/370846, fax 633307; na Skupnost katoliške mladine, Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 061/125-94-20, fax 061/223864; ali na Akademsko katoliško združenje AMOS, Koroška c. 1, 2000 Maribor, tel. 062/24790, 062/ 22369. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za prenočitve in obede za tiste, ki bodo na navedeni naslov prijavili svojo udeležbo (vsaj teden dni pred prireditvijo) - cena 35.000 lir, oz. 3000 Sit. Srečanja se je možno udeležiti v celoti ali pa tudi ne. Vsekakor pa organizatorji priporočajo zamejski mladini, da se programa, če je le mogoče, udeležijo v čim veCji meri, saj je le tako možno z ostalimi udeleženci splesti trajne vezi prijateljstva. To pa je tudi eden glavnih ciljev, ki jih organizatorji DM zasledujejo. Breda SusiC _________________KINO ARISTON - 21.30 »Pocahon-tas«, risani film, prod. Walt Di* sney. Jutri: 21.30 »VVatenvorld«,r-Kevin Reynolds, i. Kevin Kostner, Dennis Hopper. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL -16.15, 18.15, 20.15, 22.10 »Gli anni dei ricordi«, i-Anne Bancroft, VVinona Ryder. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. da____________________izleJ! KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da organizirata dvodnevni izlet dne 28. in 29. avgusta na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trst, tel. St. 382555 in na KmeCb zvezi, tel. St. 362941. SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I.-C.G.I.L. sekcija Kras organizira bivanje v zdravilišču Recoaro Terme od 28.8. do 11.9. 1996. Informacije in rezervacije na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in Opčinah ali tel. štev. 200698, 200036 in 299640. MALI OGLASI tel. 040-361888 _ IŠČEMO vestno gospo do 45 let, po možnosti z uradniškimi izkušnjami za delo part-time vsak dan od 8. do 12. ure. Zaželjen0 znanje angleščine in srbohrvaščine ter lastno prevozno sredstvo. Tel. 200641. PRODAM pod ceno zaradi zgrešenega naročila 61,5 kvm plošCic 33x33 (Maiolica FaenzaJ mod. Savoia I. klase. Možnost ogleda. Telefon 211716 zgodaj zjutraj ali zvečer BOGATA nagrada najditelju moške rjave torbice z dokumenti in denarjem izgubljene na Čamp0* rah. Tel. 272498. ODDAM v najem trgovino jestvin, sadja in zelenjave z dobrim zaslužkom sredi vasi na Krasu. Telefonirati ob uri obedov 040-220438 ali 220439. ISCEM delo v lokalu kot po' moCnica v kuhinji, strežbi, Čistilka ali delo pri družini v gospo* dinjstvu ali pomoC na kmetiji-Tel. 0038667-65288. PETNAJST letni fant isce zaposlitev kot vajenec električar. Tel-2?Q?R3 RAČUNALNIK 486 DLC 33 Mhz z mat. koprocesorjem, ram MB, hard disk 210 MB, barvni ekran 124x768 prodam.Nudim P°" polni izbor slovenskih crk. Tel.5 ■ 040/228459 v večernih urah. PRODAM Alfo 75,1600, letnik 88, bele barve. Telefon 0481 AM Y 10 PIRE, letnik 8°; 3 metalizirane barve. Te 1-/8134. . AM Alfo 33 (Imela)-tnik 94, v odlicne nnomodre barve, 28.0 3n 040-226283. GTI sivometalizirane lik 90, v dobrem stanju, la opremljen, po ug°nn im. Tel. 0348-2257195. fELp so prišli na obisk; ; dovolj prostora, da Vas prespali? Pri n? spijo po ugodnih cen 1228438. JE isce knjigovodjo a' večletno eslo “Knjigovodja. RSKI asistent (pe«’° I let, zdomec, Italijan n, z večletno praks0 iranju računalnik" računalniških mr TCP/IP) s perfek*1 imSčine in angles zaposlitev v Trstu‘U nteresirani se pismen fro “Inženir" na f JI. Valdirivo 36, 34^ P lijak z odtokom za Pel. St. 220669 - Pr° I je odprl Mario Mil>c' , Zgoniku -.Zagrfodb^ rižem, tom TRST Nedelja, 4. avgusta 1996 5 SD ZARJA prireja danes, 4. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Tradicionalni športni praznik Od 17. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. Ob večernih urah vas bo zabaval ansambel HAPPY DAY SKD J. RAPOTEC vabi na ŠAGRO --------u parku u Prebenegu. Ob 19. uri nastop Godbe na pihala BREG Od 21. ure dalje bo danes igral ansambel: LONG ŠLUNK Jutri, 5. t. m., od 20.30 dalje bo igral ansambel HAPPY DAV Na razpolago so dobro založeni kioski z jedmi na žaru, pijačami in neprekosljivimi breskvami v vinu. V TREBČAH danes, 4. avgusta (S priredi ŠPORTNI PRAZNIK Danes od 18. ure dalje bodo na razpolago med borovci gastronomske specialitete, vino in osvežilne pijače. Za prijetno vzdušje bo danes igral ansambel "STATUS SVMBOL” Vabljeni! Poropat, 93-letna Al da Ve-nier, 57-letni Rodolfo Sor-g°- OKLICI: delavec Roberto Blagi in prodajalka Sara Merlak. TPK SIRENA vabi dane in prijatelje danes, 4. avgusta na tradicionalno KARAMALADO na barkovljanskem nasipu. Nastopal bo ansambel ADRIA KVINTET Cirilo in Nikota Per-tot je osrečila čudovita Punčka Marija' Mi pa smo dobili novo Športnico, pevko in igralko. Staršema iskreno čestitamo, mali Mariji pa želimo veliko sonca na njeni življenjski poti. Vsi pri SD Sokol in KD Igo Gruden RT M!?č Grilanc F** SERVIS TV - VCR kN ANTENE TV - SAT Prosek 101 ^ Tel. 040/251371 A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo ^RST-Drž. cesta 202 - III. km ™coi (Callaia) anagr, št, 1683 Jel 910806-Fax 910924 VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 4. avgusta 1996 JANEZ Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.39 - Luna Vzide ob 22.43 in zatone ob 10.47. Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta 1996 MIRJAM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25.6 stopinje, zračni tlak 1020.6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: France-sco Gronda, Marco Cimoli-no, Serena Zhab, Matteo Savio. UMRLI SO: 87-letna Maria Kravanja, 71-letna Albina Macarol, 93-letni Pilade Bonat, 97-letna Angela Banfi, 35-letni Antonio Scherbi, 74-letni Giuseppe Čepar, 90-letna Elda Cos-sutta, 90-letni Giuseppe Loterija 3. avgust 1996 ^ : LEKARNE NEDELJA, 4. avgusta 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Ul.Fabio Severa 112, Ul.Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severa 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severa 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Od PONEDELJKA, 5. do SOBOTE, 10. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Via Dante 7, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 -Milje. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, UL.Costa-lunga 318/A, UL. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 - Milje. bari 61 23 44 12 34 cagliari 37 40 28 42 50 FIRENCE 40 71 90 31 68 genova 58 34 56 66 76 Milano 49 16 27 88 73 Neapelj 42 4 65 34 24 palermo 64 82 35 73 50 RIM 16 18 5 8 43 TURIN 21 15 63 4 80 Benetke 86 85 ENALOHO 9 78 16 2 X X XXX 2 1 1 2 1 1 KVOTE 12 155.206.400,- 11 3.010.500,- 10 248.900,- UGODNE POPUSTE NUDI TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA pri kopalkah, otroški konfekciji in spodnjem perilu NABREŽINA 143 r- — (jžvsirvo CASI/Ol"! PORTOROŽ -PORTOROSE SLOVENIJA BREZPLAČNA . VVELCOME „ VSTOPNICA 1,1 DRINK ___ ___________________________________________________________i PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA MACKOLJANSKA verska skupnost bo danes, 4. avgusta, slovesno sprejela novega župnega upravitelja gospoda Ondreja Fra-sjo, ki ga bo pred maso ob 11. uri predstavil Škofov vikar Franc Vončina. KMEČKA ZVEZA ob- vešča svoje člane, da bosta zardi dopustov v mesecu avgustu zaprti njeni podružnici na Opčinah in v Nabrežini. Sedež v Trstu bo redno odprt razen 16. in 17. avgusta. SEDEŽI pokrajinskih združenj ANPI, ANED, ANPPIA bodo avgusta zaprti zaradi letnih počitnic. KNJIŽNICA P.TO- MAŽIČ IN TOVARIŠI Opčine- Prosvetni dom bo avgusta zaprta zaradi počitnic. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu in Odsek za zgodovino bosta zaprti zaradi letnih dopustov do 18. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo zaprta zaradi dopustov do 2. septembra. SE NEKAJ DNI so odprta vpisovanja na 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta 96 v Se-sljanu (nižja srednja Sola Marchesetti - naselje San Mauro). Likovne delavnice, ki jih bodo vodili Magda Tavčar, Jasna Merku in Franko Vecchiet, so namenjene mladim od 11. do 15. leta starosti. Vse podrobnejše informacije o programu kolonije lahko interesenti dobijo na ZSKD od 9. do 12. ure (tel.635626). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. DAnnunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severa 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severa 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Caiducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Giuseppina Ukmar vd. Sedmak Pogreb bo v sredo, 7. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Žalostno vest sporoča sin Livio. Križ, 4. avgusta 1996 t Tiho je odšla naša draga Vida Brezovec vd. Cergol Pogrebna sv. maša bo v torek, 6. t.m., ob 9. uri v kapeli mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo sinova Pavel in Aleksander z družino, vnuki, nečaki in ostalo sorodstvo. Trst, 4. avgusta 1996 (Pogrebno podjetje -UL Torrebianca 34) ZAHVALA Modra Rinzner se zahvaljuje vsem, ki so počastili spomin moža Giordana Žaro bomo položili v grob. v četrtek, S.t.m., ob 10., uri na škedenjskem pokopališču Trst, 4. avgusta 1996 (Pogrebno podjetje - Ul. Torrebianca 34) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega Angela Rebulo Posebna zahvala g.ž. Svari, cerkvenim pevkam in nabrežinski godbi. SVOJCI Trst, Cerovlje, Sesljan, Slivno, Nabrežina, Križ, 4. avgusta 1996 5. 8. 1995 5. 8. 1996 Bernard Slavec Ze leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoji najdražji Dolina, 4. avgusta 1996 t Tiho je odšel naš Pino Čepar Kar je sejal, bo ostalo v naših srcih, blag spomin in vzpoAdbuden zgled. Pogreb bo v torek, 6. avgusta, ob 12. uri, iz mrtvašnice v ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Z ljubeznijo žena Lidia, hčeri Danica in Alenka, zet Stojan, vnuka Marko in Jasna. Trst, 4. avgusta 1996 Skupnost vinogradnikov Union iz Pod-lonjerja izreka iskreno sožalje družini ob izgubi Pinota Čeparja, bivšega predsednika. Ravnateljstvo, učno in neučno osebje dolinskega Didaktičnega ravnateljstva izrekajo globoko sožalje kolegici Alenki Čepar ob smrti dragega očeta. Žalovanju družine Čepar se pridružuje Luciano Ferluga predsednik Pro Loco za Sv. Ivan in Kolonjo. t Za vedno me je zapustila moja draga sestra Emilia Grahonja Pogreb bo jutri, 5. avgusta, ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporoča brat Milan ter ostali sorodniki in prijatelji Dolina, 4. avgusta 1996 (Pogrebno podjetje-Ul. Torrebianca 34) t Zapustil me je moj dragi oče Stanko Suc Pogreb bo v torek, 6. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta v mavhinjsko cerkev. Žalostno vest sporoča hči Sonja skupno z možem Markom, setro Albino, bratom Rihardom, nečakinjo Normo in ostalim sorodstvom. Vižovlje, 4. 8. 1996 t Nepričakovano nas je zapustila naša priljubljena Tanja Železnik Žalostno vest sporočajo mama Alenka, očka Mario in sestra Mirjam. Datum in ura pogreba bosta objavljena naknadno. Podlonjer, 4. avgusta 1996 Vedno v mojem srcu tvoj Martin Ob izgubi sošolke Tanje izrekajo sestri Mirjam in staršem iskreno sožalje sošolci mitične 5. B Ob prerani izgubi drage Tanje izrekamo sestri Mirjam in družini globoko sožalje Damjan, Igor T., Ivan, Igor B., Mitja, Jerica, Valentina, Tamara, Iztok, Vasja, Max in Tatjana. Draga Tanja, z ljubeznijo se te bomo vedno spominjali družina Lokatos. Tanja, za vedno boš ostala v naših srcih Zamejski jastrebi Ob izgubi drage Tanje žalujejo botra Doro in Oliva ter Barbara Cok Ob nenadomestljivi izgubi hčerke Tanje izrekajo delavni kolegici Alenki Železnik in svojcem iskreno sožalje gojenci in uslužbenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu ZAHVALA Svojci Ane Žerjal se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala pevskemu zboru V. Vodnik iz Doline. Dolina, Milje, 4. avgusta 1996 FESTIVAL, AMIDEI V PODELILI NAGRADO ZA NAJBOLJŠI SCENARIJ DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV _ Nagrajena scenarista filma »Ferie cfagosto« Francesco Brunih Paolo Virzinosilca "italijanske komedije" Zmagovalca letošnje nagrade Sergio Amidei za najboljši filmski scenarij sta Francesco Bruni in Paolo Virzi (slednji je tudi režiser) za film »Ferie d’agosto«. Nagrado sta sinoči Francescu Bruniju izročila predsednik žirije Age in režiser Franco Giraldi. Po treh letih se prestižna goriška nagrada torej vrača Italiji: leta 1992 jo je prejel Michele Placido (»Le amiche del cuore«), v naslednjih letih pa Otar losseliani (»Caccia alle farfalle«), Jim Allen (»Piovono pietre«, Kena Loacha) in Milčo Mančevski (»Prima della pioggia«). Žirija (predsednik je scenarist Age, člani pa scenaristka Sušo Cecchi d’Amico, režiserji Mario Z leve: Age, Francesco Bruni, Franco Giraldi in direktor festivala G. Longa (f. Bumbaca) Monicelli, Giuseppe Tornatore, Franco Giraldi, Ettore Scola, igralka Giovanna Ralli, kritik Paolo D’Agostini) je takole utemeljila izbi-ro:»Film je najzaslužnejši iz zornega kota pisave scenarija, ker je v skladu s tipično tradicijo komedije na italijanski način in izkazuje smisel za kompozicijo tisočih oseb v skupno ubrano strukturo z uokvirjenjem in sklicevanjem na družbeni in politični kontekst. V letošnji filmski panorami je, glede na nagrado Sergio Amidei, film, ki najbolj zasluži pozornost.« Izbira žirije je po oceni mnogih neoporečna, saj nagrajuje zabaven a obenem ganljiv film, ki sili tudi k razmišljanju. Film skratka, ki bi ga Sergio Amidei bil ponosen. Bruni: Skušala sva prikazati izrez današnje družbe v Italiji Dobitnik letošnje nagrade Sergio Amidei Francesco Bruni se je pred sinočnjim nagrajevanjem srečal z go-riškim občinstvom že v petek zvečer, ko je bil v tekmovalnem sporedu fibn»Ferie d’agosto«, ki ga je napisal skupaj s Paolom Virzijem. Film v sproščenem slogu komedije - kjer ne pogrešamo inteligentnega humorja, ki je večrat spravil v krohot gledalce - prikazuje fresko današnje italijanske družbe. Na počitnicah na otoku se spopadeta dve različni družbi: skupina levičarskih intelektualcev in malomeščanska druščina. Razlike v miselnosti, obnašanju, odnosu do okolja in ljudi so velike, priložnosti za spopad ne manjkajo. Hkrati pa so vsi pod kožo krvavi, tako da se spričo zakonskih in ekzistencialnih stisk med skupinama spletajo navzk- rižna razmerja. »Hotela sva prikazati dvoje načinov življenja in dvoje miselnosti, ki še prej kot različne politične opredelitve, danes označujejo italijansko družbo in konflikte v njej«, je Bruni v pogovoru po filmu sintetiziral sporočilo filma. Avtorja scenarija sta znala prepričljivo in hkrati hudomušno začrtati različne človeške like, pokazati na njihove napake, podlost in hinavščino, vendar jih tudi obravnavati z veliko mero razumevanja. Ob živahnih dialogih in domiselnih zapletih se torej film odlikuje tudi po globoki človeškosti, s katero je prikazan izrez sodobne italijanske združbe. V tem se delo mladih avtorjev, pripadnikov najnovješe generacije italijanskega filma lepo navezuje na izročilo Sergia Amideia in ga posodablja. Odbor pripravlja številne dejavnosti Izleti, srečanja, dva balinarska turnirja, jeseni pa start predavanj univerze za upokojence Novoizvoljeni odbor Društva upokojencev se tudi v poletnem času redno sestaja vsak drugi torek in načrtuje dejavnost za prihodnje mesece. Najavili so že dva balinarska turnirja v avgustu in septembru. V Sovodnjah bo 24. avgusta turnir za ženske ekipe, na katerem bodo sodelovale balinarke iz Gorice, Sovodenj, Vrha, Nove Gorice, Solkana in Deskel. Članice društva že pridno trenirajo in so dobile dodatni elan z zmago na nedavnem turnirju. Društvo bo 7. septembra priredilo tekmovanje za Memorial Milka Paulina, v spomin na svojega prvega predsednika. Sodelovalo bo osem moških ekip (So-vodnje, Vrh, Gorica, Šempeter, Solkan, Nova Gori- ca, Renče, Sežana). Tekmovanje bodo priredili tri leta zapored. Vsako leto bodo podelili pokal, po treh letih pa bo društvo, ki bo po točkah najbolje uvrščeno, trajno osvojilo Memorial. Živahna je tudi izletniška dejavnost. Društvo pripravlja v soboto, 10. avgusta, izlet na Mašim pri Ilirski Bistrici, kjer bo srečanje upokojencev Primorske. Od 2. do 7. septembra bodo upokojenci šli na izlet na tri severnoitalijanska jezera. Na voljo je še nekaj mest v avtobusu. Interesente vabijo, naj se javijo čimprej, ob sredah na društvenem sedežu ali pri poverjenikih, vsekakor pa do 14. avgusta. Jeseni bo društvo upokojencev v sodelo- vanju z Dijaškim domom priredilo tečaje ti. univerze tretje starosti. Poleg že napovedanih tečajev (slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in vin, Gorica med vojnama, tečaj psihomoto-rike, spoznavanje Ljubljane) bodo priredili tudi niz predavanj o zgodovini Gorice, povezanih s tisočletnico mesta. Interesente vabijo, naj se čimprej prijavijo, da bi lahko razporedi-li program predavanj. Končno gre omeniti še obisk upokojencev pobratenega društva iz Trbovelj, ki bodo prišli v Gorico l3-septembra. Pripravili jih bodo vodeni ogled mesta (grad, Coroninijev dvorec) s prof. Milkom Renerjem, nato pa kosilo in družabnost v Steverjanu. KULTURNI DOM / SPOMIN NA HIROŠIMO Zasije naj sonce miru Goriška kulturna zadruga Maja je v prvih dneh meseca julija priredila zanimiv slikarski ex-tempore namenjen najmlajšim na temo “Sonce miru ’96”. Več kot dvajset mladih iz cele go-riške pokrajine se je zbralo v prostorih Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič, kjer so po lastnem videnju izpovedali na platno svoje misli in čustva o miru in sožitju, ki prav gotovo sodita med najvišje vrednote sodobnega časa. K pobudi so se odzvali tudi nekateri begunski otroci iz Bo- sne, ki živijo v Sloveniji in delujejo v okviru kulturnega društva Ikar z Gorenjske. Likovna dela mladih mirovnikov bodo prire- ditelji razstavili v galeriji Kulturnega doma v Gorici od 6. do 9. avgusta 1996, torej prav v dneh, ko sta pred 51 leti nad japonskima mestoma Hi' rošima in Nagasaki eky splodirali prvi atomski bombi. Razstava mirovniškega slikarskega ex-temp°' re, ki jo v skupnem sodelovanju prirejata kultur* na zadruga Maja in upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, sodi v okvir mirovnih prireditev, ki se bodo zvrstile na Goriškem v dneh spomina prvega atomskeg3 uničenja. POLETJE / TRADICIJA BRIŠKIH PLANINCEV POLETJE / LETOVANJE MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Sieverjanci so šli na Triglav Kot vsako leto so se ob vaškem prazniku povzpeli na očaka gora Steverjanska klapa je tudi letos spoštovala tradicijo. Že vrsto let se namreč skupina članov in prijateljev Slovenskega planinskega društva iz Steverjana podaja ob prazniku vaškega zavetnika sv. Mohorja na pohod na Triglav. Letos so zaradi slabega vremena izlet nekoliko zakasnili in so se na turo podali ob koncu prejšnjega tedna. Prejšnji petek so se z vlakom prepeljali na Jesenice, kjer jih je pričakal rojak Severin Hlede, ki je poskrbel za prevoz v dolino Kot. Ob lepem vremenu in uživanju lepote narave so se števerjanski planinci naslednji dan povzpeli na vrh Triglava, s katerega je posnetek. Na sliki manjka sicer tretjina članov skupine, ki so omagali med zadnjim delom vzpona in so najvz-trajneše počakali pri Kredarici. Izletniki so se vrnili preko sedmerih jezer. čez Tičarico do Stare Fužine v Bohinju. Ob prihodu na železniško postajo v Novi Gorici jih je pričakal neutrudljivi harmonikar Marko Černič, ki je nato s svojim instrumentom popestril tudi družabnost na do- mačiji Jožka Juretiča. Zadovoljni z lepo izkušnjo so se udeleženci pohoda na Triglav obvezali, da prihodnje leto nadaljujejo s tradicijo, pri tem pa so izrazili željo, da bi takrat tudi harmonika prikorakala do vrha. Vrbovški otroci v žabincah in na Višarjah V družbi preživeli štiri prijetne počitniške dneve ob glasbi, igri in ogledih zanimivosti Zdaj že vse diha počitniško. Sonce, morje, hribi... tudi pri M1PZ Vrh sv. Mihaela so se letos odločili za štiridnevni dopust v juliju v čudovitem gorskem svetu Julijskih Alp. Skupina otrok in staršev se je z avtomobili odpravila proti Žabnicam, h koči sv. Jožefa. V Naborjetu so si ogledali zanimivi etnografski muzej. Spoznali so sestavine tal Kanalske doline... rude, kamenine, fosile, staro orodje, favno in floro teh krajev. V koči sv. Jožefa so zamenjali skupino gojencev šole E. Komel iz Gorice. Postavili so si ležišča in seveda šotor v veselje otrok ter odbojkarsko mrežo. Naslednji dan je bil posvečen “Glasbenim koncertom”. Obiskali so jih gojenci šole E. Komel s prof. Devetakom. Otroci so tako spoznali trobento, violino, oboa in z velikim veseljem so sle- dili jutranjemu koncertu. Popoldne pa so otroci po skupinah vadili kratko skladbo in ob koncu nastopili v veselje staršev. Tretji dan pa so se pogumno povzpeli po napornih in strmih stezi- cah na 1573 m visoke Višarje. Utrujeni, a veseli da so peš opravili to romarsko pot, so šli k maši. V dolino so se vrnili z moderno vlečnico. In že je bila tu sobota, čas odhoda. Razšli so se s pesmijo Hvala. Vanjo N AN CARSKA ŠOLA / ODBOR ZA LETALIŠČE DOBERDOB / NA OBČINI SO ZADOVOLJNI H_____ČRPALKE Pogovori v Rimu so bili pozitivni Vladni predstavniki priznali resnost argumentov proti gradnji nove vojašnice na letališču Člani odbora za letališče so včeraj na tiskovni konferenci podali pozitiven °bracun obiska v Rimu, kjer so se v četr-t0k srečali s parlamentarci in vladnimi Predstavniki. Obračun pogovorov so po-Psli sen. Bratina, predsednica Pokrajine "farcolinijeva, občinski svetovalci Crocet-b, N. Fomasir in Fiorelli ter elani odbora 2a letališče Genovese, Cocianni in Scafuri. V Rimu so izročili podpise proti vojaš-^ci (skupno 6.604, od tega 5.174 goriskih epCanov) in srečali politične predstavnike. O zadevi so zainteresirali poleg Bra-Pne in Prestamburga, tržaškega senatorja Camerinija, furlanska parlamentarca Sev. kge Ballamana in Bosca, poslanca Zelenih noata ter poslanko Vero Squarcialupi. Crocetti je pozitivno ocenil sestanek s Podtajnikom za javna dela Mattiolijem, ki že podorbno pozna in tudi zavzeto sledi zadevi. Sam je podprl staliSCa goriske de-legacije, zanimivo pa je tudi to, kar je po-vedal o ministru Di Pietru. Načeloma minister nasprotuje gradnji novih vojaških struktur, kar bi moralo Se posebej veljati ®a območju, kakršno je gorisko, kjer so Prazne vojašnice 2e v izobilju. Druga sPlošna ministrova opredelitev je ta, naj se Velika javna dela ne zidajo v nasprotju z v°ljo prebivalstva. Prav v tem je prišel do izraza problem, ®a katerega je opozoril Bratina. Zupan Va-ienti in bivši senator Romoli ter drugi Pred njima so namreč v Rimu rovarili, da bi prepričali oblasti, da večina v Gorici hoče vojašnico. Obisk, še posebej pa podpisi pod peticijo, naj bi prepričali vladne predstavnike, da ni tako. O tem, je povedala Marcolinijeva, so se tudi osebno pogovarjali z Di Pietrom in ga opozorili, naj ne naseda pismom goriskega župana. Pozitiven je bil tudi razgovor s podtajnikom pri predsedstvu vlade Arturom Pa-risijem, je ocenil Bratina. Razumel je, da je goriška delegacija prišla z resnimi argumenti in ne zgolj zaradi protesta. To je zapustilo tudi drugim rimskim zagovornikom dober vtis. Zato obstajajo dobre možnosti, da vlada zaustavi gradnjo. Ena pot, ki jo gre preveriti, je odprava vojaške tajnosti, ki bi ministrstvu za okolje vrnila vpogled v zadevo in podredila dela preverjanju urbanistične skladnosti. Druga možnost je enostavno ta, da ministrstvo za javna dela ne podpiše pogodbe in drugih aktov o predaji del. Genovese je pozval župana Valentija, naj - Ce res hoCe financarsko šolo v Gorici - skupaj z odborom za letališče preveri možnost druge lokacije. S posredovanjem posl. Prestamburga so namreč že zainteresirali obrambnega ministra Andreatto, ki je pripravljen dati na razpolago eno od prostih vojašnic. Sicer pa to že presega naloge odbora, je dejal Fiorelli, ki - tudi v imenu mnogih podpisnikov peticije - nasprotuje financarski šoli kot taki in ne le letališki lokaciji. Goriška delegacija je v Rimu razvila transparent nasproti palače Chigi Prireditve na Njivci so odlično uspele Po filmih je v torek bil na vrsti kakovosten koncert odličnih igralcev na diatonično harmoniko Res veliko število poslušalcev se je v torek zvečer odzvalo vabilu doberdobske občinske uprave in kulturnega društva Kremenjak iz Ja-melj na harmonikarski večer na Njivci. VeCer je bil posvečen diatonični harmoniki z nastopom nekaterih res odliuCnih izvajalcev. Med vsemi je izstopal izvrstni Denis No vato, pravcati virtuoz diatonične harmonike in zmagovalec že številnih tekmovanj v igranju tega ionstrumenta. Ob njem so se predstavili še naka-teri drugi vsekakor dobri harmonikarji s Tržaškega in Goriškega: Onorina PalCiC, Egon Tavčar, Igor Spetič, Jan Leopoli in Patrick Kocjančič. Pred anstopi je v imenu organizatorjev pozdravil navzoče podžupan Viljem Gergolet. Povedal je, da so s tem večerom želeli ovrednotiti preprost ljudski instrument, kot je diatonična harmonika, ki pa še vedno uspešno kljubuje raCunališki eri.»Kot okusen kos mortadele, ki zna biti v svoji preprostosti plemenita«, se je pošalil Gergolet in želel, da bi tudi s takimi pobudami harmonika ne ostala potisnjena le v kot kake osmice, saj si zagotovo zasluži dostojanstvo odra. Navdušen aplavz občinstva izvajalcem je podkrepil njegove besede in primerno nagradil izvajalce, ki so poslušalcem ponudili res prijeten večer. S tem koncertom se je sklenil prvi poskusni krog poletnih prireditev na dvorišču doberdob-skega županstva, ki so se začele z nekaj uspešnimi filmskimi veCeri. Občinska uprava je želela z njimi ovrednotiti primerno prizorišče za poletne prireditve na odprtem in spodubditi občane, da se “odlepijo” od televizijskih ekranov in preživijo lep kulturni večer v družbi. Poskus je zares uspel, saj so vsak večer imeli po veC kot sto gledalcev. Zaradi tega namerava občinska uprava za prihodnje poletje pripraviti še bogatejši spored prireditev, ki naj bi poleg filma in glasbe zajele tudi gledališče in druge nastope. Fotoklubu Skupini 75 - Gorica se je pridružil Adam Člani Čestitajo Milojki in Valterju S ČESTITKE ADAM, nestrpno sva te čakali. Dobrodošel! Gaja in Petra. □ OBVESTILA 5IEVERJAN / KMEČKA ZVEZA Nepoštenost enega ne sme oškodovati vseh vinogradnikov Od Kmečke zveze smo prejeli s prošnjo za objavo: snV cAeza s Člankom “Steverjansko posestvo vpleteno an'11 .” najavljenim v PD. v soboto, 27. julija letos, j ^Pravni odbor KZ Gorica zavzel stahšCe, v katerem izraž Je nezadovoljstvo in zaskrbljenost nad novico, ki zarac Popolnosti podatkov meče senco nad celotno števerjar ves V'lnoSradništvo. V članku je namreč podrobno opisa nezakonit posel, v katerega je vpleteno neimenovan Ush posestvo iz Steverjana, kar v splošni javnos ^ ®ja sum, da so vsi vinogradniki v Števerjanu nepoštt Ste 0.®0*ovo ^ res oziroma res je gotovo nasprtono, saj s sti eT?Tci zasloveli po svetu zaradi poštenosti in pristne pQ^ Pl1® vhi. Zato upravni odbor Kmečke zveze Gorica, k ©aH ^ 0pen)u)e akcije za preprečevanje goljufij v vinc toži) tV^’ ^zraža v isd sapi tudi stališče, da morajo biti ot pg eJOCno uokvirjene, zato da kaznujejo nepoštenega i ^Plošne, ki oškodujejo vse poštene«. Ze n T^^ndo bralcem in upravnemu odboru Kmečke zve dežel .povemo. da "smo vest tako kot drugi krajevni i: Velkh objavili na osnovi tiskovnega sporočila pc nancifi3 shaže. Kot jasno izhaja iz članka, so nadni • eV| 101 )e nismo mogli ugotovin mi vitvii iJ)0^ZV,e.^ovaniem- Povsem Pa se strinjamo z ugot pošte’ ^ Smo 1° bidi sami izrazih ob koncu članka, da n n™ nost nekaterih oškoduje ne le potrošnike, temveč tu P^tene proizvajalce (op. ur'). KRONIKA / ODKRITJE NA MEJI Trije aretirani zaacfi brzostrelke To so moški in ženski iz Bosne S poveljstva finančne straže v Trstu so včeraj uradno potrdili vest o odkritju brzostrelke na mejnem prehodu pri Standrežu, ki smo jo na osnovi neuradnih vesti objavili že včeraj. V sporočilu za tisk so pojasnjene še druge okoliščine odkritja, do katerega je prišlo v petek zgodaj zjutraj. Voznik avtomobila, v katerem je bila pod sedežem skrita brzostrelka izraelske izdelave Uzi s 26 naboji, je 30-let-ni bosanski državljan B. S. V avtomobilu volk-svvagen passat SW s švicarsko registrajo, ki je last voznika, sta se peljali še dve ženski, 25-letna M. E. in 31-letna B. N., prav tako bosanski državljanki. Financarji so aretirali vse tri pod obtožbo nedovoljene posesti in uvoza orožja ter municije. Tako brzostrelka kot naboji so v odličnem stanju in gre po svej verjetnosti za orožje, ki so ga uporabljali med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Financarji skušajo ugotoviti, ali je bila brzostrelka namenjena prodaji komu v Italiji oziroma ali so jo aretirani imeli pri sebi zato, da bi jo sami uporabili v zločinske namene. Trojici so finančni stražniki zaplenili tudi večjo vsoto denarja, ki so. jim ga našli v žepih oz. torbicah. Gre za 6.500 švicarskih frankov, 6 tisoč nemških mark ter nekaj druge valute v skupni vrednosti približno 14 milijonov lir. Za korekten referendum o terminalu Bitka med družbo Snam, ki razpolaga z neomejenimi finančnimi sredstvi, in nasprotniki plinskega terminala v Tržiču je kot spopad med Davidom in Goljatom. V teh pogojih izbira občanov na referendumu 29. septembra ne bo povsem demokratična in svobodna. Nasprotniki terminala so včeraj opozoriti na problem, “par condicio" v volilni kampanji. Zahtevali so pozornost garanta za medije in drugih javnih organov. enake možnosti komuniciranja pa tudi posege, ki naj omejijo očitno premoč Snama. Zupana Persija so na primer pozvali, naj poseže, da se zapre informacijski center sredi Tržiča, kjer da Snam nekorektno dela volilno kampanjo. URADI KMEČKE ZVEZE v Gorici so zaradi dopusta zaprti do 26. avgusta. Za morebitne potrebe se elani lahko obrnejo na odbornike ali na Kmečko zvezo v Trstu, tel. 040-362941. GORIŠKI URAD ZSSDI je zaradi dopusta zaprt do vključno 20. avgusta. DRŽAVNA IN MESTNA KNJIŽNICA V GORICI bo od 5. do 17. avgusta zaprta. Delovala bo le služba za izposojanje knjig in sicer vsak delavnik od 10. do 11.30. LJUDSKA KNJIŽNICA D. FEIGEL je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v avgustu ob ponedeljkih, sre-dah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in Četrtkih od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V RONKAH posluje ob ponedeljkih in Četrtkih (16.30- 19.30) ; ob torkih, sredah in petkih (9.30-12.00 in 16.30- 19.30) . Slovenski odsek je odprt ob torkih in petkih (16.30-19.30) in sredah (9.30-12.00). PRISPEVKI Ob 3. desetletnici smrti Oskarja Vižintina darujejo svojci v počastitev njegovega spomina 100 tisoC lir za KD Sovodnje. Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGP-Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass P - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE P - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi KRMIN API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON-Palkišce VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 27. julija do 2. avgusta 1996. RODILI SO SE: Aliče Gon, Matteo Bigotto, Enrico Schincariol, Isabella Delmo-ro, Elija Zavadlav, Sabrina Solinas, Valentina Cuocci, Nicola Scarel, Anna Monai. UMRLI SO: 70-letna upokojenka Albina Urbancis por. Pedretti, 94-letni upokojenec Antonio Bmnel-lo, 82-letni upokojenec Gio-vanni Clocchiatti, 84-letni upokojenec Antonio Cala-brese, 85-letna upokojenka Maria Cibau vd. Tonetti, 95-letna lolanda Pattini vd. Mai-nardi, 95-letna upokojenka Luigia Pleti vd. Antoni, 85-letni upokojenec Arturo Piva, 77-letna upokojenka Regina Feresin vd. Monti, 96-letna upokojenka Anna Bol-tar, 62-letna upokojenka Ida Piccolo por. Maronese, 84-letna upokojenka Maria Francescon vd. Blasizza, 79-letna upokojenka Ersilia Za-nolla, 51-letna upokojenka Rina Vogrig por. Podrecca, 74-letna gospodinja Maria Mašin por. Zuppet, 58-letni upokojenec Luigi Humar. POROCUJ SO SE: uslužbenec Gianluca Bulfoni in profesorica Carlotta Tosorat-ti, policist Livio Gervasio in uslužbenka Graziella Dalce-ro, obrtnik Roberto Venica in delavka Loredana Olivo. OKLICI: uslužbenec Gio-vanni Casarin in uslužbenka Laura Baragiola, upokojenec Amadio Buriolla in upokojenka Floriana Hvalica, uslužbenec Andrea Belli-de in uslužbenka Denise An-tonelli, uslužbenec Alessan-dro Kosič in uslužbenka Bogdana Jožica Maraž, tiskar Lucio Stacul in prodajalka Verena Pisk, administrator Gianluca Zampieri in prodajalka Sabina Garroni. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787 t V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Colja vd. Bensa (ROMANA) z Oslavja Žalostno vest sporočajo hčerke Marica, Jelka, Zdravka, Danica in sin Silvan z družinami. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Gorica, 4. avgusta 1996 SREČANJE V CENTI / PRED DEŽELNO KONFERENCO REZIJA / VRSTA POLETNIH KULTURNIH IN REKREACIJSKIH PRIREDITEV Goratim predelom zagotoviti enake razvojne možnosti Rezijansko poletje po tradiciji zelo pestro Od tedna pripovedništva do Šmarnemiše CENTA - Se nikoli niso imela gorata področja naše dežele tolikšne možnosti, da bi pretrgala dosedanjo negativno tradicijo in bi z domišljenimi posegi na socialnem in ekonomskem področju tudi ob pomoči same Evropske skupnosti, končno začela dihati. V resnici pa je stanje vse bolj zaskrbljujoče, gospodarstvo je v krizi, ljudje se naprej izseljujejo, prebivalstvo se hitro stara. Na relaciji krajevne uprave - deželna vlada postaja klima vse bolj vroča. Med drugim se že dolgo vleče in še vedno ni rešeno vprašanje reorganizacije gorskih skupnosti. Jasen znak je v tem smislu prišel s konference, ki jo je koordinacija gorskih skupnosti priredila pred nekaj dnevi v Pušji vasi, kjer je bila med drugim postavljena zahteva po ustanovitvi deželnega odborništva za gorata področja. Prvi rezultat pa je konferenca v Pušji vasi le dosegla. Deželna uprava je namreč sklenila, da bo jeseni organizirala konferenco o vprašanju življenja še prej kot razvoja goratih predelov Furlanije-Julijske krajine. Posvetovanje je toliko bolj potrebno, kajti letos poteka 10-letnica, kar je bil sprejet deželni zakon štev. 35, znan kot "pro-getto montagna”, ki mu je sledil zakon štev. 36. Kar zadeva področje obmejnega pasu, lahko mirne duše rečemo, da gornja zakona nista obrodila nikakršnih sadov. Kot pripravo na jesen- sko deželno konferenco je Dežela priredila 4 predhodna srečanja, na katerih naj bi prišli na dan predlogi in kritike, tako s strani upraviteljev, kot s strani gospodarskih operaterjev, sindikatov in seveda civilne družbe. Na tej osnovi naj bi se izoblikovala izhodišča za konferenco. Prvo srečanje za področje Krasa in Brd je bilo 22. julija, dan kasneje je bilo srečanje v Centi-za Tersko, Nadiško in Huminsko gorsko skupnost; 24. julija je prišla na vrsto pordenOnska pokrajina, zadnje srečanje pa je zadevalo Karnijo in Kanalsko dolino. Na srečanju v Centi sta v imenu gorskih skupnosti za Terske in Na-diške doline spregovorila tudi odbornika Viljem Cerno in Fabio Bonini. Prvi je ugotovil, da je bilo področje Visoke Benečije, vedno zapostavljeno in doživelo nešteto ponižanj. Temu območju nikoli ni bila dana priložnost, da bi se gospodarsko in družbeno opomoglo in da bi bilo deležno enakih razvojnih možnosti, kot druga območja v deželi. To velja tudi, kar zadeva vrednotenje jezikovne specifike. Ravno obratno, pravi Cerno: delalo se je v smeri, da bi se v teh krajih izbrisala vsako sled po slovenski prisotnosti. Zaradi navedenega je Cerno predlagal, da bi bile gorske skupnosti deležne celovite avtono- Vsi teksti Rudi Pavšič mije, predvsem finančne. Istega mnenja je bil tudi odbornik gorske skupnosti za Nadiške doline Fabio Bonini, ki se je v prvi vrsti zavzel za decentralizacijo oblasti, ki da ne sme biti le navidezna. Bonini se je na srečanju v Centi lotil tudi vprašanja reorganizacije gorskih skupnosti. Zavzel se je za ustanovitev obmejne gorske skupnosti, ki bi obsegala obmejna območja goriške in videmske pokrajine. Takšna gorska skupnost bi znala primerno reševati tudi problematike, ki so vezane na prisotnost narodnostne skupnosti in bi obenem postala dober sogovornik s sosednjim območjem onstran meje. Arhivski posnetek rezijanske folklorne skupine iz leta 1930 ŠPETER / 2E ČETRTA IZVEDBA NATEČAJA Zlato lutko podelili slovaški skupini Nastopile so vse lutkovne skupine, ki so sodelovale na letošnjem Mittelfestu SPETER - Slovaška skupina »Tradične Babko-ve Divadlo« je zmagovalka letošnjega 4. natečaja za »zlato lutko«, ki ga je organizirala špetrska občinska uprava in na katerem so sodelovale vse lutkovne skupine, M so v Nadiških dolinah nastopile v okviru letošnjega Mittelfesta. Posebnega priznanja sta bili deležni tudi skupini Monticelh iz Ravenne ter skupina »Compa-gnia degli Sbuffi« iz kraja Castellamare di Stabia, ki je dobila tudi nagrado občinstva. Ob izročitvi zlate lutke je špetrski župan Fir-mino Marinič podčrtal pomembnost pobude in dejstva, da so Nadiške doline prav zaradi nastopa lutkovnih skupin postale pomemben del bogatega mozaika srednjeevropskega festivala. Predsednik videmske Pokrajine Giovanni Pe-lizzo pa je predlagal ustanovitev posebnega združenja, ki bi Mittelfestu zagotovil kontinuiteto in vsebinsko bogatost. Na sliki: člani žirije, ki so podelili »zlato lutko«. REZIJA - Mesec avgust je za Rezijo značilen zaradi Številnih pobud kulturnega in rekreacijskega značaja, ki jih prirejajo tamkajšnje organizacije in društva ob sodelovanju občinske uprave-Dejstvo je, da v tem mesecu pride na počitnice v dolino pod Kanin veliko število Rezijanov, ki so se izselili v severno Italijo oziroma v Številne evropske države. Do 15, avgusta bodo v rezijanskih vaseh pripravili »Teden pripovedništva«-To je srečanje predvsem mladih Rezijanov s starejšimi vaščani, ki jim ob večernem hladu pripovedujejo zgodbe iz bogate ljudske zakladnice. V torek, 6. avgusta bodo v baru Skossa v Osojanah pripravili prvo srečanje godcev na bunkolo in citi' ro. Tradicionalna prireditev »Okno odprto v bodočnost« bo stekla 9. avgusta in bo trajala do 15. »avoSta«-Na otvoritvenem večeru, ki bo v kulturnem središču, bodo nagradili otroke, ki so sodelovali na narečnem natečaju in najboljše fotografe, ki so se udeležili natečaja, ki ga je razpisalo kulturno društvo Rozajanski dum-Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi diplomsko nalogo o rezijanskem puj stu, ki jo je napisala Mari' nella Chirico. Na to temo bo spregovoril Valter Colle, raziskovalec rezijanske etnografske stvarnosti. V teh dneh je precej živahno na Ravenci, kjer je v teku ljudska šagra, ki jo bodo sklenili 15. avgusta s Smarnomišo, ki pomeni najvišji trenutek rezijanskega kulturnega poletja-Večerni spored ob Velikem Šmarnu bodo popestril1 godci in plesalci domače folklorne skupine »Val Re' sia«. TOKRAT V VASICI MATAJUR IZSLEDKI ARHEOLOGOV / NA TONOCOVEM GRADU Konec tedna Srečanje Slovencev Pohod na Matajur - Kulturni spored z Beneškim gledališčem MATAJUR - v soboto, 10. in nedeljo, 11. avgusta bo v vasici Matajur tradicionalno Srečanje Slovencev, ki ga prireja Zveza Slovencev iz videmske pokrajine ob sodelovanju Beneške planinske družine. S tem srečanjem prireditelji želijo obnoviti duh kulturnega in prijateljskega srečanja, ki je bilo svoj čas na Kamenici. Prireditelji so zato izbrali vasico Matajur, kjer so ob vaškem prazniku, sv. Lovrencu, vedno prirejali ljudsko srečanje s tradicionalnim sejmom. Srečanje Slovencev iz videmske pokrajine bo tudi letos prirediteljem nudilo priložnost, da izpostavijo specifiko narodnostne skupnosti na Videmskem. Snidenje v Matajurju pa bo predvsem priložnost, da se ljudje med seboj srečajo. V soboto zvečer bodo predstavili dokumentarec o Beneški Sloveniji, za veselo razpoloženje pa bo nastopil ansambel Jamnik iz Krškega. V nedeljskih jutranjih urah bodo pripravili pohod na Matajur, ob 11.30 pa bo v cerkvici v Matajurju slovesna masa, kasneje pa bodo na prireditvenem prostoru nasto- pili plesalci in godci folklorne skupine Razor. Popoldanski del sporeda bodo začeli z otroškimi slikarskim natečajem in ga nadaljevali z nastopom skupine »Beneške korenine« (na sliki) in domačih kantavtorjev. Kot je že v tradiciji na tem srečanju, bo pod večer nastopilo Beneško gledališče z delom »Buo-gi možje«. Pri Kobaridu sedež škofije? KOBARID - Obstaja možnost, da je med petim in šestim stoletjem na To-nocovem gradu pri Kobaridu delovalo romansko središče in celo sedež škofije. To so izredno zanimivi podatki, ki so jih člani Inštituta za arheologijo pri Slovenski akademiji za znanost in umetnost odkrili pri arheološkem izkopavanju na Tonocovem gradu. Doslej so namreč na tem kraju našli ostanke arhitekture treh povezanih cerkva, kar za strokovnjake predstavlja edinstven primer v našem alpskem prostoru. Na podlagi raziskav so prišli do zaključka, da je bil na tem kraju tudi škofov sedež in zato arheologi sklepajo, da je bila tu škofija v okviru takratnega čedajskega kapitlja. Obstaja pa tudi druga možna razlaga in sicer, da so se tu zatekli ubežni škofje od drugod in da so na tem kraju ustanovili samostojno škofijo. Vodja arheološke ekipe, prof. Slavko Ciglenečki, ki na tem mestu raziskuje že štiri leta, je povedal, da so v eni od treh cerkva našli izredno dobro ohranjene predmete, na primer prezbiterij z oltarjem, klopjo za duhovnike in škofovim sedežem. Dobro se je ohranila tudi prižnica, kar predstavlja pravi arheološki biser iz takratnega časa. V drugi cerkvi so našli prazen grob, v tretji pa okostje človeka, ki je bil po vsej verjetnosti pomembna cerkvena osebnost ali pa mučenik. V teh dneh so arheologi na dopustu, z delom bodo nadaljevati konec avgusta, da bi čimprej urediti vse potrebno, da bi lahko kobariški muzej cerkvico rekonstruiral. Na podlagi dosedanjih najdb pričakujejo, da bodo v okolici cerkva našli tudi večje grobišče, kar bi jim nudilo nove elemente, da bi lahko do potankosti sestavili takratni versko-zgodovinski mozaik Tonocovega gradu pri Kobaridu. Beneški Slovenci čestitali Vladu Uršiču ob 70-letnici NOKULE - Med kulturnimi in političnimi delavci v Benečiji ter med številnimi upravitelji od povojnega časa do danes so redki tisti, ki ne poznajo Vlada Uršiča. Morda ne poznajo vseh funkcij, ki jih je opravljal na krajevm in republiški ravni, prav gotovo pa ga poznajo kot prijaznega in vedrega človeka, ki se zna približati sogovorniki1-Prav ta njegova človeška toplina je prispevala k temu, da so se pri marsikomu, v povojnih, Šestdesetih in kasnejšm letih rušile psihološke prej kot politične pregmde v dno-su do Slovenije in Jugoslavije, kar je nemalo vplivalo tudi na izboljšanje odnosov z italijansko stranjo v Furlaniji- Seveda je bil tudi dober politik in je med redkimi »matičnimi« Slovenci, ki odlično poznajo beneško problematiko. Mnogo je storil za najbolj zapostavljen de slovenske manjšine, za Slovence v Furlaniji. . , Doma z Idrijskega je že kot otrok zelo pogosto zahujm v Benečijo, v tistih letih, ko so prihajali kmetje zamenjevati koruzo za kostanj. Drugi pomemben stik z beneSF realnostjo je bil med narodno osvobodilno vojno, ko 1 leta 1944 stopil v Beneški bataljon, ki ga je vodil Benečan Marjan Zdravljic in kjer je spoznal veliko Beneških mladih partizanov. Tretje poglavje je poV0l1}1 čas, ko je kot funkcionar in politični predstavnik ze pogosto zahajal med Slovence na Videmskem. M brez ideoloških predznakov, »kot Slovenec k Slovencu«, pravi sam UrSič. Ob njegovi 70-letnici so mu beneški Slovenci ces > tali in se mu zahvalili za vse, kar je dobrega sto zanje. To so storili na srečanju v Nokulah, ki ga je Pn pravil pokrajinski odbor SKGZ. PO OPROSTITVI E R I C H A PRIEBKEJA ......- .....................• . ., • . Krivi ste, a kljub temu lahko odite domov. To so v bistvu sklenili vojaški sodniki, ki so sodili esesov-skemu kapetanu Erichu Pri-abkeju zaradi sodelovanja Pri pokolu pri Ardeatinskih jamah. Usoda 335 nedolžnih državljanov, ki so jih nacisti leta 1944 pobili zaradi represalije, ni ganil vojaških sodnikov, kot jih niso ganila pričevanja svojcev, bivših partizanov in tistih, ki so preživeli nacistična taborišča. Kot je po razsodbi večkrat poudaril predsednik sodnega senata Agosti-no Quistelli, so sodniki prepričani, da so pravilno tol-niacili zakon in so pravilni ocenili, da so olajševalne okoliščine enakovredne obremenilnim in zato Eric-ha Priebkeje ne morejo obsoditi na dosmrtno jeCo. Zaradi tega je po zakonu zlo-Oin zastaran in torej je treba oficirja izpustiti na prostost. Po svoje je bila razsodba napisana že pred procesom, ko je bilo jasno, da bo psesovskemu kapetanu, ki je skupaj z majorjem Her-betom Kapplerjem poveljeval vodu esesovskih morilcev, sodilo vojaško sodišče. Po tem zakoniku je bil pokol pri Ardeatinskih jamah samo »zločin v obremenilnih okoliščinah proti italijanskim državljanom« ne Pa »genocid in zločin proti človeštvu«, ki ga predvideva civilni zakonik. Pravzaprav je bilo za Proces proti bivšemu ese-sovskemu oficirju pristojno civilno sodišče. Vojaški sodniki so pristojni namreč za razsojanje o dejanjih nabija, ki so posledica vojne ln ki so vojaške operacije, o^edtem ko je v pristojnosti civilnega sodstva dejanja nasilja, ki ne sodijo v vojačke operacije in ki imajo kot cilj rasno ali politično Preganjanje. To načelo je Pravilno poudarilo kasacij-sko sodišče leta 1973, ko je določilo, da sta v pristojno-s|i civilnega sodstva preiskava in proces proti krakom uničevalnega taborišča v Rižarni pri Sv. So-°ti. Kot ni bilo vojaška Operacija uničevalno tabo-risce v Rižarni, tako ni bila ^ojaška akcija pokol pri Ardeatinskih jamah, kjer s° faradi represalije po-® relifi 335 ljudi, med temi 5 Židov izrecno zato, ker s° bili pripadniki judovskega naroda. Pa tudi Argentina je Priebkeja izropa Italiji, da mu sodi . aradi genocida ln zločina Proti clo-veštvu. Majhen proces majhne Italije Vojmir Tavčar Dejstvo, da so Priebkeju sodili vojaški sodniki, je prvi temelj razsodbe, ki italijanski pravici nedvomno ni v Čast. Drugi temelj je dejstvo, da se sodni senat nikakor ni hotel sprijazniti z dejstvom, da niso obravnavali katerega koli nasilnega dejanja, ki je bilo posledica vojne, ampak so ra-zpravljili o enem od zločinov proti Človeštvu, ki so bili zagrešeni med drugo svetovno vojno in ki so bili odraz nečloveške logike, s katero je deloval nacifaši-sticni nemški režim. To jasno izhaja tudi iz razsodbe, ki kaže, da se sodniki niso otresli logike vojaškega zakona in vojaških kaznivih dejanj. Pozabili so, da razsojajo o pokolu in so zato z lekarniško tehtnico tehtali olajševalne in obremenilne okoliščine in nazadnje odločili, da so oljaševalne okoliščine, da je Priebke izvršil ukaz nadrejenih in nato ni imel veC opravka s pravico, enakovredne obremenilnima okoliščinama okrutnosti in namerno-sti zločina. Ostali so v bistvu znotraj logike vojaške korporacije. Toda proces proti Erichu Priebkeju in njegova oprostitev ne kažeta samo na to. Ko je pred nekaj leti Francija sodila lyonskemu krvniku« Klausu Barbieju, je bil proces zelo odmeven dogodek, predvsem pa za državo in oblasti - dasi ne rade obujajo spomina na medvojne dogodke - priložnost za skupno razmišljanje in poglabljanje odnosa do okupacije, do pojavov kolaboracionizma, skratka bil je priložnost za obračun z lastno preteklostjo, z njenimi svetlimi, a tudi senenimi platmi, kakršen je bil na primer Petainov režim. In kaj podobnega so bili procesi proti nacističnim zločincem tudi v Nemčiji. »-Bonn,« je poudaril lovec na naciste Simon VViesenthal, »ni nikoli lovil -in iskal nacistov, toda ko so prišli na zatožno klop je nemška pravica vselej delovala brezhibno.« V Italiji je bilo drugače, proces proti Erichu Priebkeju je bil »majhen« proces, brez pretirane odmevnosti, konfiniran v majhno dvorano vojaškega sodišča, kjer je bilo komaj dovolj prostora za tožilca, odvetnike in nekaj novirjev in kamor svojci žrtev in drugi, ki bi radi sledili procesu, niso imeli vstopa zaradi majhnosti dvorane. Proces proti Erichu Priebkeju se je v bistvu ob režiji vojaških sodnikov spremenil v proces proti večkratnemu morilci, ki je pretiral v tolmačenju ukazov nadrejenih, ne pa v proces o zlocino proti Človeštvu, ki je bil sestavni del logike, ki je vodila v holokavst in naCrtno zasužnjenje manjvrednih, zlasti slovanskih narodov. Uprizorili so proces, ki je bil po svoji sami zasnovi krivičen in ki je dogodek, o katerem je bil govor - pokol pri Ardeatinskih jamah - povsem iztrgal iz zgodovinskega okvira. Prav zato proces ni obravnaval tudi drugih okoliščin, ki niso nepomembne. Zakaj je lahko Erich Priebke 45 let nemoteno živel v Argentini, za- kaj se je v tem Času lahko večkrat nemoteno vrnil v Italijo, zakaj se je Italija šele leta 1995 spomnila, da bi lahko sodila esesovske-mu oficirju, ki ga je skoraj po naključju nekaj mesecev prej intervjuval nek novinar v Barilocheju. Tako zastavljen proces bi imel povsem drugačen okvir, naCel bi vprašanje povojnih odgovornosti, postavil bi na zatožno klop tudi tisti del Italije, ki je na primer omogočil beg iz vojaške bolnišnice na Celiu Priebkejevemu nadrejenemu in glavnemu krivcu pokola pri Ardeatinskih jamah Herbertu Kapplerju. Proces proti Erichu Priebkeju in njegova oprostitev sta dejansko zožila že itak ozek okvir, ki ga je pred dvajsetih leti zastavil proces zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti. Leta 1976 je tržaško porotno sodišče obsodilo nacistične krvnike zaradi zločinov proti Človeštvu, ni pa hotelo razi-skati celotnega okvira kola-b o - racionazma, ki je omogočil, da je Rižarna postala tako tragično učinkovit stroj smrti. Dvajset let pozneje niso rimski vojaški sodniki niti obsodili bivšega esesovca zaradi genocida pri Ardeatinskih jamah, ampak so se skrili za prebrisano formulo »kriv si, a si kljub temu prost, mi smo ti sodili, a smo te v bistvu oprostili«. Zaradi tega je razsodba rimskih sodnikov krivična, pa Čeprav je morda s strogo tehničnega iuridiCnega vidika lahko tudi neoporečna. In zaradi tega je tako užalila ljudi ter izzvala proteste po vsem svetu. In predvsem temu, predvsem poskusu, da bi zabrisali zgodovinski spomin, so se uprli svojci žrtev in mladi Rimljani. Niso zahtevali maščevanja, ampak so zahtevali, naj zgodovina ne gre v pozabo in naj bo Italija vredna naziva »republike, ki je zrasla iz odporništva«. Ostra obsodba oprostilne razsodbe v prid Erichu Priebkeju, sposobnost zgražanja nad krivico so spodbuden znak, kot je spodbuden znak dejstvo, da je politična oblast s predsednikom republike Oscarjem Luigi-jem Scalfarom, s premieram Romanom Prodijem, s pravosodnim ministrom Giovannijem Mario Fli-ckom in drugimi znala vsaj delno odgovoriti na ogorčenje ljudi. Težko je reči, ali je to dokaz, da je že povsem mimo tista majhna Italija, ki je hotela majhen proces proti Priebkeju in ga je pi-latovsko oprostila, kot je pred leti pilatovsko dovolila Kapplerjev beg. Dejstvo pa je, da je tokrat uradna Italija reagirala, odgovorila na zgražanje ljudi in poiskala vsaj zasilno rešitev začasne aretacije. Upati je, da bo tudi znala izpeljati prizivni proces in ne bo dovolila, da se zločin proti Človeštvu obravnava kot navaden umor. To ni dolžna samo iz spoštovanja do čustev ljudi in do lastne zgodovine. Razsodba rimskega vojaškega sodišča je lahko nevaren precedens, ki vsakemu, pa naj je zagrešil še tako hude zločine proti Človeštvu, jamCi nekaznovast, samo da se je znal dovolj Časa skrivati. To ne pomeni, da mora ostareli zločinec Erich Priebke umreti v zaporu. To je že pred razsodbo umirjeno povedal glavni rimski rabin Elio ToaE. Priebkeja je treba obsoditi, po obsodbi pa ga lahko s taksno ali drugačno obliko pomilosti. Tudi usmiljenje bi v tem primeru odraz moCi žrtev v odnosu do nekdanjega krvnika. Ni pa sprejemljivo, kot so hoteli vojaški sodniki, brisati s p o -min, ki je del identitete neke države. NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. avgusta 1996 Vsako mesto ima svoj simbol, prestolnice tudi po več, moj simbol Berlina je ostala tudi po zadnjem obisku Marle-ne Dietrich. Njene šansone iz mladostnega obdobja, ko je Berlinčanom prepevala ”Dur-ch Berlin fliest immer noch die Spree”, ali pa tisto znamenito "Solang noch untem Lin-den” ne morejo utihniti. Znamenita Lola Lola iz filma "Plavi angel” Josefa von Sternber-ga se je za vedno vrnila v svoje mesto ob reki Spree, ki s svojimi neštetimi kanali in jezeri krasi severno lepotico, današnjo prestolnico Nemčije. Srednjeveški trg Cdllin na desnem bregu Spree je zapisan v dokumentih šele leta 1237, čez sedem let mu sledi Berlin na nasprotnem bregu. Združita se leta 1307; in 750-letnico rojstva Berlina praznujeta 1987. leta vsak Berlin zase. Se je med njima berlinski zid, železna zavesa, simbol hladne vojne. In današnji Berlin, ki je z združitvijo ponovno našel svoj stari kozmopolitski ritem, vabi k ogledu. Spet je prestolnica skoraj 80 milijonov prebivalcev združene Nemčije, domovina 100 milijonov ljudi, ki govore nemško. Po zaslugi Martina Luthra in reformacije je nova visoka nemščina postala knjižni jezik. Toda povezava nemških držav: "Deutscher Bund” je bila ustanovljena šele na Dunajskem kongresu leta 1815, njihovo združitev v Reich pa je proklamirala Prusija po vojaški zmagi leta 1871, ko sta ji bila na čelu nemški cesar Viljem L in ministrski predsednik Otto von Bismarck. Nemčija postaja takrat vse močnejša, tekmuje z Veliko Britanijo in drugimi svetovnimi velesilami za nova tržišča in nove kolonije. O nekdanji Nemčiji, poraženi v prvi in drugi svetovni vojni in o najnovejši močni Zvezni republiki Nemčiji se na potovanju vrti pogovor potnikov, ki smo koncem aprila letos sprejeli povabilo goriškega Inštituta za družbeno in versko zgodovino za obisk Berlina. Tokrat smo se izognili zahodni hemisferi Evrope, veliki zgodovini, ki se je z nastankom Svetega Rimskega cesarstva "dogajala” ob Renu. Tokrat nas pelje pot na severovzhod Evrope, k deželi, ki leži med Labo in Odro in kjer so nekoč živela slovanska ljudstva. Najbolj nas je očaral Dresden; mestu na Labi pravijo kar severne Firenze. Prestolnica Saške Dresden je najhujši zračni napad vse vojne doživel 13. in 14. februarja 1945. leta. V mestu, ki je bilo prenapolnjeno z begunci iz vzhodnih pokrajin -saj se je "Hitlerjeva evropska trdnjava” spremenila v "trdnjavo Nemčijo”je v eksploziji bomb in v ognjenem orkanu strnjenih požarov umrlo 135.000 ljudi. V romanu "Berlin" Theo-dorja Pliviera beremo: »V ruševinah so Chiaverije-ve, Canzlerjeve, Dungerjeve, Semperijeve zgradbe... V ruševinah Bruhlova terasa, trdnjava, v ruševinah zgrafitne slike, freske, v ruševinah, ali pa v globokih kleteh slike Raffaela, Giotta, Holbeina, Diirerja, Cor-neliusa. Nekoč nasmeh Evrope, zdaj le prah in pepel. Sveta nebesa. In Roosvelt in Chur- chill! Je to moralo biti tako, je Stalinova zahteva - pravijo, da je bilo bombardiranje ubrano na rusko ofenzivo -. V resnici je ruska ofenziva tudi brez te pomoči že brez truda hitela čez opustošene linije skoraj neoskrbovanih, pobitih in boja naveličanih vojakov tja na zahod...« Le nerazrušena postaja je ostala uganka, taka se nam je pokazala letos spomladi, ko se tudi nismo mogli načuditi skoraj povsem obnovljenem starem mestnem jedru, kjer slavno mesto saške umetnosti spet živi. Baročni Zvvinger je odprl svojo umetniško galerijo, prav tako pinakoteko "Starih mojstrov” in znamenito "Griine Gevvolbe”. Dresdenska opera je kot na dlani, v njeni bližini prav tako v starem slogu največja, edina katoliška katedrala, nekoč dvorna kapela saških kraljev, ki se po obnovi leta 1979 ponaša tudi s čudovitimi Silber-mannovimi orglami. Na sprehodu ob Labi, ki umirjeno teče skozi nekdanjo saško prestolnico, se poraja želja, da bi ostali dlje v nemških Firenzah, toda čaka nas Berlin. V Berlin sta med hladno vojno vodili z zahoda in juga le dve avtocesti; obe prisiljeni voziti po ozemlju Vzhodno nemške demokratične republike. Se danes so ob straneh opazni vojaški stolpiči, s katerih je bil promet pod budnim očesom oboroženih stražarjev. Od Dresdena do Berlina ni daleč, toda ob stari avtocesti gradijo Nemci drugi avtocestni pas. Celotna vzhodna Nemčija je eno samo gradbišče, pa naj gre za obnovo cest, železnic, starih in novih mestnih jeder. Tudi nekdanji vzhodni Berlin prepletajo žerjavi; dvigajo se visoko nad nedanjim berlinskim zidom, ki je zapisal mesto s svojimi 165 km in 252 kontrolnimi stolpiči. 9. novembra 1989 so ga Berlinčani z obeh strani preskočili in od 22. junija 1990 leta ga ni več. Berlin je spet zeleno mesto, objemajo ga čudoviti gozdovi, kanali in jezera, nenazadnje gradovi iz katerih govori zgodovina. Čeprav ni Berlin nikakršna vas: "Berlin ist doch kein Dorf”, kakor Ti v svojem značilnem narečju zagotavljajo Berlinčani, ampak danes skoraj pet- milijonska metropola, vredna ogleda počez in po-prek, pa nas je berlinski vodič Bernard raje popeljal najprej v Potsdam. Kakšne se vse zgodbe napletajo okrog njega! Zgodbe o genijalnih ljudeh in izgubljencih, o njihovih širokih horizontih in pritlehtnih zamislih, o srečnih in nesrečnih usodah! In kako bogata je zgodovina, ki se je dogajala tu, tik pred vrati Berlina: bran-denburška, pruska, nemška, evropska, svetovna... Na slikah: zgoraj: zadnja Hitlerjeva pomlad v Obersalzbergu pri Salzburgu; spodaj: Rei-chstag v letu 1930. Tu se je zgodil nesrečen 21. marec 1933, ki je zapečatil usodo Nemčije in velikega dela sveta, vse do spomladi 1945 leta... in 14. aprila 1945 je bil Potsdam porušen. Komaj je bilo konec II. svetovne vojne se zberejo v Cecilienhof palači njeni zmagovalci, da bi začrtali nove državne meje, da bi ure dih svet po svoje. Toda o vsem poučen berlinski vodič -Bernard, ki je znal golo resnico odeti včasih v ironičen dovtip, značilen za prebivalce nemške prestolnice, nam je ponudil »v pokušnjo« najprej čudoviti park Sanssou-ci na skrajnem zahodu mesta. Nad »vinskimi« terasami se dviga v pravem nemškem rokoko slogu grajsko poslopje, ki si ga je bil zamislil sam Friderik II. Veliki, Pruski. Po delovnem dnevu v Berlinu si je pruski kralj privoščil počitek v palači »brez skrbi« - Sanssduci -. Na svoj počitniški grad je Veliki Friderik vabil filozofe in glasbenike. Govoril in pisal je raje v francoščini, nemščine ni cenil. Rad je igral na flavto in tudi sam nastopal na grajskih koncertih. 11 sob, ki smo si jih lahko ogledali in so služile številnim kulturnim možem tiste dobe nosijo vidna znamenja rokokoja, ki je bil Frideriku tako pri srcu. Umrl naj bi v rokah služabnika leta 1786, toda šeLE po 200 letih je bil leta 1991 prinesen na kraj zadnjega počitka, ki si ga je bil sam izbral, na grič Sanssou-cija, poleg svojih petih psov. Žensk ni maral, evropskim cesaricam se je najraje izognil. Friderikovi nasledniki so še razširih in ogobatili Sanssouci z novim palačami, gradovi in nenavadnimi stavbami, kot je pozlačena kitajska čajnica, tako zelo moderna v 18. stoletju. Vendar nas je hotel vodič peljati najprej v tiste obnovljene predele Potsdama, ki je bil skoraj popolnoma zbombardiran, kjer se tudi po odhodu ruskih vojakov in padcu DDR domači prebivalci niso mogli več znajti. Se danes vidiš zanemarjene ulice in parke, porušene stanovanjske stavbe, vile, pa tudi večja po-slopja, ki so krasila Potsdam-Rušenju z neba je sledilo rušenje s tal; prisilni odhod zasedbene vojske je pustil vidne sledove. Toda med Potsdamom in Berlinom ni več zidu, obstoja pa še znameniti most vohunov »Glienicke Brucke«> ki vedno znova vabi turiste. Za njih so obnovili tudi najbolj vabljive predele mesta, kot je holandski; zgrajen je bil prviC leta 1732 za nemške imigrante iz Holandije. Tipične holandske hiše so sprejele najprej njih, potem pa še številne vojake in obrtnike vedno večje vojaške garnizije kralja Friderika Viljema L Ob številnih jezerih reke Havel so nastajala skozi stoletja čudovita bivališča, dela arhitektov, kot sta bila Knobel-sdorff in Schinkel, projektanta naravnih površin Lenne in princ Puckler-Muskau. Post-dam so obiskali Voltaire, Lessing, Kleist, Heine, v njem prebivali Bach, Goethe, Schiller in še mnogi. Mesto je tekmovalo z bližnjo kulturno metropolo z Berlinom... in tekmuje še danes. Poleg Sannssoucija smo obiskali »Neuer garten«, novi park naslednika Friderika H-, načrtovan v romantičnem slogu, ob obrežju »Heilliger See« - Svetega jezera -. Časa je bilo premalo, da bi si ogledali vse znamenitosti Novega parka, čeprav nas je že sam pogled na Marmopalais, enega najlepsib gradov Hohenzollerjev ščaral-Hiteli smo v njihov najmanši gradič: Cecilienhof, bolj podoben angleški podeželski vili' kot kraljevi rezidenci. Toda Cecilienhof je bila ena redkih ohranjenih stavb, v kateri so se v začetku poletja 1945 sestasli zmagoviti zavezniki, da bi se dogovorili o prihodnosti Nemčije in o vseh takrat odprtih vprašanjih. Nadaljevanje na 15. strani KAJAK-KANU / ŠE DVE ODLIČJI ZA »AZZURRE« Zlato in srebro: italijanski kajakaši še nikoli uspešnejši »Zlota« Scarpo in Rossi - Bonomi nezadovoljen z drugim mestom . LAKE LANIER - Da jgre v Atlanti pisane Ložo italijanskih špo jukov kažejo tudi rez ,aV v tekmovar Lajakašev in kanuist na mirnih vodah. V “Portni zvrsti so »azz ^1<( v enem samem dne dosegli veC kot v preti Jo šestintridesetih let P srebru kanuistov D ^ in La Macchia v .0°0 m leta 1960 v Rii !n bronu kajakasev Ro ln Dreossi v K2 500 Pred štirimi leti v Bar' .oni, se je italijans Lajakaštvo v Atlai dokopalo do svojega ^6ga zlatega odličji . vojico Daniele Scar 111 Antonio Rossi, m Posamezniki pa je Ben dhno Bonomi prispe' srebrno medaljo. Bonomi se je v fini Predstavil z najboljš asom in zmagama Predtekmovanju in po' Lalu. Levo od njega artal olimpijski zma; valec iz Barcelone A pralec Clint Robinsc esno pa svetovni prv ^orvezan Knut Ho arin. Najhitreje je zai , obinson, Bonomi pa n po 250 metrih tre: Pralec je kmalu pop ,1 in začel se je boj m alijanom in Norvež °m. Hollmann je in P° 500 metrih 36 stoti .pkunde prerdnosti, I Ban ga je prehitel p 0 m (27 stotink), to rnišu je imel njeg j a^Protnik veC moči. 1 Bonomi stopil iz svo f c°lna, je imel pogl Poraženca in ne dob La srebrne medalje, ialijanski tabor s takoj zatem še bolj osrečila Scarpa in Rossi. ZaCela sta umirjeno. Vse do 500 m sta bila v vodstvu Nemca Blum in Gutsche, Italijana pa sta bila tretja s 73 stotinkami sekunde zaostanka. Pred njima sta bila še Danca. Toda 250 m pred ciljem sta Italijana povedla in do konca le še veCala prednost. Za dvaintridesetletnega Scarpo je nastop v Atlanti že Četrti na olimpijskih igrah, saj je prvič nastopil v Los Angelesu leta 1984. Rossi je star sedemindvajset let, Bonomi pa osemindvajset. Italijanski kajakaši računajo, da bodo svojo bero kolajn danes še povečali. V finalih na polovico krajši razdalji ima Italija še tri posadke. Italijana Rosil in Scarpa na zmagovalnem odru (zgoraj), veselje Norvežana Hollmana po cilju (spodaj) Samaranch prvič kriliziial organizacijo BONN - Kljub rastočim kritikam je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch doslej vztrajno zagovarjal organizatorje. »Igre v Atlanti so izredne,« je bila njegova najpogostejša trditev. Toda v intervjuju za nemški Časopis VVelt am Sonntag« se je predsednik MOK vendarle nekoliko izkašljal, ko je dejal, da ga vsekakor moti, da igre v Atlanti ne organizira država, ampak neka zasebna družba. Samaranch je priznal, da je s prevozi pravi križ. »Nedopustno je, da si po dolgem poletu štiri ure blokiran na letališču«, je dejal Samaranch. Na opozorilo o nad-ležnosti prodajalcev vsakovrstnih spominCakov, je Samaranch odvrnil, da jih prodajajo samo zunaj območja športnih objektov. NOGOMET / ZGODOVINSKI USPEH BOKS / VČERAJ ŠEST FINALOV »Zlata« Nigerija notiHLAN!rA" Nigerija je si-zenH .e^a naiveCji uspeh v ta afriškega nogome-nr , fraalu za zlato odličje je (hll 86,000 godalci s 3:2 P°Vsem zasluženo pre-^Aigentino. nna^obojjebil izred-li« o °i)acb)iv- Nigerijski »orno '° Z ^ovrSeno in dinamic-Dru!?0 svoje taktične povezljivosti in večkrat ceTem igrali Aigentin-bn’^^Lakor niso igrali sla- s°dnikSv je ^ iiabjansLi hrpnQ c°frina, ki je najprej JUetr gJeno dosodoil enajst- offsideZCUPa sPre8ledal Nigenjecev ob od-locdnem zadetku. baiakM2C8)LrPeZ (r3)’ Ba" m) Am , )j Crespo (50, 11-(8L Amokaci (74), Amukine B™mi- - Agassi v finalu nadigral Bruguero ATLANTA - Olimpijski zmagovalec v moškem tenisu je American An dre Agassi. Prvi nosilec olimpijskega turnirja je v finalu s 3:0 (6:2, 6:3, 6:1) po samih 78 minutah igre premagal Spanca Sergija Bruguero. Agassi je ZDA priboril teniško zlato medaljo prvič po letu 1924. V tekmi za bron je Indijec Leandro Paes s 3:6, 6:2, 6:4 odpravil Brazilca Femanda Meligenija. Ce ne upoštevamo medalj v hokeju na travi je bilo Paesova prvo odličje za Indijo po 44 letih. Košarka: Italijanke le osme Za 7. mesto: Japonska - Italija 81:69 (41:32) Italia: Zanussi 5, Bonfiglio 2, Fullin 2, Paparazzo 19, Gardellin 5, Caselin 6, Ballabio 9, Pollini 15, Rezoagli 2, Arnetoli 4. Kubi samo dve zmagi Felix Savon izreden ATLANTA - Prva polovica boksarskih finalov je imela šest zmagovalcev in... enega velikega poraženca: kubanske boksarje. Le-ti so pred štirimi leti v Barceloni osvojili 7 zlatih in 4 srebrne kolajne, tokrat pa se je v finale uvrstilo »le« sedem njihovih predstavnikov. Včeraj so od štirih želez, ki so jih imeli v ognju, po svoji volji oblikovali samo dve. Arnaldo Mesa je v bantamski kategoriji podlegel Madžaru Kovacsu, po porazu Juana Hemandeza proti Rusu Sai-tovu v vvelterski kategoriji pa je v kubanskem taboru postalo zelo vroče, saj trenerja nista odpustila svojemu boksarju nekoliko ležernega pristopa, ki mu je slednjič prinesel poraz. Nato sta stvari vsaj delno na svoje mesto postavila feno- menalna Ariel Hemandez v srednji in nepremagljivi Felix Savon v težki kategoriji. Tako Ariel Hemandez kot Savon sta olimpijski naslov osvojila že v Barceloni. Zelo zanimiv je bil dvoboj v minimušji kategoriji, kjer je Bolgar Bojilov strl Filipinca Velasca, ki je pred dvobojem veljal za favorita. V najmanj zanimivem finalu je Alžirec po sodniški odločitvi premagal Bolgara TonCeva. 14 tisoč gledalcev, ki si je ob pomanjkanju domačih boksarjev želelo videti predvsem lepega boksa, je »protagonista« lahke kategorije izžvižgalo. Danes bo na sporedu še drugih šest finalov. Posebno zanimivo naj bi bilo v supenvelter kategoriji, kjer se bosta pomerila American Reid in Kubanec Du-veigel. Jadranje Soling: 1. Nemčija, 2. Rusija, 3. ZDA. Tenis Moške dvojice: 1. VVoodbridge/VVoodforde (Avs), 2. Hen-man/Broad (VB), 3. Gdllner/Prinosil (Nem). Rokoborba Do 52 kg: 1. Valentin Jordanov (Bol), 2. Namik Abdulajev (Azr), 3. Maulen Mamirov (Kaz). Do 62 kg: 1. Tom Brands (ZDA), 2. Jan Jae-Sung (J. Kor), 3. Elbrus Tedeyer (Ukr). Do 74 kg: 1. Buvajsa Sajtov (Rus), 2. Park Yang Soon 0- Kor), 3. Takuya Ota (Jap). Do 90 kg: 1. Rasull Khaden Azghadi (Iran), 2. Makharbek Kadarcev (Rus), 3. Eldari Kutanidze (Gm). Do 130 kg: 1. Mahmut Demir (Tur), 2. Aleksej Medvedev (Blr), 3. Bmce Baumgartner (Nem). Lokostrelstvo Ekipno (M): 1. ZDA, 2. J. Koreja, 3. Italija (Bisiani, Paren-ti, Frangilli). Ekipno (2): 1. J. Koreja, 2. Nemčija, 3. Poljska. Sinhronizirano plavanje 1. ZDA, 2. Kanada, 3. Japonska. Ritmična gimnastika Ekipno: 1. Španija, 2. Bolgarija, 3. Rusija. Kanu-kajak KI 1000 m moški: 1. Knut Holmann (Nor) 3:25.78; 2. Be-niamino Bonomi (Ita) 3:27.07; 3. Clint Robinson (Avs) 3:29.71; 4. Lutz Livvovvski (Ger) 3:30.02; 5. Agustin Calde-ron (Esp) 3:31.39; 6. Andrzej Gajevvski (Pol) 3:32.52; 7. Marin Popescu (Rom) 3:34.54; 8. Sebastian Cuattrin (Bra) 3:34.66; 9. Mikko Kolefimainen (Fin) 3:35.84. Cl 1000 m moški: 1. Martin Doktor (Ceš) 3:54.41; 2. Ivan Klementjev (Lat) 3:54.95; 3. Gyorgy Zala (Madž) 3:56.36; 4. Patrick Schulze (Nem) 3:57.77; 5. Pascal Sylvoz (Fra) 3:59.01; 6. Victor Partnoi (Rom) 3:59.85; 7. Roman Bundz (Ukr) 4:02.07; 8. Ivan Sabjan (Hrv) 4:04.06; 9. Nikolaj Bukalov (Bolg) 4:13.03. K4 500 m ženske: 1. Nemčija 1:31.07, 2. Švica 1:32.70, 3. Švedska 1:32.91, 4) Kitajska 1:33.08, 5. Kanada 1:33.09, 6. Španija 1:33.57, 7. Rusija 1:34.34, 8. Avstralija 1:34.67,9. Mažarska K2 1000 m moški: 1. Italija 3:09.19, 2. Nemčija 3:10.51, 3. Bolgarija 3:11.20. 4. Poljska 3:11.26,5. Francija 3:11.40,6. Danska 3:12.05,7. Avstralija 3:13, 05, 8. Švedska 3:1.18. 9. Madžarska 3:14.28. C2 1000 m moški: 1. Nemčija 3:31.87, 2. Romunija 3:32.29, Madžarska 3:32.51, 4. Bolgarija 3:34.38, 5. Moldavija 3:35.19Velika Britanija 3:36.69. 7. Slovaška 3:36.93, 8. Španija 3:37.15, 9. Kanada 3:46.10. K4 1000 m moški: 1. Nemčija 2:51.52, 2. Madžarska 2:53.18, 3. Rusija 2:53.99, 4. Poljska 2:54.77,5. Španija 2:55.88,6. Švedska 2:55.90, 7. Kanada 2:56.66,8. Bolgarija 2:56.69,9. Avstralija 2:57.56. Boks Minimušja kat (do 48 kg): Bojilov (Bol) - Velasco (Fil) 19:6. Bantam kat (do 54 kg): Kovacs (Mad) - Mesa (Kub) 14:7. Lahka kat (do 60 kg): Soltani (Alž) - TonCev (Bol) 3:3 (Soltani po sodniški odločitvi). VVelter kat (do 67 kg): Saitov (Rus) - J. Hemandez (Kub) 14:9. Srednja kat (do 75 kg): A. Hemandez (Kub) - Beyleroglu (Tur) 11:3. Težka kat (do 91 kg): Savon (Kub) - Defiagbon (Kan) 20:2. Kolesarstvo Kronometer (Z): 1. Zulfija Zabirova (Rus), 2. Jeannie Lon-go (Fra) +20 sek., 3. Gara Hughes (Kan) +33 sek, 8. Imel-da Chiappa (Ita) +2,07. Jahanje Dresura posamezno: 1. Isabell VVerth (Nem) 235, 09; 2. Anky Von Gnmsvven (Niz) 233, 02; 3. Sven Rotthenber-ger (Niz) 224,94. Ženska odbojka: Kubi zlato Za 1. mesto: Kuba - Kitajska 3:1 (14:16, 15:12, 17:16, 15:6) , za 3. mesto: Brazilija - Rusija 3:2 (15:13, 4:15, 16:14, 8:15,15:13). L/'v S? !i F Dragulji mololon NARODNA UL. 28 - OPČINE - TRST |l) - TEL. 040/211465 ^cOLV/i^ Pooblaščeni zastopnik: suucitclin OFFICIAL TIMEKEEPER AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAMES Nedelja, 4. avgusta 1996 ATLANTA 1996 ___________ATLETIKA / PRESENEČENJA KOT NA TEKOČEM TRAKU_ Francoz Jean Galfione prekinil zmagovito pot »Sovjetov« v palici Bubka in tovariši so v tej panogi gospodarili od leta '83 - Kiptanui brez zmage Astrid Kumbernuss nedosegljiva - Wang Junxia 100 metrov pred ciljem brez moči NOVICE Coca Cola podaljšala sponzorsko pogodbo do leta 2008 ATLANTA - Coca Cola je kot prvi glavni sponzor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) podaljšala sponzorsko pogodbo do olimpijskih iger leta 2008, je danes sporočil MOK. Koncem Coca Cola je sponzoriral že olimpijske igre leta 1928. Nov znesek, ki naj bi ga prispeval proizvajalec pijaC iz Atlante, še ni znan. Pravica do naziva glavni sponzor 26. olimpijskih iger v Atlanti je stala 40 milijonov dolarjev. Ulično prehranjevanje ATLANTA - Obiskovalci olimpijskih iger sicer uporabljajo prenočitvene zmogljivosti v Atlanti, toda s prehranjevanjem je nekoliko drugače. Lastniki restavracij se namreč pritožujejo, da so njihovi lokali zasedeni le 15 do 50-odstotno. »Ne morem se sprijazni z mislijo, da bo edino, kar si bodo zapomnili obiskovalci Atlante, uživanje jedi na ulici,« je dejal predstavnik hotelskih in turističnih agencij zvezne države Georgia. Straniščna poezija ATLANTA - Novinarji sicer vedo, vendar lahko le redko pišejo o tem. Predstavniki sedme sile so v Atlanti, odkoder trenutno v potu svojega obraza poroča približno 15.000 novinarjev, končno našli medij in »prostorček«, kjer lahko brez skrbi izpovedujejo svoje vtise z olimpijskih iger - stranišče. 2e po prvem tednu olimpijskih prireditev so se na zidovih moških stranišč v zahodnem krilu novinarskega središča pojavili prvi globokoumni izreki. »Pogrešamo Barcelono« ali »Atlanta - nikoli več« lahko beremo, nekoliko škodoželjna pa je opazka neznanega predstavnike sedme sile, ki je zapisal »Billy Campbell, župan Hahalante«, šefa organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Atlanti Billyja Payna pa so v domiselni besedni igri poimenovali »Billy - Master of Paine« (Billy - gospodar bolečine). Med napisi na stenah pa je tudi nekaj takšnih, ki so organizatorjem lahko vsaj delno v uteho. Eden izmed njih - najbrž se je rodil pod vtisom brezhibnega delovanja klimatskih naprav - se glasi »Atlanta, ti si super. Poteguj se za naslednje zimske olimpijske igre.« Oskrunitev! ATLANTA - Oskrunitev v domovini coca cole! Nezaslišano! Neverjetno! Kostaričanka Claudia Poli, dobitnica olimpijske zlate medalje v plavanju na 200 m prosto, je na zmagovalni oder stopila z majčko, na kateri je bil viden znak enega od njenih osebnih sponsorjev. In v čem je škandal, se boste vprašali. V tem, da je znak pripadal konkurenčni pepsi coli. Možem v Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK9 so se naježili lasje, funkcionarji Coca cole, ki so dejanski lastniki iger v Atlanti, so zagnali vik in krik. Da bi izbrisal »madež« je MOK uvedel preiskavo in jo poveril predsedniku marketinške komisije Dicku Poundu. Cilj preiskave je nič manj kot v tem, da ugotovi, ali je Pollova izzivala! Po 50. členu olimpijskega pravilnika bi ji v tem primeru lahko celo odvzeli kolajno. Ker pa je Pollova kot edina južnoameriška dobitnica najžlahtnejšega odličja v svoji domovini prava nacionalna junakinja in ker bi prehuda kazen coca coli in MOK-u bržkone bolj škodila kot koristila, bodo Pollovi in njenemu olimpijskemu odboru pokazali samo...rumeni karton. Brienza Francesco * Nagrajevanje športnih tekmovanj * Pokali, trofeje, plakete * Gravure Ulica G. Galilei 66 - Tržič - Tel. - fax: 0481-40480 ATLANTA - Kaj ima skupnega Jean Galfione s Poljakom KozaHevviczem? Kozakievvicz je bil zadnji ne-Sovjet (če izvzamemo OI v Los Angelesu, kjer Sovjetov ni bilo), ki je zmagal v skoku s palico. Bilo je na OI v Moskvi leta 1980. Od SP v Helsinkih leta ’83 doslej so Sovjeti ah potomci Sovjetov, Bubka, Tarasov in tovarišija povsem nemoteno vladali v tej izredno tehnični disciplini, v kateri je bila sovjetska šola daleč pred vsemi. Bilo je kot, da bi se »Sovjetov« vsi bali: v Barceloni je recimo Tarasov zmagal s povsem skromnim 5, 80 in mnogi ne-sovjetski skakalci, katerim bi bila ta višina dostopna, niso mogli prekiniti nadvlade. Tokrat je Francozu Galfioneu vendarle uspelo. Ni slučaj, da je podvig uspel prav Francozu, saj ima Francija v tej panogi izredno bogato tradicijo. Tekma v skoku s palico je bila kot večina tekem v Atlanti na izredno visokem nivoju. Trije tekmovalci so preskočili 5, 92 (olimpijski rekord) in o zmagovalcu je odločalo število napak pri poskusih na nižjih višinah. Nasha-dala sta Rus Trandenkov, verjetno glavni favorit, in Tivontschik, Belorus z nemškim potnim listom. Kaj bi se še zgodilo, če bi bili prisotni poškodovani Bubka ter na ruskih Trial-sih izpadla Gataulin. in Tarasov? Drugo presenečenje predstavlja zmaga Josepha Keterja na 3000 mehov z zaprekami. Moses Kiptanui, trikratni svetovni prvak, bo torej moral na olimpijski naslov še čakati. Svetovni rekorder letos sicer ni bil v najboljši formi, a si nihče ni mogel predstavljati da bi izgubil nepremagljivost v »svoji« panogi. V hojico ne preveč prepričljivih Kenijcev pa se je uspel vriniti Lambru-schini. Po pričakovanju pa ste se razpletli ostali dve tekmi. V krogli je brez težav zmagala Nemka Astrid Kumbernuss, edina, ki ji je v »podopingaških« časih uspelo kroglo pognati čez mejo 21 mehov. Tokrat ji je zadostoval skromen met 20, 56, tekmice pa so se vse po vrsti ustavile celo pod mejo dvajsetih mehov. Res skromna raven, še nekoliko nižja kot lani v Goteborgu. Na nezadovoljivi ravni je bil tudi žesnki tek na 10000 metrov. Kitajka Wang Jurraa, zmagovalka na 5000 mehov, je »iskala« zmago na dvojni razdalji, ki bi jo najbrž postavila kot neke vrste žensko inačico Nurmija, Zatopeka ah Virena. In res je vse kazalo, da nekdanji najvidnejši predstavnici armade henerja Ma Junrena (tisti, ki je kuhal čorbe iz želvje krvi...) zmaga ne more uiti. Vseskozi je dajala vtis, da je ona tista, ki daja tempo teku, v zadnjem krogu je potegnila in edina zasledo-valka, Portugalka Feman-da Ribeiro je zaostala za kakih 20 mehov. V ciljni ravnini pa so VVangovo povsem zapustile moči in Ribehova je s finišem, ki ji sicer ne bi veliko pomagal, zlahka nadoknadila zamujeno. Jean Galfione prekinil premoč »Sovjetov« (AP) ATLETIKA / ZLAT DAN ZA ITALIJANSKO ATLETIKO Lambruschini, končno! Fiona ni zadovoljna »Lannbrusco« vendarle prehitel enega »marsovca« Nigerijka Ajunwa »moti« skakalko v daljino 2ivljenska tekma za Alessandra Lambruschinija ATLANTA - Tudi brez zlate kolajne je včeraj za ita-lijansko atletiko bil zlat dan. Srebrna kolajna Fione May v skoku v daljino in bronasta Alessandra Lambruschinija v teku na 3000 mehov z zaprekami sta nekako rešila ne preveč uspešno odpravo »az-zurrov«. Dolgonoga Fiona in temperamenti »Lambmsco«, ki se objemata ob robu steze olimpijskega stadiona, je najbrž najbolj svetla točka ita-lijanske atletike od svetovnega prvenstva v Rimu (leta ’87) doslej. Alessandro Lambruschini je z bronasto kolajno uresničil življenski cilj: ni bil samo prvi med »zemljani«, / Petkovi atletski izidi Moški - palica: 1. Jean Galfione (Fra) 5,92; 2. Igor Trandenkov (Rus) 5,92; 3. Andrej Tivontschik (Nem) 5,92; 4. Igor Porapovič (Kaz) 5,86; 5. Pjotr Bohkarjov (Rus) 5,86; 6. Dmitrij Markov (Blr) 5,86; 7. Tim Lobinger (Nem) 5,80; 8. Lavvrence Johnson (ZDA) 5,70; 9. Alain Andji (Fra) in Michael Stolle (Nem) 5,70; 11. Jeff Hartvvig (ZDA) in Danny Krasnov (Izr) 5,60; 13. Scott Huffins (ZDA) 5,60; 14. Riaan Botha 0AR) 5,60. 3000 zapreke: 1. Joseph Keter (Ken) 8:07.12; 2. Moses Kiptanui (Ken) 8:08.33; 3. Alessandro Lambruschini (Itn) 8:11.28; 4. Matthevv Birir (Ken) 8:17.18; 5. Mark Croghan (ZDA) 8:17.84; 6. Steffen Brand (Nem) 8:18.52; 7. Brahim Boulami (Mar) 8:23.13; 8. Jim Svenoey (Nor) 8:23.39; 9. Angelo Carosi (Ita) 8:29.67; 10. Martin Shege (Nem) 8:30.31; 11. Hicham Bouaouiche (Mar) 8:46.22; 12. Marc Davis (ZDA) 9:51.96. Zenske - daljina: 1. Chioma Ajunvva (Nig) 7,12; 2. Fiona May (Ita) 7,02; 3. Jackie Joyner (ZDA) 7,00; 4. Niki Xanthou (Grč) 6,97; 5. Irma Cekovcova (Ukr) 6,97; 6. Agata Karczmarek (Pol) 6,90; 7.1va Prandževa (Bol) 6,82; 8. Nicole Boegman (Avs) 6,73; 9. Tunde Vaszi (Mad) 6,60; 10. Chantal Brunner (Nzl) 6,49; 11. Paraskevi Patoulidou (Grč) 6,37. Krogla: 1. Astrid Kumbernuss (Nem) 20,56; 2. Xinmei Sul (Kit) 19,88; 3. Mna Kudorožkina (Rus) 19,35; 4. Vita Pavliš (Ukr) 19,30; 5. Connie Priče (ZDA) 19,22; 6. Stephanie Storp (Nem) 19,06; 7. Kathrin Neimke (Nem) 18,92; 8. Irina-Koržanenko (Rus) 18,68; 9. Ramona Pagel (ZDA) 18,48; 10. Belsis Laza (Kub) 18,40; 11. Judy Oakes (VB) 18,34; 12. Valentina Fedjušina (Ukr) 17,99. 10000 metrov: 1. Femanda Ribeiro (Por) 31:01.63; 2. Wang Jumda (Kit) 31:02.58; 3. Gete Wami (Eti) 31:06.65; 4. Derartu Tulu (Eh) 31:10.46; 5. Masako Chiba (Jap) 31:20.62; 6. Teda Loroupe (Ken) 31:23.22; 7. Yuko Kawakami (Jap) 31:23.23; 8. lulia Negura (Rom) 31:26.46; 9. Juha Vaquero (Spa) 31:27.07; 10. Sally Barsosio (Ken) 31:53.38; 11. Catherina McKieman (hs) 32:00.38; 12. Annemari SandeU (Fin) 32:14.66. ampak je enega marsovca (beri Kenijca) tokrat uspel premagah. Keter in Kiptanui sta bila premočna, a Birirja, olimpijskega prvaka v tej panogi pred štirimi led, je Lam-bmschini vendarle prehitel. Kaj pomeni ta rezultat je razvidno iz lestvic vseh časov teka na 3000 mehov z zaprekami. Na prvih desetih mestih - deset Kenijcev. Jasno je, da ima Kenija v tej panogi izredno široko podlago, katere selekcija je posledično zelo kakovostna. Od leta '87, ko je na SP v Rimu Kenijce premagal Francesco Panetta, so bili fenomenalni .tekači plemen Nandi in Masai neomejeni vladarji panoge, ki jim je še posebno pri srcu. Za življenski tek se je Lambruschini izrecno pripravljal deset mesecev. Kljub srebrn je bila Fiona May manj zadovoljna. Zaman bi od nje pričakovali nasmeh. »Zgrešila sem pet od šestih skokov in resnici na ljubo tudi drugi, tisti, s katerim sem postavila državni rekord, ni bil najboljši. Steza je odlična in lahko bi skočila 7, 10 ah 7, 15. Pripravljala sem se mesece in mesece, a sem "zgrešila" tekmo. To je edina pomembna stvar.« Kaj še jezi Fiono? Morda zmagovalka, Nigerijka Chioma Ajunvva... »O njej sem slišala govoriti pred štirimi leti, ko so jo diskvalificirali zaradi dopinga. Jezna sem z njo in sama s sabo, moja rekacija je reakcija atletinje, ki je čista in ki se je na Olimpiado pripravljala s trdim heningom. A za moj poraz vseeno ni kri' va Nigerijka, kriva sem ja2; skakala sem pod svojimj zmogljivostmi.« Na tiskovni konferenci kar patetična obramba Ajunvve, ki je dejala, da je anabolike jemala nehote, ker je morala pozdravih hudo bolezen. Ob le delno razumljiven1 izbmhu Fione May velja pa podčrtati naslednje. P° .//# .• Ms \ S, vil kip:/■ I I atlet' ■ mnenju mnogih je v a“~ skem svetu jemanje preP vedanih pripomočkov ^ vedno-zelo razširjeno. Nig rijka Ajunvva je bila Pr® . štirimi leti kriva, a je sV . D ATLANTA imi Nedelja, 4. avgusta 1996 13 _ ODBOJKA / DANES ZA ZLATO KOLAJNO PRI MOŠKIH V skladu s pričakovanji Italija in Nizozemska V polfinalu »azzurri« po hudem boju strli odpor zelo dobre Jugoslavije, Nizozemci pa so imeli proti Rusiji precej lažje delo _____BASEBALL_____ Kubanci so obranili naslov iz Barcelone V finalu boljši od Japonske Tretje mesto osvojile ZDA Oselje Gravine in Zorzija po zmagi v polfinalu (AP) ATLANTA - V olimpijskem finalu za zlato kolajno se bosta v boškem odbojkarskem turnirju po pricako-vanju pomerili repre-Zentanci Italije in Nizozemske. »Azzurri« fo v polfinalu po dokaj uudem boju premagali Jugoslavijo, tulipani Pa so imeli precej lažje Uelo z Rusijo, ki se je, kot kaže, po slabem ftartu na olimpijskih 'grah zadovoljila že z Uvrstitvijo v polfinale. . Polfinale med Italijo ln Jugoslavijo je bil iz-tedno zanimiv, v prvih uveh setih pa so varo- vanci Zorana Gajiča presenetili »azzurre« z izvrstno obrambo in napadom, toda v nadaljevanju so popustili, pri Italiji pa je začel delovati blok, Velasco pa je imel na razpolago tudi več enakovrednih menjav kot njegov kolega na jugoslovanski klopi. Vsaka napoved pred današnjim odločilnim srečanjem je brezpredmetna. Obe reprezentanci sta izredno močni, poznata pa se tudi do obisti. Na vseh zadnjih velikih tekmovanjih (svetovno pr- venstvo, evropsko prvenstvo in svetovna liga) sta obe ekipi prav tako prišli do finala. Dvakrat (na SP in EP) je slavila Italija, junija pred olimpijskimi igrami v Rotterdamu pa so bili boljši Nizozemci po izredno razburljivem tie breaku, ki se je končal z 22:20. Vse to govori v prid trditvi, da favorita danes ni. Toda v igri je olimpijsko zlato, ki ga nobena od reprezentanc še ni osvojila. Zato ne enim ne drugim motiva ne manjka. Italija bi se Nizozemcem tudi rada maščevala za poraz izpred štirih let na OI v Barceloni, zaradi katerega so »azzurri« ostali brez kolajne, čeprav so bili dejansko prvi favoriti celo za zlato kolajno. Velasco bo lahko računal na vse igralce, pa tudi njegov kolega Alberda nima težav s postavo. Vse to zagotavlja, da bodo gledalci v dvorani in tudi pred TV sprejemniki (neposredni prenos po RAI 3 ob 20.30) prav gotovo prišli na svoj račun. Pred velikim finalom bo ha sporedu še tekma za tretje mesto med presenetljivo dobro Jugoslavijo in Rusijo. POLFINALE Italija - Jugoslavija 3:1 (15:12, 8:15, 15:6, 15:7) Italija: Gardini (2 + 11), Meoni (2 + 0), Gravina (2+2), Tofoli, Papi (2+3), Sartoretti (0 + 0), Bracci (2 + 0), Bernardi (14+21), Can- rSošARKA / DANES PONOČI V ZENSKEM FINALU ZDA izrazit favorit ptoiti Brazilkam ATLANTA - V finalu ženskega olim-Pijskega košarkarskega turnirja se bosta ?9pali do zdaj edini neporaženi ekipi -~A in Brazilija. Američanke so v polfi-Ualu po pričakovanju premagale Avstralke s 93:71, Brazilke pa so bile uspeš-Uejše od Ukrajink (81:60). Oba polfinala sta bila odločena rela-vno kmalu. Brazilke, ki so si s to zmago ^gotovile prvo olimpijsko košarkarsko udhcje v zgodovini, so se mučile z Uk-^jtnkarni vse do zaključka polčasa. Do tedaj so presenetljive polfinalistke JUetale kar 16:19, nato pa jim je met ka-pstrofalno padel (3:16), tako da so Bratke že ob polčasu ušle za 12 točk. Kljub visoki zmagi ob koncu srečanja ®° se morale tudi gostiteljice v prvem elu kar močno potruditi, da so strle od-P°r Avstralk. Te so na začetku vodile že osmimi točkami razlike, kar je bil naj-» postanek Američank na katerikoli nn?U te§a olimpijskega turnirja, toda ) ovo veselje je bilo kratko. Branilka awP Staley in zvezdnica Lisa Leslie sta zar V ™trej.So igm- tako da se je tekma rii 6 a odvi)ati po predvidenem scena-skok • I^?rjCan^e so začele dobivati 0 ’12 “itrih protinapadov pa so višale razliko, ki je ob polčasu znašala že 15 točk. V finalu so Američanke nesporne favoritinje, saj imajo v zadnjih dveh letih res spoštovanja vredno statistiko. Od poraza v polfinalu svetovnega prvenstva leta 1994 so v 59 tekmah zabeležile isto število zmag, kar Brazilkam daje le malo možnosti za presenečenje. Čeprav so jim prav Brazilke zadale zadnji poraz (110:107), pa bi bilo vse drugo razen zmage domačink eno največjih presenečenj teh olimpijskih iger. ZDA - Avstralija 93:71 (47:32) ZDA: Staley 3, Bolton 12, Svvoopes 16, Azzi 7, Leslie 22, Steding 2, Mcclain 18, Lacey 2, Mccray 11. AVSTRALIJA: Maher 1, Cook 8, Brondello 7, Timms 27, Sandie 7, Fallon 6, Robinson 2, Boyd 2, Spom 2, Brogan 9. Brazihja - Ukrajina 81:60 (48:36) BRAZILIJA: Oliva 20, Angelica 1, So-bral 2, Silva 24, Arcain 11, Sobral 13, Luz 2, Oliveira 8. UKRAJINA: Burenok 10, Zbirko 15, Oberemko 2, Tkačenko 3, Leleka 8, Dov-galjuk 4, Sadovnikova 6, Silakova 8, Na-zarenko 4. tagalli (4 + 17), Zorzi (0 + 3), Giani (3 + 19), Bovolenta (2+7). Jugoslavija: Djurič (1+6), Petrovič (1+8), Batez (1+22), Tanasko-vič (3 + 7), Mešter (2 + 12), Kovač (6+13), N. Grbič (4+2), V. Gr-bič (9 + 16), Jokanovič (0+1), Gerič., Vujevič (3+7). Trajanje setov: 34, 37, 32 in 37 minut; asi: Italija 4, Jugoslavija 3; uspešni bloki: Italija 11+1, Jugoslavija 11+7. Nizozemska - Rusija 3:0 (15:6, 15:6, 15:10) Tekma za 5. mesto: Brazilija - Kuba 3:0 (15:12, 16:14, 16:14) Tekma za 7. mesto: Bolgarija - Argentina 3:2 (15:10, 15:10, 7:15, 7:15, 20:18). ATLANTA - Reprezentanca Kube je ubranila naslov najboljše olimpijske reprezentance v baseballu. V finalu je z nekaj težavami premagala Japonsko s 13:9. V srečanju za tretje mesto so ZDA premagale Nikaragvo z 10:3. Reprezentanca Kube je še enkrat dokazala, da ima najboljše baseballske amaterje. Kubanci ne vedo, kaj je poraz že od leta 1987, njihovo število zaporednih zmag pa je prav neverjetno: 143. »Za nas je zlata medalja imperativ. Vsaka druga uvrstitev bi bilo veliko razočaranje. Veliko treniramo in to se nam mora obrestovati,« je dejal najboljši igralec finalne tekme Omar Linares. Razmerje moči med reprezentancami pa bi se lahko spremenilo že na naslednjih olimpijskih igrah v Sydneyju. Po vsej verjetnosti bo tam dovoljeno nastopiti tudi profesionalcem, kar bo na prvo mesto med favoriti prav gotovo postavilo reprezentanco ZDA. »V primeru, da bodo v Syd-neyju nastopili profesionalci, ne moremo več računati na zlato medaljo. Nekaj ekip bo zagotovo močnejših od nas,« je dejal trener kubanskega moštva Jorge Fuentes. Na sliki AP: veselje Kubancev po končani tekmi proti Japonski ATLANTA - Reprezentanca Nizozemske je novi olimpijski prvak v moškem hokeju na travi. V finalnem srečanju je s 3:1 premagala Španijo. V boju za tretje mesto se je Avstralija oddolžila Nemcem za poraz v finalu olimpijskega turnirja v Barceloni in zmagala s 3:2. V finalnem srečanju so Spanci z zadetkom »rezervista« Victorja Pujola sicer povedli, vendar je kasneje na prizorišče stopil Floris Jan Bovelander. Tridesetletni vezni igralec, ki je v svoji karieri odigral že 232 mednarodnih tekem, je od 52. do 55. minute dosegel dva zadetka. Zmago »tulipanov« je v 67. minuti le še potrdil Bram Lomans. Med 15.000 gledalci je bil navzoč tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, ki je na koncu vendarle moral priznati, da so bili Nizozemci boljši. Nizozemska je na vsem turnirju v sedmih tekmah šestkrat zmagala in samo enkrat igrala neodločeno. TRST TEL. 040/56.94.38 14 Nedelja, 4. avgusta 1996 ATLANTA 1996 mmm KOLESARSTVO / VOŽNJA NA KRONOMETER »Big man« Miguel Indurain z zlatom »rešil« svojo sezono, četrto mesto za Fondriesta »Navarro« premagal Olana in Boardmana NOVICE Računalniška glasba ATLANTA - Glasba za sklepno prireditev na 26. olimpijskih igrah v Atlanti je nastala s pomočjo računalnika: Michael Kamen, ki je glasbo med drugim spisal tudi za filma Robin Hood in Umri pokončno, se pri komponiranju zaključnega glasbenega napeva ni odrekel pomoči računalnika, so zadovoljni sporočih s sedeža proizvajalca računalniške opreme Apple, katerega pripravice je uporabil Kamen. Brez besed ATLANTA - Soproga kanadskega podpredsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Julie Pound (58), ki so jo aretirali zaradi žaljenja uradne osebe, na prvem zaslišanju pred sodiščem v Atlanti ni hotela dati izjave. Poundo-vo so začasno aretirali, ker se med sprehodom v središču Atlante ni odzvala pozivu policistke, naj se vrne na pločnik. Policistka Leanne Brovvning polega tega obtožuje Poundovo, da jo je s kolenom udarila v spodnji del telesa. Soprogo Richarda Pounda, ki so jo na policijsko postajo pripeljali vklenjeno v lisice, so kmalu nato izpustili, vendar se mora 26 avgusta ponovno zglasiti na lokalnem sodišču. Njen mož, ki se je sprehajal z njo, je izjave policistke Brovvnove označil kot »skrajno netočne in samopašne«. Atlantčan z zlatom ATLANTA - Tiskovna konferenca dobitnikov olimpijskih odličij v teku na 400 metrov z ovirami se je lahko začela šele po koncu zgodovinskega teka Michaela Johnsona na 200 metrov. Zmagovalni trio je namreč kot uročen strmel v televizijski zaslon, kjer se je Johnson, obut v zlate šprinterice, naglo približeval cilju. Ko so se zabliskale številke novega svetovnega rekorda, je bilo v prostoru za novinarske konference nekaj časa popolnoma tiho, nato pa je olimpijski prvak na 400 metrov z ovirami, Američan Derrick Adkins, izdavil: »Super, preprosto neverjetno.« V nadaljevanju konference je povedal, da mu je po prihodu v cilj padel kamen s srca. »Kot prvi meščan Atlante sem osvojil olimpijsko zlato. Ne morem si predstavljati, da mi ne bi uspelo,« je še dejal Adkins, ki s svojim prvim mestom nadaljuje serijo ameriških zmag v tej disciplini. Azil za Iračana ATLANTA - ZDA so iraškemu dvigovalcu uteži Raedu Ahmedu odobrile politični azil, za katerega je zaprosil. Športnik, ki je na otvoritvi olimpijskih iger še nosil iraško zastavo, je po spektakularnem pobegu iz olimpijske vasi povedal, da skuša iraški predsednik Sadam Husein državo spremeniti v koncentracijsko taborišče, in poudaril, da bi mu v primeru vrnitve grozila smrt. Domiselnost ATLANTA - Pri McDonaldsu so pokazali dobršno mero domiselnosti v iskanju načina, s katerim bi v svoje restavracije hitre hrane privabili tudi športnike, sicer večinoma pristaše uživanja sveže pripravljene hrane. Vsem desettisoč nastopajočim športnikom so razdelili baseballske kape, na katerih je bilo prostora za pet priponk, ki pa jih je mogoče dobiti le ob obisku McDonaldsa. Poleg športnikov je do priponk upravičen le še predsednik ZDA Bill Clinton in njegova družina. Medtem pa so nekaj športnikov že videli, kako na ulicah Atlante ponujajo baseballsko kapo in priponke za 50 do 100 dolarjev. ■ 88 ■ ' ■ m >orf GROSISTIČNA PRODAJA UVOZ IZVOZ ŠPORTNIH ARTIKLOV IN REKVIZITOV « Vidoni s po rt» Paolo Vidoni NABREŽINA -124 (TS) - TEL. 040/200669 - 0337/549828 ATLANTA - Miguel Indmain si je od letošnje kolesarske sezone nadejal šesto zmago na francoskem touru, »zadovoljiti« pa se bo moral z olimpijskim zlatim odličjem v vožnji posameznikov na kronometer. Uteha ni tako skromna, če vemo, da so v Atlanti nastopili vsi najboljši specialisti v tej kolesarski zvrsti. Indurain bo namreč na zmagovalnem odru z viška gledal na rojaka Abrahama Olana in Angleža Chrisa Boardmana. Veliki poraženec tega prvega olimpijskega kronometra za posameznike je Rus Jevgenij Berzin, moralni zmagovalec pa Italijan Maurizio Fondriest. Nekdanji svetovni prvaj je namreč nepričakovano pristal na odličnem certem mestu. Imel je tudi smolo, ker je med njegovo vožnjo deževalo. Če bi kolesaril po suhem, bi morda celo »ujel« kolajno. Za big manom, kot v ZDA pravijo Indu-rainu, je po 52 km vožnje zaostal za 56 sekund, od Boardmanovega brona pa ga je ločilo samo 25 sekund. Fondriest je poleg Berzina premagal kolesarje, kot sta Rominger in Rijs. Slabše se je odrezal Francesco Casagrande. Računal je vsaj na osmo mesto, pristal je na devetnajstem, po dirki pa je dej sil, da proga zanj ni bila najbolj ustrezna. »Zelo sem zadovoljen, toda če bi lahko izbiral, bi raje zmagal tour. Za nas je francoska dirka pomembnejša od olimpijskega odličja«, je pošteno priznal Indurain, ki se še ni odločil, ali bo dirkal tudi v prihodnji sezoni Fondriest je obžaloval, da je polovico dirke opravil na mokri progi. »Vsak krog sem izgubil deset, petnajst sekund (krogov je bilo štiri, op. ur.)«, je dejal italijanski kolesar, ki pa je bil vseeno zadovoljen s svojim nastopom. Vrstni red dirke na kronometer: 1. Miguel Indurain (Spa), ki je 52, 2 km prevozil v eni uri 4 minutah 5 sekundah, 2. Abraham Olano (Spa) +12 sek., 3. Chris Boardman (Vbr) +31 sek., 4. Maurizio Fondriest (Ita) +56 sek., 5. Toni Rominger (Svi) +2, 00, 6. Lance Armstrong (Zda) +2, 23, 7. Alex Ziille (Svi) +2.28, 8. Patrick Jonker (Avs) +2.49, 9. Dariusz Baranorvski (Pol) +3.03, 10. Michael Rich (Nem) i.č., 11. Hendrik Dekker (Niz) i.č., 12. Uwe Peschell (Nem) +3.28, 13. Lau-rent Jalabert (Fra) +3.29, 14. Bjarne Rji s (Dan) +3.42. 15. Jevgenij Berzin (Rus) +3.48, 16. Steve Hegg (Zda) +4.24, 17. Erik Breukink (Niz) +4.28, 18. Jan Karlsson (Sve) +4.47, 19. Francesco Casagrande (Ita) +5.13, 20. Lau-rent Brochard (Fra) +5.17. SPORED ZADNJEGA DNE / 18 ODLOČITEV Sto let po Spiridonu Louisu Prestižni maraton in Italija - Nizozemska (odbojka) Zadnji dan olimpijskih iger bodo podelili osemnajst kompletov kolajn. Prvega današnjega bodo dobili maratonci, zadnjega pa košarkarice, ki se bodo potile še med zaključno slovesnostjo. Atletika: maraton (13.00 start, 15.15 konec) Košarka (2): Ukrajina - Avstralija (za 3. mesto), ZDA - Brazilija (za 1. mesto) Boks: finali v mušji, peresni, su-perlahki, superwelterski, poltežki in supertežki kategoriji (od 19.30) Kanu: finali (ob 15.00) Jahanje: preskok posamezniki (finale) Ritmična gimnastika: posameznice (finale) Rokomet (M): Francija - Španija (za 3. mesto), Hrvaška - Švedska (za 1. mesto, ob 19.00) Odbojka (M): Jugoslavija - Rusija (za 3. mesto, ob 18.00), Italija - Nizozemska (za 1. mesto, ob 20.30) Zaključna slovesnost (ob 1.30) ZDA RUSIJA NEMČIJA KITAJSKA FRANCIJA ITALIJA AVSTRALIJA JUŽNA KOREJA KUBA POLJSKA UKRAJINA ŠPANIJA MADŽARSKA ROMUNIJA GRČIJA ŠVICA TURČIJA JAPONSKA NIZOZEMSKA BRAZILIJA NOVA ZELANDIJA DANSKA IRSKA KANADA BOLGARIJA KAZAHSTAN CESKA BELGIJA SEVERNA KOREJA NORVEŠKA JUŽNA AFRIKA NIGERIJA ETIOPIJA BELORUSIJA VELIKA BRITANIJA KENIJA ŠVEDSKA JAMAJKA FINSKA INDONEZIJA IRAN ARMENIJA SLOVAŠKA JUGOSLAVIJA PORTUGALSKA KOSTARIKA EKVADOR HONGKONG SIRIJA ALŽIRIJA SLOVENIJA NAMIBIJA AVSTRIJA MALEZIJA ARGENTINA AZERJBAJDŽAN TAJVAN HRVAŠKA LATVIJA UZBEKISTAN ZAMBIJA FILIPINI TRINDIDAD GRUZIJA INDIJA IZRAEL MOLDAVIJA MEHIKA MONGOLIJA MAROKO MOZAMBIK UGANDA TAJSKA PORTORIKO 7 7 7 5 5 4 4 4 4 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 31 20 16 22 9 8 9 12 9 5 2 5 4 6 3 2 1 6 5 2 2 1 0 10 6 3 2 2 1 1 1 0 0 6 6 3 3 3 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 o o o o o o o o o 23 12 24 12 14 11 20 5 8 4 10 5 8 10 Q 0 1 5 10 9 1 1 1 8 5 2 4 2 3 3 1 2 1 8 9 1 2 0 0 2 1 0 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 o o o o o o o 0 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 TV: v noči na ponedeljek zaključna slovesnost Nedelja, 4. avgusta 8.30 (Rai3) komentarji iz študija in obnova nočnih dogajanj 13.05 (Rai2) maraton M 15.00 (Rai3) maraton M, kanu (finali) M, Jugoslavija - Rusija (3. mesto) 18.50 (Rail) odbojka M, ritmična gimnastika, boks 20.00 (Rai3) jahanje 20.30 (Rai3) odbojka M, Italija - Nizozemska (finale za 1. mesto) . 22.00 (Rai3) košarka 2, Avstralija - Ukrajina (fin. za + mesto) Ponedeljek 5. avgusta , 0.35 (Rai2) košarka 2, ZDA - Brazilija (fin. za 1. mestoj 3.00 (Rai2) zaključna slovesnost 6.00 (Rai2) »Ciao Atlanta« Nadaljevanje z 10. strani * l 2 V nekdanji, zadnji rezidenci pruskih kraljev, ki se imenuje po princesi Cecilieji se je odvijala zadnja konferenca treh velikih zmagovalcev II. svetovne vojne: Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Terminal, tako jo je imenoval Churchill, ki je sodeloal tudi Ua konferencah v Teheranu leta 1943 in na Yalti leta 1945, vendar pa ga je po neuspelih političnih volitvah doma v Potsdamu nasledil At-tlee, tako kot je Roosveltovo mesto - umrl je 12. aprila -nasledil Truman. Pisemsko so se trije veliki dogovrili, da naj v parku gradiča, kjer jih je Čakalo veliko dela, nasadijo gredico z vrtnicami in plavi-mi hortenzijami tako, da bo v sredini vidna zvezda petih konic. To vidimo še danes. Delegacije so prebivale Vsaka zase, dobro.zastražene; v Cecilenhofu je bilo obnovljenih 36 sob in urejen ve-nko salon za samo konferenco. V tem prostoru se je od l7- julija do 22. avgusta 1945 teta odvijala konferenca, o kateri lahko sedaj vidimo marsikateri dokument, foto-Smfijo, tudi razporeditev prostorov, miz in stolov za sode-tujoče, ker je gradič postal muzej. Lahko pa samo slutimo vzdušje, ki je vladalo med tremi zmagovalci. Rusi naj bi zase hoteli imeli celo Nemčijo, ZDA so se v Času konference pripravljale, da odvržejo atomsko bombo, v "oliki Britaniji je prišlo do zamenjave v predsedstvu vla-ue. Pravijo, da se je na konfe-reni veliko govorilo, še bolj Ogibalo. In tudi kadili so vemo, verjetno največ v sobi za kadilce zadnjega Hohenzol-mja, nekdanjega princa narednika Viljema, ki si je dal ves bivalni prostor tapecirati 7. temnem hrastovem lesu, da 1 ublažil smrad po tobaku. Po 13, sejah so Truman, talin in Attlee 2. avgusta ®45 ob 0.30 podpisal do-®ežene sporazme in še istega ne zapustil Potsdam. V ko-unikeju je za javnost med rugim pisalo: »Zavezniki ne arneravajo uničiti ali si porediti nemški narod. Zavez-mi želijo dati nemškemu na-°du možnost, da ponovno gradi svoje življenje na de-okraticnih in miroljubnih ^snovah. Ce bodo napori emškega naroda nenehno smerjeni k dosegu tega cilja, ^ u bo omogočeno v doloce-em obdobju zasesti prostor ed svobodnimi in miroljub-narodi sveta.« Možnost d anovltve ene same nemške zave ni bila onemogočena Zrl1113 ^alti niti v Potsdamu, h m Žeino Nemčijo je pokopa-la hladna vojna. beta 1945 je bil Berlin po- 2 Jen na štiri dele. Tri leta Van-111 Rusi odpovedo sodelo-n„ ® tremi zahodnimi oku-^cijskimi silami Blokada 7rJ.Vna traja 11 mesecev. Val f11 most skrbi za prebi-§i n.v° zahodnega Berlina, n-i ,! jPoPtičma delitev mesta 1 *hodni in zahodni. Leta to iV,Udski uP°r v DDR’ na- skon 3 izgradnja berlin-Sa f3 Zldu' C® nekaj ostankov edJn 86 Za radovedne turiste, izmed grafitov prikazuje objem Brežnjeva in Hon-neckerja. NajveCja gradbišča so nekdanje, povsem nedostopne okolice berlinskega zidu; z izgradnjo hitijo domači in tuji poslovneži. Kaže, da prednjačijo Japonci. Bernard nas pelje do Brandenburških vrat; okrog njih je še danes veliko radovednežev, predvsem tujcev. DomaCi so po skoraj sedmih letih skoraj pozabili na šok, ki ga je Berlinčanom povzročila železna zavesa. Zahodnim je bilo seveda lažje, saj so jim težave lajšali zavezniki in nemška država. Bili so v nekem smislu priviligirani; postali so blešCeCa izložba celotnemu Vzhodu! Zahodni Berlin je živel s polnimi pljuči, predvsem na kulturnem področju je prednjačil tudi pred ostalo zahodno Nemčijo. Zahodni Berlinčani še danes vihajo nos nad vzhodnimi, imenujejo jih »VVessis«! Vzhodni Berlin ni hotel zaostajati, vsaj po videzu ne; ob jubileju - 750-letnici Berlina - je ne glede na visoke stroške poskrbel za obnovitev zgodovinskih palaC na Unten den Linden in Aleksanderplatzu. Toda še prej je marsikatero arhitektonsko lepotico zgodovinskega Berlina nemških kraljev dal po nepotrebnem porušti in na njih mesto zgradil političnemu vrhu DDR pošastne zgradbe moderne dobe, kot je palača zunanjega ministrtva, ki je nadomestila zadnje veliko delo Karla Friedricha Schinkla »The Bauakademie«. Tako na koncu Lipovega drevoreda, na trgu Marksa in Engelsa, tudi ni veC mogočnega gradu, ki je bil od 1451 do 1918 leta rezidenca Hohenzollernejev. Njegovo mesto »zaseda« moderna, grda parlametarna palača nekdanje DDR. Znameniti trg Aleksanderplatz - ki ga je ovekovečil pisatelj Do-blin leta 1929 - je bil v vojni povsem porušen. Na njem so zgradili poslopja v Stalinovem slogu in je bil simbol vzhodnega Berlina. Kaj se je dogajalo z muzeji, saj je večina ostala na muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, pripojenem vzhodu? Berlinski muzej, znan po slikarski kolekciji je bil z železno zaveso podeljen med »Dahlen Museum« na zahodu in »Atles und Natio-nalgaleris« na vzhodu. Znameniti kip Nefertiti je enostavno iz sovjetske cone izginil in bil postavljen v egipčanski muzej v Charlot-tenburgu v zahodnem Berlinu. Tu smo ga tudi lahko občudovali in se spraševali, ali se bo vrnil na staro mesto. Toda ravnatelji muzejev so trdovratni, vsak skrbi za svoje zaklade; bogastvo ber-linskih muzejev je prav goto- Na slikah: zgoraj: Stalin, Truman in Churchill na Potsdamski konferenci; spodaj: dvorana, v kateri je potekala konferenca. vo med največjimi v svetu. Odtod veliko obiskovalcev, ki potrpežljivo Čakajo, da bi videli Pergamov oltar, ali morda med 500.000 novci najlepši numizmatični ek-semplar. Le nakaj sto metrov od Brandenburških vrat, ki nas spominjajo na atenski Akro-polis in so že slavila svojo 200 letnico smo zagledali pročelje Reichstaga. Obnavljajo ga, pripravljajo na parlamentarno življenje prestolnice, ki naj bi v Berlinu ponovno oživela leta 2.000. Kot nobena druga berlinska zgradba simbolizira Reichstag usodo nemškega naroda. Hitlerjev bunker ni daleč od tod; pokrit s travo in po njem se podijo psi. Mestne oblasti ne vedd kaj bi z njim, ali naj ga povsem porušijo, ali pustijo. Bojijo se naciskinov! Da ne bi postal kraj romanja kot Predappio v Italiji. Theodor Plievier je v svojem romanu »Berlin« zabeležil 30. april 1945: »30 aprila, proti štirim, je v najbolj spodnjem bunkerju na Vossovi cesti za zaklenjenimi vrati padel en sam strel, ki je vsa vprašanja pustil odprta, ki niti ognja v Berlinu ni končal, razstreljevanja mostov, zalivanja rovov podzemske železnice. Gramofonska plošča v bunkerski kantini se je vrtela dalje. Ordonanci SS, ki so zaradi pomanjkanja žensk plesali drug z drugim, so dalje poskakovali po prostoru. Obupani popivači so ko prej strmeli v kozarce... »Sef« je bil mrtev. Preostalo je še, da njegovo truplo sežgejo. Stopili so v sobo, Goebbels, potem Axmann, potem sluga Linge. Linge je telo z razmesarjeno glavo ovil v odejo in ga s pomočjo še enega odnesel na hodnik. Bormann si je naložil truplo Eve Braun, ne da bi ga pokril... Guensche je gorečo krpo vrgel na trupli, politi s bencinom. Visok plamen je siknil na vrtu. Poslednjikrat so se roke vzdignile v Hitlerjev pozdrav. Nič drugega, nobene besede v slovo, nobene besede. Stalinove orgle so puhale. Razpokajoče se granate so širile zeleno svetlobo... Plamen, potem pa zastava dima, od štirih popoldne do osmih zvečer. Nihče ga ni pogledal več, le vojak na stražnem stolpu. Enkrat je prišel nekdo, z nogo sunil v kosti, da so razpadle...« Zadnji dan našega obiska je bila nedelja; vabil nas je Kurfurstendamm, najbolj vabljiv berlinski bulvar. »Ohne Ku’damm keen Berlin« pojejo Berlinčani, stari in mladi. Njegove kavarne - med katerimi je turistom najbolj povšeCi Kranzlerjeva - restavracije, hoteli, gledališča - kdo ne ve za Maxa Reinhardta in Bertolda Brechta - kinematografi, nočni lokali! Nočno življenje pač nima določenega urnika: za nekatere začne v Berlinu že zgodaj popoldne, za druge še konca zgodaj zjutraj. Tako so nočno življenje Berlina uredili zavezniki, toda delavni Berlinčani ga urejajo po svoje. Najlepši večer je petkov, nedeljski pa že manj; velemesto utihne, jutri je delavnik. Le tam ob komemora-tivni cerkvi Viljema L, ob edinem stolpu, ki ja obstal po bombardiranju leta 1943 od »Gedachtniskirche« in je vključen v moderni religiozni kompleks, je tudi v pozni uri živahno. Kitajsko dekle izvablja iz tolkal svojo pesem, v bližini poje mehiški ansambel, nekdo igra na violino... Nas je k simbolu vseh Berlinčanov v »Gedachtniskirche« zvabil orglarski koncert Klausa vanm den Kerkhoffa iz Kolna; polnemu avditoriju je mojstrsko približal umetnine Maxa Regerja, Hansa War-nerja Henzeja in Johanna Se-bastiana Bacha. Lepše se od Berlina nismo mogli posloviti. Ni bilo časa, da bi se po-bliže spoznali z Berlinčani; njihov znaCaj je nekaj posebnega, tako pravijo tudi sami o sebi. Radi so veseli, tudi arogantni, če je potrebno. Toda saj pravega Berlinčana ni več, ali pa sploh ni nikdar obstojal. Danes je polovica meščanov rojenih tu, drugi so semkaj imigirirali. In tako je bilo vedno: najprej dvorjani kraljev, potem Hugenoti in Cehi, v prejšnjem stoletju Judje, Poljaki, Rusi in v preteklih desetletjih Turki, Srbi, Hrvati, Bošnjaki. Romi... Sicer pa velja rek, da se ne rodiš Berlinčan, Berlinčan postaneš. Zato ker Ti je mesto všeč in ker se ne bojiš rizika, naravnost k cilju te pelje pot! Berlinsko narečje odraža značaj Berlinčana, včasih je grobo, kot je življenje velemesta, mešanica mnogih tujih izrazov, pa vendar tolerantno, kot je lahko toleranten Berlinčan. Konec Branko Lakovič in njegov zbornik slovenskega športa Slovenski besedni umetniki že leta tamajo, ker jim le s težavo uspe tisto, za kar so - konec koncev - poklicani. Napori njihove ustvarjalnosti zadobijo zelo redko knjižno obliko. Tako v matični domovini, kot tudi - in Se bolj, bi lahko zapisali sedaj, ko je zašlo zamejsko založništvo v krizo, ki ji ni videti konca - v zamejstvu. Izdati knjigo, to postaja za slovenske leposlovne umetnike že prava fa-ta morgana. Vsako pravilo pa ima tudi svojo izjemo. Taka izjema je Branko Lakovič. Konec lanskega leta je izšla njegova knjiga 30 let naše košarke 1965-1995, od srede julija pa vabi s knjižnih polic že druga: Zbornik slovenskega Športa v Italiji 1995-96. Ali se je Branko Lakovič prelevil iz novinarja v pisatelja? »Nikakor ne,« se nasmehne. »Jaz ne pišem literature. Jaz sem samo zbral vrsto podatkov, jih uredil in nato izdal v knjižni obliki.« Prva knjiga, ki jo je izdal, tista o košarki, je bila zanj nekaj povsem »običajnega«, skoraj obveznega. Nihče v zamejstvu ni sledil nastanku in razvoju nase košarke, kot ji je Branko Lakovič. Se vec: ustvarjal jo je s polnimi rokami. Košarkarska igrišča so mu bila drugi dom. Nekaj povsem drugega pa je bilo »spopasti« se z vso široko paleto športov in športnih dejavnosti, ki so se v zadnjih desetletjih razbohotili v zamejstvu. A tudi druga knjiga Branka Lakoviča ima svojo »zgodovinsko« podlago. Sam je v mladih letih igral nogomet in se navduševal za uspehe naših društev. Takrat sta to bila Primorje in Vesna. Branko je pisal o tekmah za naS dnevnik in se podpisoval s psevdonimom »edson«. Seveda, izbral je ime najveCjega nogometaša vseh Časov, Peleja! Ko se je zaposlil kot Športni novinar, se je spekter njegovega poznavanja obarval še z barvami drugih športov in društev. Na občnih zborih je spoznal naSe športne delavce, na igriščih športnike. Ta poklicna izkušnja mu je vsekakor »pomagala« pri iskanju gradiva za drugo knjigo. Kdaj se mu je pravzaprav porodila zamisel za zbornik? »Bilo je na predstavitvi knjige 30 let naše košarke«, je razkril. Ze spet je bila torej »kriva« - košarka. Samo mesec pred izidom knjige o »košarki« je prejel Branko Lakovič Bloudkovo plaketo za »pomemben prispevek k razvoju košarke med zamejskimi Slovenci, v okviru organizacijskega dela« (obrazložitev povzemamo prav iz Zbornika). Najprej torej Bloudek, nato 30 let naše košarke, sedaj še Zbornik - čudovit nagradno-knjižni triptih Branka Lakoviča na pragu srečanja z Abrahamom! A kako je bilo z genezo Zbornika? »Po predstavitvi knjige o košarki smo se zbrali v družbi športnikov, in takrat me je kar nekaj ljudi, športnih delavcev, vprašalo, zakaj ne bi nekaj takega, kot sem napisal za košarko, napisal še za druge športe. Skratka: zakaj ne bi napisal zbornik vsega športnega dogajanja v zamejstvu.« Ideja je bila dobra... »Seveda. A sprva se mi je zdelo nemogoče, da bi lahko zbral podatke o vseh športih. Zatem pa me je premamilo razmišljanje: doslej je že veliko našega športnega udejstvovanja šlo v pozabo, ker ni nihče o njem pisal, zbiral podatke, objavil rezultate. Ce bomo še čakali, bomo še več pozabili. Zato sem se februarja odločil, in se pognal v to avanturo.« Pot ni bila lahka. Zakaj si se (z delovnim kolegom bi »vikanje« smešno izzvenelo, op. ur.) odločil, da svoje raziskovanje omejiš na delovanje ene, zadnje sezone? »Ker drugače bi knjige sploh ne mogel izdati v tako kratkem času. Ze pregled dogajanja v eni sami sezoni je zahteval velikanski trud, veliko iskanja, mnogo srečanj, obiskov. Pri tem mi je bilo v veliko pomoč pisanje Primorskega dnevnika, ki je zabeležil veliko večino tekem in tekmovanj, celotnega športnega delovanja pa vendarle ni mogel pokriti.« Zakaj? »Ker je športno delovanje med zamejskimi Slovenci mnogo bolj razvejano, kot si predstavljamo. Pri svojem ra- ziskovanju sem namreč ”odkril“ društva, za obstoj katerih sploh nisem vedel. Izvedel sem na primer, da imajo v Stmavru v Gorici ribiško društvo slovenskih muharjev Carnik. O njenem delovanju se doslej ni dosti pisalo, društvo pa obstaja, zbira v svojem krogu slovenske ljudi, opravlja ne le športno, pač pa širšo družbeno vlogo. Takih primerov je še mnogo.« pom, sedežem, imenom predsednika in drugimi podatki o društvu. Objavljena so imena in naslovi športnih zvez, v katere so včlanjena slovenska društva v Italiji, in športne zveze v Sloveniji. V Zborniku je največ prostora namenjenega društvom s Tržaškega in Goriškega, ker je pač tam največ športnih društev, zabeleženo pa je tudi delovanje slovenskih društev in športnikov v Benečiji. P°' sebej so predstavljeni najboljši rezultati naših športnikov in ekip, ter nato posamezna društva. Pri tem velja omeniti, da so v Zborniku zabeležena imena vseh športnikov naših društev, od najmlajših do elanov. Poseben prostor je namenjen našim najboljšim športnikom in njihovim uspehom v mednarodni areni: med temi pripada Častno mesto naši "olimpip ski“ jadralki Arianni Bogateč.« Njej pripada tudi platnica. Zbornik p°' nuja tudi zelo bogato fotografsko gradivo... »V knjigi je veC kot 300 fotografij. Nekatere niso bile še nikoli objavljene. Ob vsaki fotografiji so tudi zabeležena imena ljudi na fotografijah, kar je tudi zahtevalo mnogo truda, saj na nekaterih slikah ljudi ni bilo lahko pre"- Branko Lakovič SmVENSKSGA SHMTA V ffiAME ALMANACCO Zakaj zbornik (Odlomek iz avtorjevega uvoda) »Brez pretiravanja lahko zapišemo, da smo Slovenci v Italiji glede športne dejavnosti skoraj "pravi fenomen". Ni namreč vasi, naselja, da bi ne imelo vsaj enega športnega društva. V glavnem s prostovoljnim delom smo zgradili več nogometnih, odbojkarskih in košarkarskih igrišč, balinarskih stez, tudi športnih objektov. Sprejeli smo v svoje vrste tudi pripadnike večinskega naroda, saj je šport tista vzmet, ki druži narode in ljudi. Priredili smo in prirejamo več odmevnih športnih manifestacij, ki širijo ugled naše skupnsoti celo izved državnih meja. Kar pa je, po moje, pomembno, je to, da se med našo skupnostjo vse bolj uveljavlja pojem "športne kulture, “ ki ni samo pojem gibanja ali tekanja za žogo, ima predvsem vzgojni in socialni pomen. To pa je za našo skupnost na tem delu ozemlja še kako pomembno. Ze nekaj let me je mikalo, da bi enoletno predragoceno delo, ki gaopravljajo aši telesnokul-tumi delavci, in rezultate, ki jih dosegajo naši športniki, strnili v večjo brošuro, knjigo, zbornik, zvezke. Leta in športne sezone minevajo, zbranega materiala (rezultatov, statističnih podatkov, slik naših ekipin posameznikov) je zelo malo. Tako sem se lotil tega, dokaj zahtevnega dela. Imel sem srečo, da sem dobil številne sodelavce, ki so mi takoj priskočih na pomoč. Tudi pri društvih in športnih organizacijah sem dobil vsestransko podporo. In še to: srečo sem imel, da bo v tem zborniku zajeta sezona 1995/96, ki je bila verjetno ena izmed najuspešnejših v zgodovini našega športa nasploh.« Branko Lakovič Na primer? »Opozoril bi na rekreacijske dejavnosti. V domala vsaki vasi »deluje« tudi rekreacija. Tega fenomena ne gre podcenjevati. Nekdanji športniki in tudi tisti, ki se s športom niso nikoli aktivno ukvarjali, se tedensko družijo na rekreacijskih dejavnostih, trenirajo, igrajo, prirejajo prijateljska srečanja z rekreativci iz drugih vasi. Tudi v tem primeru gre za pomembno združevalno družbeno dejavnost. Mislim,/da bi bilo treba v .naslednjem zborniku posvetiti tem dejavnostim več pozornosti.« Vidim, da misliš že na prihodnje leto. A ostanimo pri letošnjem zborniku. Kako hi ga predstavil? »V njem so zbrani podatki o vseh športnih dogajanjih v zamejstvu v pretekli sezoni, od septembra pa do konca junija, ko se iztečejo razna prvenstva. Seveda, nekatera tekmovanja, na primer atletska, so še v teku. A menil sem, da je izbira sezonske porazdelitve najbolj primerna, ker je mogoče na ta način v veliki večini športov zabeležiti končne rezultate, kot so na primer napredovanja.« Kolikšna je ta dejavnost? »Ogromna. Ne smemo namreč pozabiti, da deluje v zamejstvu kar 50 slovenskih športnih društev. V Zborniku so vsa ta društva tudi predstavljena z lastnim logoti- Kako je bilo sploh mogoč6 izbrati toliko podatkov, rezultatov, fotografij? »Za to se moram zahvaliti vsem sodelavcem, predsednikom društev in sportnitij delavcem, ki so mi pomagati pri iskanju gradiva, sinu Igorju pa za računalniško obdelavo knjige, zbornik pa je izšel pod "pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki ga !e izdalo.« k slovenskega športa ščino, predgovor m beseda pa tudi v an-Zakaj taka odloči' o preprostega razl° enski športniki in ikmujejo na italijan movanjih in v ita prvenstvih. PoNe so v naša društva ti tudi italijans , Povsem naravno ! tudi njim ponudim6 1 . _ J volani6 a razumejo. Tak6 ali, da se Slovenci lejstvujemo tud* □rtih in panoga : lo o tem seznam ^ aripadnike večin da. Zbornik na) D veljavil tudi ° promocijska knj1® GIBANJA / PRIMERJALNA ŠTUDIJA KONFEDERACIJE KMETOV ITALIJE (CIA) Zelo hitro spreminjanje italijanskega kmetijslva Zmanjšalo se je število kmetij in obdelanih površin, povečala pa storilnost Urad za raziskave pri Konfederaciji kmetov Ita-')e (CIA), je izdal zanimi-v° primerjalno Studijo na osnovi podatkov zadnjega splošnega popisa iz leta 1990 in podatkov posebne raziskave, ki jo je za leto 1993 izdelal statistični za-^od Istat o strukturi italijanskega kmetijstva. Iz te primerjave je raz-vidno, da se je Število lortetij med letom 1990 in 1993 zmanjšalo za 6,6%, skupna površina kmetijskih zemljišč pa za 4,1%. Klanj občutno so se zmanjšala kmetijska zemljišča v uporabi (-1,4%) in delovni dnevi, opravljeni v kmetijstvu (-0,7%). Ta Podatek je izredno pomemben, Ce upoštevamo dve novosti, ki izhajata iz zadnje raziskave. Prva je ia. da se je poprečno za 6, 9% povišalo število delovnih dni, ki jih je opra-jdl upravitelj (conduttore) mnetije, medtem ko se je 1° število moCno skrčilo za delovne dni, ki jih je opravila najeta delovna sira. V istem obdobju je občutneje padlo tudi število zaposlenih na kmetiji (-9,8%) kot število opravljenih delovnih dni. To Pomeni, da se je ob zmanjšanju števila kmetij Povečal njihov obseg ter da je na kmetijah sicer manj zaposlenih, ki pa se mtenzivneje ukvarjajo s kmetijskim delom. , Iz primerjave tudi izdaja, da se je delež kmetijstva pri ustvarjanju druž-oenega proizvoda zmanjšal od 9,2% na 2,97%, število zaposlenih v kmetijstvu glede na vse aktivne prebivalce pa od 9,6% na 8,7%. Zanimiv je tudi podatek, da imajo pri zmanjšanju števila kmetij naj-večji delež (-50, 4%) neposredno upravljane kmetije (diretto coltivatrici), ki se poslužujejo pretežno najete delovne sile. Nasprotno pa se je povišal obseg (+3%) in število (+1,9%) kmetij, ki zaposlujejo samo družinsko delovno silo. Kar zadeva posest zemljišč, je raziskava razkrila, da se je zmanjšalo tako po številu kot po obsegu število tistih kmetij, ki imajo zemljišča v lasti, medtem ko se je delež ostalih povečal. Po naCinu vodenja prevladujejo obrati, kjer je upravitelj tudi lastnik in obdelovalec zemlje (azien-da diretto-coltivatrice, 95%). Zmanjšuje pa se delež kmetij, tako po številu (od 4,2% do 3% skupnega števila) kot po obsegu zemljišč (od 27,4% na 23, 6% skupnih kmetijskih površin), ki zaposlujejo najeto delovno silo. Zelo hud je padec števila živinorejskih obratov (-12,4%), še zlasti tistih, ki so usmerjeni v pridelavo Obvestilo Kmečka zveza obvešča svoje elane, da bosta zaradi dopustov v avgustu zaprti njeni podružnici na Opčinah in v Nabrežini. Sedež v Trstu bo redno odprt, razen 16. in 17. avgusta. mleka (-30,7%). Kar zadeva zemljišča, predstavlja kmetijska obdelovana zemlja 71,6% (v letu 1990 pa 69,6%) celotne površine kmetij. Zanimiv pa je podatek, da je ob splošnem zmanjševanju števila kmetij in obdelanih zemljišč močno poraslo tako število kmetij (+59%) kot obseg površin vinogradov s kontroliranim poreklom (+29,4%). To pa je dokaz, da se tudi v Italiji vinogradništvo naglo usmerja v kakovostno proizvodnjo, skladno s trendom vseh vinogradniško pomembnih držav. Po usmeritvi so najbolj razširjene kmetije, ki gojijo oljko (14,8%), sledijo obrati, ki gojijo žita (11%), in vinogradniški (10%). Skupni poprečni prihodek na hektar obdelanega zemljišča je najvišji v cvetličarstvu, kjer znaša 63,8 milijona lir, sledijo vrtnine (25 milijonov) in sadjarstvo (19,7 milijona lir). Toda zmanjšanje števila kmetij in obdelanih površin ni imelo za italijansko kmetijstvo zaskrbljujočih negativnih učinkov, ker se je v prej omenjenem obdobju moCno povišala storilnost dela (+23, 8%) in zemlje (+28%). Ta dva parametra pa sta jasen dokaz vitalnosti primarnega sektorja, ki zna kljub pogosto nenaklonjeni kmetijski politiki Evropske unije in neučinkoviti državni politiki, kljubovati tako notranjim kot zunanjim ekonomskim in socialnim izzivom. PROFIL KMETIJSTVA 1993 1990 sprem. % Število kmetij 2.488 2.664 -6.6 Skupna površina (ha) 20.582 12.466 -4.1 Kmetijsko obdelovalna površina (KOP) 14.736 14.947 -1.5 Povprečen obseg kmetijskih površin (ha) 5.93 5.62 +5.5 Število zaposlenih v kmet. 4.762 52.78 -9.8 Število delovnih dni 441.448 444.713 -0.7 Dodatna vrednost (milijard) 46.105 42.133 +9.4 Delež pri družbenem proizvodu (%) 2.97 3.21 Število zaposlenih v kmetijstvu/skupno 8.7 9.6 Število zaposlenih % Storilnost dela (Lit) 23.332 18.851 +23.8 Storilnost zemlje (Lit) 3.129 2.443 +28 Vir: ISTAT (julij 1996) Odškodnina EU za govedorejce Nedavni odlok Evropske unije predvideva denarno podporo za rejce, ki so jih prizadele tržne težave pri prodaji goveda zaradi bolezni norih krav. V strnjeni obliki povzemamo glavne točke tega odloka: - denarna pomoč je predvidena za govedo, ki je šlo ah bo šlo v zakol v obdobju 1. maj -15. avgust 1996; - za govedo, zaklano v obdobju maj-junij, je predvideno 150.000 lir doklade, od 1. julija do 15. avgusta pa 210.000 lir; - podpora je predvidena za pitance in junice (vitel-loni e giovenche), izključena so torej teleta in krave, Čeprav bo zanje verjetno predvidena manjša podpora, katere višina pa še ni bila določena; - za pitance nad 410 kg teže je predvidena dodatna podpora. Za dosego podpore je treba do 4. septembra vložiti na zavod AIMA prošnjo in ustrezno dokumentacijo. Podrobnejše informacije nudijo uradi Kmečke zveze. rKMETIJSKA ZDRUGA IN ZVEZA Konec meseca spet tradicionalni izlet na Radgonski sejem Kmetijska zadruga in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da organizirata 28. in 29. avgusta dvodnevni izlet na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trstu (tel. št. 382555) in na Kmečki zvezi (tel. st. 362941). Program izleta Sreda, 28.8.: Ob 5.30 odhod iz LakotišC (pred spomenikom). Po poti se bo avtobus ustavil na točkah, kjer se bodo zbirali udeleženci. Predvidene postaje: 5.40 Boljunec (vaški trg), 5.45 Zabrežec (na cesti), 5.50 Boršt (avtobusna postaja), 6.00 Bazovica (pri cerkvi), 6.05 Padrice (pri baru), 6.15 Opčine (pri stari banki). Med potjo je predvidena postaja v Trojanah. Ob 11. mri predviden prihod v Gornjo Radgono, sledi ogled sejma. Ob 13.30 kosilo, ob 15.30 odhod Cez Ljutomer in Ormož do Ptuja, ob 16.45 prihod na Ptuj z ogledi Mihovih svetišč in Ptujske vinske kleti z degustacijo petih sort vina in sira. Ob 18. uri odhod na večerjo. Ob 21. uri odhod v Dijaški dom - namestitev in prenočevanje. Četrtek, 29.8.: Ob 8. uri zajtrk v Dijaškem domu, ob 8.45 odhod proti Celju. Med potjo postanek in obisk Kartuzije, samostana Žice, ogled Celja in Ce bo Cas dovolil obisk pokrajinskega muzeja. Ob 11.30 odhod iz Celja proti Laškem; ob 12. uri prihod v Pivovarno Laško - ogled in degustacija piva; ob 13.30 kosilo; ob 15. uri odhod iz Laškega proti Celju in Ljubljani; ob 15. uri ogled rimskih izkopanin pri Sempehu v Savinjski dolini ali obisk kraške jame Pekel. Sledila bo vrnitev domov, kjer bo vsakdo izstopil na isti postaji, kjer je vstopil. Vodstvo izleta si pridržuje pravico, da lahko v Času, ki nas ločuje od izleta, spremeni program. ^{KMETIJSKA OPRAVILA / V VINOGRADU, SADOVNJAKU, OLJČNEM NASADU, ZELENJAVNEM IN OKRASNEM VRTU Sicer počitniški avgust je za kmeta poln dela Avgust je mesec, ko imamo na Kmetiji veliko dela. Letošnje poletje je res muhasto in v primerjavi s povprečnimi precej deževno. Zato bomo niorali biti pozorni na glivične bolez-nI> ki se širijo posebno v vlažnih razmerah. V vinogradu opravimo še zadnje “kropljenje proti peronospori in oi-jju, Ce je to potrebno. V primem vlažnega vremena trto lahko napade S1va grozdna plesen ali bohitis. List Pobledi, se posuši in ob vlažnem vremenu se pojavi siva plesen. O tem smo že podrobneje pisali. Vinograd-mke spomnimo le na to, da je najbolj mitična faza v začetku avgusta, ko 8rozd spreminja barvo. Škropimo s pripravki na podlagi Vinklozolina 1RONILAN), Iprodiona (ROVRAL), rocimidona (Sumiscley) in drugimi. * Pripravki delujejo preventivno. Ce skropimo v prvih 24-48 urah od zaceka okužbe, pripravki delujejo tudi zdravilno. y tem mesecu se lahko na trtah Pojavijo znaki pomanjkanja elemen-ov' kri nas večkrat opazimo znake Pomanjkanja magnezija, o katerem sal° Pred kratkim podrobneje pi- Muhasto vreme ob cvetenju in obi-en Pridelek v lanskem letu sta verjet-rio glavna razloga, da so oljke letos alo obrodile. V avgustu je možen apad prve generacije oljene muhe, eprav se to dogaja le izjemoma. Prva gsneracija je namreč v naših krajih prisotna z zelo majhnim številom muh, da je škropljenje sedaj nepoheb-no. Izjemoma se je prva generacija čezmerno razmnožila leta 1990, kot se dobro spominjajo vsi oljkarji. Zato bomo proti oljčni muhi škropili le, Ce bo to res pohebno! Da se izognemo nepohebnemu škropljenju, lahko sledimo prisotnosti muhe sami. V ta namen se poslužujemo feromonskih vab, ki vsebujejo posebno snov, da privablja samce muhe. Vabo postavimo že v začetku meseca na oljeno drevo, ki leži nekako na sredini oljenega nasada. Na spodnejm delu vabe je lepilo, na katerega se muhe ujamejo. Ulovljene muhe preštejemo enkrat na teden. Ko opazimo 10-15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk homogeno po vsej krošnji drevesa. Ce na vsaj 10 odstotkov plodov opazimo vbod oljene muhe, moramo škropiti. Vbod muhe prepoznamo tako, da opazimo mali temnorjavi madež v obliki enakokrakega trikotnika. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj milunetrov dolgo zarezo. Oljke lahko nadzorujemo tudi brez namestitve ferormonskih vab, vendar je to bolj zamudno, ker je treba oljke prešteti enkrat tedensko. Proti oljeni muhi uporabljamo sredstva na podlagi Dimetoata (ROGOR), Fenthiona, Parathiona in druge. V sadovnjaku škropimo v prvih dneh avgusta proti tretji generaciji jabolčnega zavijača. Poleg klasičnih insekticidov gre omeniti selektivno šk- ropilo na podlagi Diflubenzurona (DI-MILIN, DU-DIM), v odmerku 150 gr na 100 1 vode. Ker pa ima to sredstvo karenCno dobo 45 dni, moramo paziti, da škropimo z njim le sorte, ki dozorijo od polovice septembra naprej. Sorte, ki dozorijo prej, kot npr. rdeči in zlati deliš, škropimo npr. s pripravki na podalgi Fosalone, v odmerku 250 gr/100 1 vode, ki ima karenCno dobo 21 dni in sodi v III. skupino strupenosti. Zelenjavni vrt nam v tem mesecu poplača vloženi trud s številnimi pridelki. Pobiramo paradižnike, bučke, papriko, jajčevce, baziliko in številne druge. V hladnejših legah tržaške pokrajine kopljemo krompir, medtem ko so s tem že končali v Bregu. Krompir hranimo v temnem in hladnem prostoru. Stalno ga nadzorujemo in v primeru gnitja takoj odstranimo obolele plodove. Ce naberemo še nedozorele paradižnike in hočemo, da bi Cimprej dozoreli, jih postavimo na seneni prostor in jih pokrijemo s cunjo. Mednje postavimo zrele plodove ali tudi jabolka. Ker zreli plodovi vsebujejo etilen, pospešujejo dozorevanje. V tem Času sejemo nekatere ze-lenjadnice, kot npr. pozne sorte solate, rdeCi radie, peteršilj, belo Čebulo. Po setvi je zelo pomembno, da zemljo prekrijemo z žakljevino, da se ne izsuši. Na ta naCin obenem zavarujemo semena, da jih voda med zalivanjem ne izpere. Presadimo cvetaCo in osta- le kapustnice ter rdeCi radie, ki smo ga sejali že v prejšnjem mesecu. Pri rdečem radicu naj bodo glave oddaljene približno 30-40 cm in 25-30 cm. V toplih mesecih povrtnine potrebujejo veliko vode. Zalivajmo zveCer, še najbolje pa zgodaj zjutraj. Paziti moramo, da ne močimo listov, da ne bi s tem širili glivičnih bolezni. Zalivajmo torej pod krošnjo rastline, v višini tal. Plevel lahko v manjših vrtovih zatiramo s površinskim okopavanjem ali pa kar ročno. Za lažje izru- vanje je bolje, da je zemlja vlažna. Zato moramo zemljo prej nekoliko zaliti. Plevel moramo nato odstraniti iz vrta, posebno Ce je tik pred cvetenjem ali tvorbo semen. Zrele rastline plevela tudi niso primerne za kompostiranje, ker bi s kompostom v zemljo prišla tudi semena, ki se med kompostiranjem ne uničijo. V sušnem obdobju moramo obilno zalivati tudi trato. V primeru, da se na okrasnih rastlinah pojavijo kaparji, jih škropimo z belim mineranim oljem. dr. Magda Sturman IZTEKEL SE JE ULTIMAT MOSTARSKIM HRVATOM Odločilni pritisk Franja Tudmana Predvolilno Bosno pretresajo incidenti NEUM, SARAJEVO (Reuter, M.S.) - Voditelji bosanskih Hrvatov, ki so se znašli pod pritiskom mednarodne skupnosti in svojih pokroviteljev iz Zagreba, so se včeraj sešli v Neumu, kjer so se skušali dogovoriti o prekinitvi blokade novoizvoljenega mostarskega mestnega sveta. Medtem se je iz Mostarja, kjer so potekala pogajanja s predstavniki EU, oglasil predsednik Federacije BiH KreSimir Zubak, ki je sporočil, da so pogajalci dosegli pomemben napredek. »Do polnoči nam bo uspelo doseči dogovor o organizaciji mostarske uprave,« je izjavil Zubak. Neznani storilci so razstrelili most, ki je pri Doboju Republiko Srbsko povezoval z muslimansko-hrvaško federacijo (Reuter) OBLETNICA HRVAŠKE VOJAŠKE OPERACIJE V KRAJINI ^ Nevihtni oblaki nad človekovimi pravicami V nekdanji Republiki srbski Krajini se vstijo umori, kraje, požigi, zastraševanje in vandalizem BEOGRAD (STA, Tanjug) - Mednarodni komite Rdečega kriza (ICRC) je pred današnjo obletnico vojaške operacije Nevihta izdal poročilo, v katerem opozarja, da se »od začetka tega leta nenehno slabo ravna s preostankom prebivalstva srbskega rodu v severni Dalmaciji, Liki, Bani ji in na Kordunu, pogosti incidenti pa so pri starih Srbih ustvarili ozračje brez zakona in stalnega strahu«. Odločilno vlogo je včeraj odigral hrvaški predsednik Franjo Tu-dman, ki mu je ameriški predsednik Bill Clinton v petek naložil odgovornost za rešitev zapleta. VVashington je odločno podprl ultimat Evropske unije, ki je zagrozila, da bo umaknila svojo misijo v Mostarju, Ce Hrvati do danes ne bodo prenehali z blokado in priznali volilnih izidov. »Rezultati srečanja med Clintonom in Tudmanom so bili zelo pozitivni,« je izjavil Colum Murphy, tiskovni predstavnik visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH. »Predsednik Tudman se je obvezal, da bo zagoto- vil, da bodo bosanski Hrvati izpolnili zahteve daytonskega sporazuma,« je še dodal. Tudman je na srečanje v Neum poslal svoja ministra za obrambo in zunanje zadeve. Minister Mate Granič je zbranim na konvenciji HDZ sporočil, da »hrvaško-musli-manska federacija morda ni idealna, predstavlja pa najboljšo rešitev za Hrvate«. »Prepričan sem, da bodo nekatera najbolj kljuCna vprašanja rešena v prihodnjih desetih dnevih, ko bodo določene tudi končne smernice prihodnjih procesov,« je še dejal Granič. Medtem pa celotno Bosno in Hercegovino pretresa serija incidentov, ki resno ogrožajo izvedbo splošnih volitev v državi. V petek ponoči so tri kilometre južno od Doboja neznani storilci razstrelili most prek reke Usore, ki je povezoval Republiko Srbsko z hr-vaško-muslimansko federacijo. Tiskovni predstavnik Iforja major Brett Boudreau je sporočil, da so se Natovi vojaki nemudoma podali v lov za storilci, ki so pobegnili na srbsko stran. »Njihovo vozilo smo ujeli v Doboju, vendar jih nismo mogli prijeti, saj se je na prizorišču v trenutku zbralo od dvesto do tristo ljudi, ki so preprečili aretacijo. Vozilo s storilci je neka druga Iforjeva patrulja kasneje našla v vasi Kožuhe, vendar so se storilci pomešali med tisoCglavo množico, ki je praznovala pravoslavni praznik,« je sporočil Boudreau. Natove enote so včeraj posredovale tudi na območjih pod nadzorom bosanskih Hrvatov. Boudreau je sporočil, da so francoski pripadniki Iforja, potem ko so dobili namig policije Združenih narodov, vkorakali v prostore policijske uprave v vasi Doljani. Tam so našli celo vrsto prepovedanega orožja. »Francozi so zaplenili 106-mm netr-zajni top, protitankovska orožja, granate, minome-talce, mine in 20 avtomatskih pušk,« je sporočil Boudreau. Daytonski sporazum posameznim vojskam v BiH prepoveduje posedovanje tovrstnega orožja, razen v posebnih skladiščih, ki so pod nadzorom Nata. V poročilu ICRC je zapisano, da gre pri slabem ravnanju tako za verbalne napade kot tudi za zastraševanje, požiganje, rope, vandalizem, uporabo eksplozivnih naprav, v skrajnih primerih tudi za umore. Številni so bili okradeni, odvzeli so jim vse premoženje, celo človekoljubno pomoč. Srbom, ki so se na tem območju vrnili na domove, hiše namenoma požigajo in minirajo. Hrvaška vlada je potrdila, da je bilo od januarja do maja letos v požarih in eksplozijah uničenih 87 hiš, ducat ljudi pa so pobili. ICRC ugotavlja, da mora hrvaška vlada za množične j šo vrnitev srbskih pregnancev ustvariti »ozračje zaupanja in storiti mnogo veC za izboljšanje varnostnih razmer, v katerih bodo spoštovali pravice preostalih Srbov«. Zato bi bila razglasitev amnestije za vse nekdanje borce temeljni pogoj za uspešno vrnitev krajinskih Srbov. Pred letom dni je zaradi hrvaške ofenzive na- vedena območja zapustilo okrog 200 tisoč Srbov, ki so zdaj v vzhodni Slavoniji, Baranji in zahodnem Sremu ter v ZR Jugoslaviji in Republiki Srbski. Po podatkih ICRC in organizacije Rdečega polmeseca se je na domove na omenjenih območjih vrnilo kakih 1500 Srbov in 25 tisoč Hrvatov, hrvaška vlada pa je odobrila vrnitev okrog 7 tisoC pobeglih Srbov. Vodja delegacije ICRC za nekdanjo Jugoslalavijo Francois Bellon je razmere na območjih nekdanje Republike Srbske Krajine označil za »mehki terorizem.« »Z neprekinjenimi napadi hrvaških nacionalistov, ki potekajo z vednostjo vlade v Zagrebu, je poskrbljeno, da se skoraj nihče od srbskih be- guncev ne bo vrnil domov,« je izjavil Bellon. Po podatkih ICRC je bilo v hrvaških zaporih p° operaciji Nevihta 893 oseb, zdaj jih je tam Se 92. V akcijah Blisk in Nevihta Hrvaške vojske (HV) je maja in avgusta lani izginilo več kot 500 ljudi. Po popisu prebivalstva še v takratni skupni državi so leta 1991 v severni Dalmaciji, Banijb Liki in na Kordunu našteli več kot 300 tisoč prebivalcev, od tega le 32 odstotkov Hrvatov. Posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice Elizabeth Rehn bo danes obiskala nekdanje sektorje ZN Sever in Jug in se na svoje oči prepričala, kako se na teh območjih sp°' štujejo človekove pravice. Okrepljena diplomatska aktivnost pred volitvami v BiH VVASHINGTON - Ameriški mirovni posrednik John Komblum in državni sekretar VVarren Christopher bosta ta mesec obiskala več držav nekdanje Jugoslavije, da bi okrepila priprave na izvedbo septembrskih vohtev v Bosni in Hercegovini. Komblum se bo prihodnji teden sestal s hrvaškimi in muslimanskimi predstavniki, nato pa še s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševijem, Christopher pa se bo v okvim obiska najprej srečal z vojaškimi in civilnimi predstavniki zveze Nato, nato pa bo odpotoval v Sarajevo in nekatera druga bosanska mesta. Na turnejo po državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je odpravila tudi posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice Elisabeth Rehn ki bo od 3. do 11. avgusta obiskala Mostar, Sarajevo in Banjaluko, nato bo odpotovala na Hrvaško, prvič pa tudi v Cmo goro. O obisku bo poročala Generalni skupščini ZN. SOMALIJA DAN PO POGREBU ZLOGLASNEGA POVELJNIKA MOHAMEDA FARAHA AIDIDA NOVICE Napeto pričakovanje miru X. X £ - \ f# 1 w •' H Petnajstletni Abdihasan, žrtev klanskih spopadov, okreva v bolnišnici Keysaney (Reuter) MOGADIS (Reuter, M.S.) - Prebivalci Somalije so včerajšnji dan preživeli v napetem pričakovanju miru, ki naj bi ga omogočila smrt zloglasnega voditelja ene izmed najmočnejših somalskih milic Mohameda Far aha Aidida. V resnici je bilo v Mo-gadišu nenavadno mirno, saj so Aididovi privrženci na jugu mesta žalovali za svojim voditeljem, medtem ko so pripadniki njegovega najvecjega rivala Alija Mahdija Mohameda zatrjevali, da jim vera prepoveduje govoriti slabo o pokojniku. Ali Mahdi je celo ukazal svojim vojakom, naj prekinejo z napadi. Svet se je previdno odzval na novico o Aididovi smrti. Združene države so izrazile upanje, da bo Somalija zdaj lahko začela graditi prihodnost, ki bo temeljila na miru in varnosti. Zdru- ženi narodi so novico sprejeli še bolj zdržano. Izrazili so pripravljenost za pomoč pri nacionalni spravi, če si je Somalci sveda želijo. Povsem drugače so se odzvali pripadniki človekoljubnih organizacij, ki svoje poslanstvo opravljajo v Somaliji. »Zdaj bo prišel mir. Prepričan sem v to,« je izjavil kirurg v bolnišnici Keynesaney, ki je operiral stotine vojnih ranjencev. »Ljudje so obupani, siti vojne. Ne morejo več naprej,« je še pojasnil. Domačini so drugačnega mnenja. »Umrl je general, ne njegova frakcija,« je izjavil eden izmed zdravnikov v bolnišnici. »Včasih je najbolje, da grem v službo in iz nje, na da bi pomislil na mir. Nič se ni spremenilo. Somalci se delijo na klane, zato ni pomoči. Sele ko se bodo vsi imeli za Somalce, šele takrat bo upanje,« je sklenil. Kračun o zrelosti Hrvaške in Slovenije SPLIT (STA) - »Letošnje leto je izrazito mimo, kar potrju' je zrelost Hrvaške in Slovenije, tako da tudi v primerih, & niso predvidene s sporazmni, obe strani ravnata tako, da ne prihaja do konfliktov«, je v zvezi s slovensko-hrvaški' mi odnosi dejal novi slovenski zunanji minister Davorin Kračun v pogovora za splitski časnik Slobodna Dabnaci' ja. Kračun je za omenjeni časnik tudi, da naj spori gkd® državne meje ne bi preprečevali normalnih odnosov na mejnem področju. »Idealno bi bilo, ce bi vse probleme naših držav, ki so posledica nasledstva skupne države, rešili z enim sporazumom«, je dodal KraCun ter ugotovi1’ da naj bi vprašanja lastniško-pravnih odnosov zaceli reševati po evropskih merilih.V problemu Ljubljanske banke je KraCun dejal, da je predvsem »problem nasledstva p° razpadu nekdanje Jugoslavije«, saj je problem banke »ve dno tudi problem njenih dolgov in terjatev«.»Slovenija ] zainteresirana za vključevanje Hrvaške v evropske inle gracije« je še povedal minister KraCun in dodal, da Slove nija računa na pomembno vlogo pri obnovi Bosne in H-cegovine. Napadi na policijske postaje na Kosovu BEOGRAD (STA/dpa) - Sinoči so na Kosovni neznanci napadli več policijskih postaj, pri Čemer je nastala gm0 tna škoda, ranjenih pa ni bilo. Neznanci so z ročnimi gr® natami napadli policijsko postajo v Podujevu, uničili P. so tudi policijski avtomobil. Pred policijsko postajo v R1 stini in bližnji vasi Krpimej pa je eksplodirala bom ®^ Odgovornost za podobne napade na srbsko poM0 1 pred Časom prevzela podtalna organizacija Osvobodi armada Kosova. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpiso-'•anje novih in potrditev starih abonmajev; Vsi tisti, ki bodo plaCali do 3. avgusta, imajo Pravico do 5 odst. popusta. Jrpozarjamo, da bo blagajna gledališča Ver-zaprta zaradi počitnic od 4. avgusta do l0- septembra. ^rg pred katedralo sv. Justa *La sera del di di festa« Uanes, 4. avgusta, ob 21. uri nastop gledalke skupine Teatro Studio Giallo s predsta-y° »Le incredibili istorie di un venditore di uuari«. Predstavi prireja Krožek Jacques KOROŠKA ilKSANJ “ekstanjski festival ^rajska arena: jutri, 5. t.m., ob 20.00 - Na-attcco - operna predstava; v torek, 6. t.m., ob 2°.00 - Koncert The Golden Gospel Singers; p Petek, 9. t.m., ob 20.00 - Flamenco Festival Lspanol; v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri na-stop Otto Schenka. Viu ko vec arkirisce pred glavno pošto: danes, 4.t.m., “P 9.30 pohod Zveze koroških partizanov po P vinski planini. Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bosta predstavi v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). Krožek Marina Mercantile (Miramarski drevored) Miramarski park Predstava »LuCi in zvoki» Danes, 4. in v jutri, 5.t.m., ob 21.00 in ob 22.15 »II sogno imperiale di Miramare«. V torek, 6. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 : »Una favola viennese a Miramare». ŽELEZNA KAPLA ■ SELE Danes, 4.t.m., ob 11. uri na vrhu Obirja: Pohod na Obir v spomin na Hermana Velika in Valentina Polanska. Nazaj grede piknik na Marofu. BILČOVS Pri sv. Hemi: V nedeljo, 11. t.m., ob 11.00 -Poslovilni koncert MePZ Jakob Petelin Gallus iz celovca pred odhodom na turnejo v ZDA in Kanado. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Grad sv. Justa »Castello in aria» - Danes, 4.t.m., ob 21.00 »Desperado«, ob 22.30 »El Mariachi« . režiser Ro-, ert Rodriguez - v priredbi Cappelle Undergraund. V primeru slabega vremena bodo pred-Vajali filme v gledališču Miela. GLASBA iSST Grad Sv. Justa Gastello in aria - Triestate ’96 d '■ 5- avgusta, ob 21.30 nastop bobn, ^>y Mantilla. torek, 6. avgusta, ob 21.30 koncert cig ?"ega orkestra Antal Szalai. Četrtek, 8. avgusta, ob 21.30 bo nastc auiele Luttazzi s predstavo »Adenoid ^sso con Luttazzi«. °ncerte organizira Združenje Globog vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (i 30063); informacije: Grad sv. Justa ( 308300). 'Avditorij Muzeja Revoltella ^ torek, e.t.m., ob 20.30 - 21.30 - 22.30: Kon-ert - Ensemble-Canzoni da battello. sredo, 7. t.m., ob 20.30, 21.30, 22.30 - Gla-ena predstava v 4 dejanjih Alfreda Lacose-g.laza - 1. dejanje »L’America e i primi viag- y torek, 13.t.m., ob 20.30, 21.30 in 22.30 -encert VViener Ensemble frzasko koncertno društvo Poroča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Trg Unita Poletni koncerti tržaške občinske godbe na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Damiani: Jutri, 5. avgusta, ob 20.30. Naslednji koncerti bodo 12., 19. in 26. avgusta. BRIŠČIKI Dom pristaniških delavcev V sredo, 21. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Inti Illimani. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Kulturni dom: Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R.Lipizzer. Razstave ipr ramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 2fi °^et* razstava »Praški zaklad«. Urnik: do do'7 • bra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra '■ januarja od 9. do 18. ure. ganska razstavna dvorana na Trgu Unita: kolek “ 6 na 0Sled razsJava Tiepolo - risbe iz KXlln ^artor*° (Largo Papa Giovanni slik ■ Do 13.10. je na ogled razstava risb ^ja iz 17. stoletja Tiepola . nin^v- ^ev°Itella: Na ogled je razstava umet-Nlna Perizija (1935-1993). rir»0 .d Je tudi razstava pop slikarja Ame-iti i«3 ^ma Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 5'24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Bassanese: na ogled je razstava ]^n a Gavaliereja z naslovom »Pian Cordova, magnano Sesia 28078». ta ®r9a Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. Uo Rv a'° Garlo Bach, Elio Caredda, Silva-seuhc* n°’ ^ames Brown, Juan Leal-Ruiz, Jo-scad dtobilito, Fulvio Giannini in Lucia Pe- " turistična ustanova: do 9.8. raz-Jdilj*3 b,*e8° Valentinuzzi. stavt ' Turistična ustanova: do 7.8. raz-Ja Galogero Chinnici. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do septembra je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: V torek, 6. t.m., ob 20.00 - odprtje razstave del gospe Hevvig Bledi »Slike in objekti«. ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OKlerf11^1' dom: Od 6. do 9, avgusta bc laifu razstava otroških likovnih del »Sc drilD„ j,9?*’ ki ga prireja goriška kulturne 8 Maja in Kulturni dom Gorica. eska galerija: razstavlja Mario Massera. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: v torek, 6.8., ob 20. uri odprtje razstave »Slike in objekti« Hewi-ge Bledi. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana SLOVJN5KK5* NMtOCNKA GUBAtdS&l V LKJ11MM tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Sčedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE ljubljansko: Čopovo 14 tel: 061/210-852 ŠTAJEllc V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A. Jarrv: KRALJ ABU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -skozi igro spoznavajmo prednamce! Glavni pokrovitelj razstave je Pivovarna Laško, d.d. Zaradi vzdrževalnih del je odprt vhod v Cankarjev dom le s Prešernove ceste. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. CAFE BELVEDERE Bled POLK -BLUES FESTIVAL: Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednarodni jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Avditorij Portorož, letno prizorišče: Križni hodnik, Piran: V petek, 9. avgusta, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri: RENATO CHICCO JAZZ KVARTET. Avditorij Portorož, letno prizorišče: V soboto, 10. avgusta, ob 21. uri: KONCERT ISTRSKIH PEVCEV. Nastopili bodo: Elio Pi-sak, Lidija Percan, Alen Vitasovič, Koprska folklorna skupina. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Turistično društvo Rogaška Slatina V torek, 6. avgusta, ob 21. uri: Koncert Erika Sulerja -klavir. V petek, 9. avgusta, ob 21. uri: Poletni večer jazza; nastopila bo Mia Žnidarič s pianistom. V četrtek, 15. avgusta, ob 21. uri: Koncert filmske glasbe -Orkester Akord. KUD FRANCE PREŠEREN Korunovo 14 Trnovo T R N F E S T '96 Danes, 4. avgusta, ob 21. uri: JOE BYRNE & Company, večer irske ljudske glasbe s člani skupine Sional Ceoil. V sredo, 7. avgusta, ob 21. uri: Nastop britanskega blues & soul poeta, pianistom in pevcem - PAUL MIL-LNS. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Evangeličanska cerkev, jutri, 5. avgusta, ob 20.30: Večer ob soju sveč Ansambel za staro glasbo iz Ženeve: Rene Zosso - glas, lajna; Anne Osnowycz - glas, madžarske citre; Reynaid Breithaupt - glas, lutnja, viela. Program: vokalno-inštmmentalna glasba 11. do 14. stoletja. V sodelovanju s Festivalom Radovljica. Križanke, v torek, 6. avgusta, ob 20.30: Gernot VVinischhofer - violina, Albina Sikšniute, klavir. Bled, cerkev sv. Martina, v torek, 6. avgusta, ob 20.30: Večer ob soju sveč PAN TRIO: Renate Kehr - flavta, Yumiko Noda - viola, Charlotte Cassedanne - harfa. Program: Debussy, Schubert, Mozart, Angerer. Vstop prost. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. CAFE GALERIIA SKICA Čevljarska ulica 29 Koper Razstava 12 črno-belih fotografij iz cikla »Ujetniki pogleda«, fotografa Antonia Živkovi Ca. Razstava bo na ogled do 23. avgusta. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5 Ljubljana SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Tradicionalne in nove tehnike. Razstava bo na ogled do 19. avgusta. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli /1688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Ljubljana Gtinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa.(Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Ljubljana Darja Lobnikar Lovak Olja na steklu. (Do 31. avgusta) KIČ KRIŽANKE Tra francoske revolucije 7 Liubliana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana KITAJSKIPAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. BEŽIGRAJSKA GALERI-JA Dunajska 31 Ljubljana Marko A. Kovačič ZATIŠJE PRED VIHARJEM. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA KRKA Dunajska 65 Liubliana Jože Vodlan SLIKE. Razstava bo na ogled do 11. septembra. GALERIJA SKUC Stari tra 21 Ljubljana Skupinska razstava STVAR DOGOVORA. Razstava bo na ogled do 3. avgusta. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) GALERIJA COMMER-Cf Einspielerjeva 6 Ljubljana SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV (Split). Likovna razstava bo na ogled do 9. avgusta. Nedelja, 4. avgusta 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO 40 MILIJARD DOLARJEV NA DNU MORJA Potopljeni zakladi ob španski obali MADRID - Ob andaluzijskih obalah na jugu Španije leži na morskem dnu okrog 300 španskih ladij, ki so jih potopili med letoma 1500 in 1820. Prevažale so zlato, srebro, porcelan in drage kamne. Juan Manuel Gracia Me-nocal, predsednik Združenja za najdbe španskih ladij, ki nima dobičkarskih namenov, pravi, da je obstoj teh ladij zabeležen v Arhivu o Indijah, ki se nahaja v Sevilli. Raziskave trajajo že 15 let, vodi pa jih Claudio Bonifa-cio, M je tudi član združenja Bonifacio pravi, da je vrednost potopljenega španskega zaklada, če štejemo samo skupno vrednost zlata in srebra, štirideset milijard dolarjev, tej denarni vrednosti pa moramo prišteti še zgodovinsko vrednost najdbe. Ceno zakladov so določili tako, da so vzeli za osnovo vrednost zakladov, ki so jih našli na ladji Nuestra Senora de Atoch, ta pa znaša 300 miljonov dolarjev. Ladjo, ki je bila potopljena leta 1622 ob obalah Floride, je leta 1971 našel Mel Fisher. Gracia Menocal upa, da mu bodo španske oblasti dovolile, da bo lahko rešil zaklade, kajti potopljene ladje v andaluzijskih vodah so že postale plen številnih potapljačev, M na svojo roko iščejo dragocene zaklade. Najprej bodo lahko reših ladjo Alzolo, ki je pripadala ladjevju generala Sancha de Viedma in ki je bila potopljena v vodah pri Huelvi leta 1551. Za kraje, kjer se nahajajo ladje, potopljene v času španskega kolonializma, vedo ra- zen članov združenja tudi številni potapljači. Slednji so že pred desetletji začeh pravi lov za zakladi, zakon pa določa, da vse, kar najdejo na dnu morja, pripada državi, zato ne bodo smeh domov odnesti ničesar - pa čeprav samo kot majhen spomin na najdbo. Strokovnjaki menijo, da bi se vrednost španske valute zvišala, če bi našli dragocene zaklade, pa tudi zlate rezerve bi bile znatno višje. Sex Pistols v ZDA DENVER (STA/Tanjug) -Ena najbolj znanih britanskih punk skupin - Sex Pistols - je s koncertom v Denverju prvič po 18 letih premora začela novo ameriško turnejo. Skupina se je namreč leta 1978 razšla, po le dveh letih skupnega igranja, letos pa so se glasbeniki znova zbrali. Sex Pistolsi bodo igrah v 19 ameriških mestih, nato pa bodo svetovno turnejo nadaljevali v Avstraliji, na Japonskem in Novi Zelandiji. Zgodovina ruske obveščevalne službe na cdfomu MOSKVA (STA/AFP) -Ruska obveščevalna služba je predstavila prvi cd-rom o 75-letni zgodovini svoje dejavnosti. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je tudi sporočila, da so na šest ur dolgi zgoščenki posneti predvsem pogovori z ruskimi tajnimi agenti iz obdobja hladne vojne. V ruščini in angleščini posneto zgoščenko je mogoče kupiti za 120 ameriških dolarjev. Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Spomlad je razživila zemljo. Pred dobrimi tremi Lunami so južni vetrovi razlomili nepregledno planjavo ledu na obsežnem jezeru v nešteto plošč. Zginile so gazi, ki so vezale med seboj posamezna kolišča, spajale otoke s celino in vodile vsevprek, po dolgem in počez. Voda v jezeru je narasla do kolov, na katere so bile posta- vljene koče in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skrbelo, da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne drevake, iz enega samega debla tesane in izžgane čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. V odtaljeno jezero in močvirja so pričele letati jate povodnih ptic, izmed katerih jih je bore malo prezimilo v nezamrzlih tekočih vodah. Nekatere med njimi so postale lahek plen spre- tnih lovcev s kolišč. Ob prvem zelenju je zaživelo ločje in grmičevje, kakor tudi goščave in dobrave, od raznovrstnih prepevajočih drobnih ptic. Zgodnji žarki sonca so obsijali vrh pred kratkim ozelenelega orjaškega hrasta na robu strmo odsekanega hriba nad odtokom plitvega jezera. Na široko izsekano jaso, okrog ra- zglednega hrasta, je stopil po obrazu šele na kratko obra-ščen moški, kateremu so bili konec lanskega poletja koli-ščarji vzdeli ime Ostrorogi Jelen.Visoko je odskočil, ujel z rokama prvo vejo in se povzpel v sušeč se vrh zelene krošnje. Pred njim so se razprostirali nepregledni gozdovi. V prostrani globeli naravnost tam čez si je bil priboril moško čast, sloves neustrašnega lovca in ponosno ime. Lansko leto je bilo, ob času, ko so trave že usipale semena. Jeleni so se pričeli p oj ati. Mladec je vedel, da so doslej hodili oprezat na jelenje rastišče v Tihi globeli navadno po trije, gotovo pa dva. V svoji mladi drznosti pa ni moral reči za spremljevalca. Brata, Neokretnega Karpa, bi celo ne maral s sabo. Se pred svitom je Jelen vstal, nabrusil sekiro, naostil puščice, napel lok ter se odpeljal z drevakom. Pristal je na koncu globoko v trdino segajoče zajede. Bile so ga same oči in ušesa. In še z nosom je lovil vonje. Ze iz daljave je začul močno, globoko in polnoglasno rukanje jelena. V nos mu je udaril rezek dah pojajočih se košut. Pet jih je bilo. Orjaški ostrorogi jelen se je sukal med njimi. Bil je tako visok, da bi Plamenolasec, drugi sin Brkatega Soma ne mogel pogledati čez njegova pleča, če bi stopil obenj. Jelen je hotel pravkar zaskočiti najmanjšo košuto, pa se mu je zmaknila. Ostrorogi jelen je zanikal iz polnih prsi. Noben tekmec se mu ni odzval. Plamenolasec je previdno napel lok in sprožil. Toda orjaški jelen ga je pravočasno zavohal in se togotno zarukajoč za las zmaknil. S sklonjeno glavo in naprej štrlečim rogovjem je drvel orjak naravnost proti Plamenolascu, ki se ni mogel umakniti. Bliskovito se je naglo široko razkoračil, z obema rokama poprijel sulico in jo nameril proti urno se bližajoči razjarjeni živali. Ta hip se je konica že zadrla v jelenov vrat in za njo skoraj pol vrbovega ročaja. Jelen je jezno zamahnil z glavo. Sulica se je prelomila. Drzni mladec pa je odletel skozi rogovje jelenu na pleča. Z roko se je ujel za grl' vo, se naglo obrnil in z vso močjo usekal s kamnito sekir0 med roge. Jelen je pokleknil iD globoko hropeč obležal postrani v mlaki krvi. {Se nadaljuj6! SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBUKA ISTORODNA PLEMENITEV NEUPRAVIČEN PREVZEM PRE-M0ŽENJA HRIB NAD BEOGRADOM FRANC. FILM. REŽ. (JEAN) BRIT. ROCKER (BRIAN) NEKD.AM. PREDSED. (mm) REPUBLIKA ZADNJE POČI- VALIŠČE NAVOJNICA ZA IZLOŽBE ARABSKI PRINC ŠKOTSKI FILM. IG. (ROŽNATI PANTER) VRLINA REPUBLIKA MAJHEN KOS PAPIRJA GR. MIT. ERINUA KITAJSKO GLASBILO S STRUNAMI STRONCU GOROVJE V SAHARI, ASBEN JEZERO MALAVI NEKD. NOGOMET. SUŠIČ DRUŽINA SL0VEN. SKLADAT. TRAM ODVAJALNO SREDSTVO NEDAVNO IZKRČEN SVET BOŽJE- POTNIK UUBUAN. PLAVALNI KLUB DUHOVNA IN MATER. KORIST PLODOVI DUKE TUJA OBL IM. ANITA SANJE IGRALEC VALLONE PREPROST PLUG RADIKALEN HUSIT TONE KRALJ REŽISER BERGMAN sou BOROVE KISLINE SELEN VODNA RASTUNA AM.FILM. IG. (AL) PREBIVALEC SEL GRŠKA BOGINJA USODE ZDRUŽENJE PISATELJEV ZGOŠČENO IZRAŽENA MISEL PROGASTI AFRIŠKI KOPITAR PRVI SLOV. ROMAN STARORIM. ZDRAVNIK ORGAN VIDA LATINSKI VEZNIK VOJAŠKA SPOJ ROKE STRUPOM - UPRAVI- TELJ PEVKA FITZGERALD POSUŠENA TRAVA ZA KRMO POSTAVA ANGL. FIZIK, NOBELOVEC LETA 1933 (PAUL) JUDOVSKI PREROK GLAVNI ŠTEVNIK NEM. PISATEU (GUENTER) PRAPREB. APENIN. POLOTOKA MESTO V ZASAVJU FRANC. SUKAR (EOOUARD) REKA V BELORUSIJI IN LITVI KATRAN POLET, ZANOS ZAŠČITNICA MEST V GR. MIT. GNOJILO IZ IZTREBKOV MORSKIH PTIC KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK ZOLAJEV ROMAN GR. PESNIK (JANIS) ■SCD$ ‘VNVN ‘V)0 ‘ONVA9, VN3XV ‘NVT3 'tf3A ki se običajno na*. nih tekmovanj redno ^ežujejo. jji ^Naa tekma je bila zelo za-Nuva. £ temu je pripomogla tu??ei razgibana proga in pa go S^uPni štart v vseh kate-t0 JNN- To je sicer organiza-toH em Povzroeilo več dela, Ce .a Za gledalce in tekmoval-J® tekmovanje pridobilo na vil' aCnosti. Daleč največ pr-Dg^est so osvojili člani SK uh !?}’ to društvo pa je pre-verJ1Vo slavilo tudi v društ-eki 1 razvrstitvi pred tržaško klP° Cottur. bei tekmovalcev velja pose-Gi 66-letnega Pepija Cel lna, ki je hrabro prevozil tetno progo. Večer je sledilo bogato na- grajevanje, ki so ga zaradi naliva začeli nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno. ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH Baby: Matej Glavina (Devin); naraščajniki: Egon Taučer (Devin); naraščajnice: Mateja Paulina (Devin); mladinci: Aljoša Paulina (Devin); članice: Barbara Antonini (Devin); seniorji A: Claudio Peric (Devin); seniorji B: Maurizio Primosi (Devin); seniorji C: Paolo Sculin (Cottur); veterani: Milan Škabar. Michael Doohan najhitrejši doSOOccm V četrtlitrskem razredu Max Biaggi na treningu 2, ZELTVVEG - Na motociklistični dirki za veliko nagrado Avstrije - deseta preizkušnja za svetovno prvenstvo - bo v razredu do 500 ccm iz najugodnejšega položaja štartal Michael Doohan, ki je bil na včerajšnjem drugem treningu najhitrejši. Za njim sta se uvrstila Spanec Criville in Italijan Gada 1 or a. V četrtlitrskem razredu je Max Biaggi dosegel drugi čas, za Olivierjem Jacqueom iz Francije. Izidi 2. treninga, 500 ccm: 1. Michael Doohan (Avs/Honda) 1:29.430; 2. Alex Criville (Spa/Honda) 1:30.126; 3. Luca Cadalora (Ita/Honda) 1:30.157; 250 ccm: 1. Olivier Jacque (Fra/Honda) 1:33.700; 2. Mas-similiano Biaggi (Ita/Aprilia) 1:34.051; 3. Ralf Waldmann (Nem/Honda) 1:34.238; 125 ccm: 1. Masaki Tokudome (Jap/Aprilia) 1:41.254; 2. Emili o Alzamora (Spa/Honda) 1:41.262; 3. Valentino Rossi (Ita/Aprilia) 1:41.338 itd. Avstrijski nogometni pokal: SAK izpadel že v prvem kolu CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so izpadli že v prvem kolu tekmovanja za avstrijski pokal. Bivši drugoligaš, ki bo v letošnji sezoni igral v regionalni hgi (3. divizija), je pred domačo publiko izgubil dvoboj z ekipo VSV iz Beljaka z 1:2 (0:1). SAK je tekmo začel agresivno in si ustvaril tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda srečnejši so bili gosti, ki so tik pred polčasom povedli z 0:1 in nato v 55. minuti celo z 0:2. Novi legionar SAK Nedim Omerovič, ki je v pretekli sezoni igral za Slobodo iz Tuzle, je sicer minuto kasneje zatresel mrežo nasprotnika, izenačiti pa slovenskim nogometašem ni več uspelo. (I.L.) Obvestilo ODBOJKARSKA SEKCIJA SD KONTOVEL organizira od 5. do 14. avgusta 1996 tečaj miniod-bojke. Tečaj bo potekal na igrišču na Kontovelu vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Prijave sprejemajo odbornice društva po tel. 251161 in 251038 v večernih urah, vpis pa je možen tudi neposredno pred začetkom tečaja. SD BRDINA organizira pohod na Krn 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. št. 212859 in 226271 ob večernih urah. TPK SIRENA -Sekcija športnega ribolova vabi svoje člane na pobratenje z društvom Vipava v nedeljo, 4. t.m., od 9. ure dalje. RAI 3 slovenski program Zb Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.45 20.55 21.05 Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.10 10.40 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 18.50 19.30 20.30 20.45 22.25 22.35 0.05 0.25 0.55 1.40 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L/albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Velike razstave -Emil Nolde Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena Črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita M. Pani in B. Boccoli) Dnevnik Aktualno: Viteški turnir «Quintana» Aktualni variete o olimpijskih igrah: Atlantam tam (vodi Fabrizio Friz-zi) Vreme in dnevnik Športne vesti Nan.: Occhio di falco -Vdove v nevarnosti (i. Gene Gnocchi, M. Messe-ri, L. Colussi) Dnevnik Olimpijske igre Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Operetna kronika: Princi-pesse, violini e champa-gne (L. Masiero) Variete: Macario RAI 2 8.10 9.10 10.30 11.30 11.55 12.00 13.00 13.40 14.30 16.10 16.55 18.35 19.35 19.50 20.30 20.50 22.50 23.15 23.35 0.10 Nan.: Paradise Beach Film: Tutto mi accusa (dram., VB ’48) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Olimpijska odd.: Cerchi stelle e strisce Film: Gli imbroglioni (kom., ’63, i. W. Chiari) Aktualna odd.: Cercando cercando Film: C.I.A. Criminal In-telligence Agency sezio-ne sterminio (ZDA 75) Nan.: Un caso per due Vreme kratke vesti Nedeljsli Disney Dnevnik Tg2 Film: Scappiamo col malloppo (kom., ZDA ’90, i. B. Murray) Aktualno: Scanner Dnevnik in vreme Zidovska kultura Olimpijske igre: košarka, 3.00 zaključna slovesnost RAI 3 6.00 9.00 9.30 10.50 12.00 13.00 14.00 14.30 18.50 19.55 22.35 23.00 0.00 0.10 1.35 2.10 Variete: Fuori orario Olimpijske igre Glasba: Koncert za harfo Dober dan, glasba! - Koncert v spomin na žrtve-pokola v Bologni Dok.: Magična noC Kolesarstvo: S. Patrigna-no, 1. memorial Vincen-zo Muccioli Deželni dnevnik Šport: olimpijske igre -atletika - maraton, kanu, dresura, 16.00 odbojka Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Olimpiske igre: gimnastika (finale posamezniki, boks, dresura, 20.30 odfbojka (finale) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja NoCni dnevnik Film: Le mani deli’ as-sassino (dram., ZDA '60, i. P. Lukather, J. Staple-ton, J. Harvey) Variete: Fuori orario, vmes Sat Sat NoCni dnevnik RETE 4 Nan.: Wings, 7.00 Love Boat, 8.00 Jeffersonovi, 8.30 Hawaii - Missione speciale, 9.30 Un dottore fra le nuvole TV film: Dimentica il passato (dram., ZDA ’80), vmes (11.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Izbor ted- iffi Dnevnik Tg4 Film: Le gladiatrici (pust, It. ’63, i. M. Fiore) Variete: Bellezze al ba- 17.30 19.25 19.50 20.40 22.45 0.45 gno (’93) Nan.: Christine Cromvvell Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Cugini (kom., ZDA ’89, i. L Rossellini) Film: Padre e figlio (dram., It. ’94, i. M. PLa-cido, S. Dionisi), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska ® CANALE 5 6.00 8.50 9.30 11.45 12.15 13.00 13.30 14.00 16.15 18.25 20.00 20.30 22.30 0.00 0.15 2.00 2.30 Na prvi strani Aktualno: Arca di Noe (vodi Licia Cold) Film: Black Stadion (pust., ZDA '79, i. M. Roo-ney, T. Garr, C. Muse) Nan.: Nonno Felice - Nebesa naj počakajo Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Risanke: Simpsonovi Film: Giuramento (dram., It. '82, r. A. Brescia, i. M. Merola, N. D’Angelo, I, Di Benedetto) Film: Letto a tre piazze (kom.. It. ’60, i. Toth, P. De Filippo, N. Gray) Variete: Viva Napoli (vodi Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5 in vreme TV film: Caro maestro (kom.. It. '95, i. M. Co-lumbro, E. S. Ricci, S. Mondaini, R. Scardola) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. Jimmy Smits, D. Franz, N. futurro) Dnevnik Film: Maciste nella terra dei Ciclopi (pust., It. '61, i. G. Mitchell, C. Alonso) Pregled tiska Nan.: Sposati con figli ITALIA1 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Variete: golosi, ma sani Variete za najmlajše: Sor-ridi c’e Bim Bum Bam, risanke Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Nan.: Agli ordini papa Šport: Grand Prix TV film: Noi da soli (dram., ZDA '88, i. S. Hennig, S. VVarner) Aktualna odd. o festivalu filma za mladino Giffoni Nan.: Tarzan - Beg Cite in Tantorja Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Thunder in Paradise, 20.00 Gli amici di papš - Prvi dan šole (i. David Coulier, J. Stamos, Bob Saget) Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. C: Norris, F. Red Crow VVesterman) Aktualno s festivala Giffoni: La notte delle bugie Film: Le donne non vol-giono piu (kom.. It. '92, i. L. Lante Della Rovere) Italija 1 šport # TELE 4 19.15 15.05 15.55 18.30 20.35 21.05 22.00 22.30 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: II diluvio - Potop 19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane Poletna športna odd. Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja ® MONTECARLO I 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels Nan.: Rooster j Šport: TMC Race Oddaja o motorjih Crono Nan.: Gospa in prikazen Film: Brancaleone alle crociate (kom.. It. 71) Film: La vita privata di Sherlock Holmes (70) tr Slovenija 1 IH Koper 8.30 9.00 9.25 9.55 11.00 Videostrani Delfi in prijatelji, 6. del Sredi galaksije zavij levo, ponovitev 11. dela nanizanke Nedeljska maša Atlas človeškega telesa, 7. del 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 4. del Ljudje in zemlja Poročila Hugo, tv igrica Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Zenske z obale, 4. del TV dnevnik 1 Po domače Loto 19.30 19.45 20.00 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Atlanta '96 20.35 22.15 23.15 23.40 Igre brez meja, 6. oddaja Martin Chuzzlewit, 4. del TV dnevnik 3, vreme Sova: Kobra, žl.^del Slovenija 2 9.05 9.50 10.40 10.50 13.00 15.55 16.15 17.20 18.00 19.00 20.25 0.10 0.20 2.25 V vrtincu, pon. Tok, tok Atlanta Atletika: finale, prenos Košarka: finale (M), prenos Atletika, prenos Konjeništvo, prenos Odbojka: finale, prenos Rokomet: finale (M), prenos Boks, prenos Rokomet: finale (M), prenos Odbojka: finale (M), prenos Ritmična gimnastika: finale, prenos Košarka: finale (Z), prenos Zaključek Olimpijskih iger, prenos 15.30 16.00 17.00 18.00 18.40 19.00 19.30 20.25 20.30 21.00 22.30 22.45 23.30 Euronevvs Atlanta - Olimpijada '96, povzetek dogodkov Atlanta - Olimpiada'96: Košarka - finale Korenine slovenske lipe TV dnevnik Atlanta '96: Rokomet - finale, prenos Žrebanje loto Atlanta - Olimpijada '96 Odbojka - finale Pariji slave, francoski film, 1964 Vsedanes - TV dnevnik Globus Achting Baby! - trasmissi-one culturale a c ura do Roberto Ferrucci Slovenski program Kam vodijo naše stezice Hrvaška 1 8.45 8.55 9.00 10.25 11.24 12.00 12.20 13.40 14.10 14.15 14.45 15.30 16.00 18.50 19.15 19.30 20.05 22.45 23.20 TV koledar Poročila Otroški program Sezamova ulica Gumi-gumi Oddaja za otroke Poročila Kmetijska oddaja Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Oprah Show Detektivi, 5. del serije Morski volk, ameriški film, 1993 Zajčkove zgodbe, 1. del Tv fortuna Dnevnik Split '967, prenos Poročen... z otroki, 22-del ameriške nanizanke Človeška žival, 5. del dok. serije Nesmrtni geni OVEN 21.3,- 20.4.: Teža osamljenosti vas bo vth^ dila po poteh, po katerih niste še nikdar korakali. R®" seneCeni boste: ne da bi srečali eno samo človeško dušo, se boste vrnili docela samozadostni. BIK 21.4. - to. 5.: Naključje vas bo pripeljalo med ljudi, ki jim bodo vaša življenjska načela tako zelo všeč, da boste na mah pridobili kup privržencev. Zaenkrat zgolj načelnih, a vendarle. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Današnji dan bo potekal kareeda mimo, Čeprav bo poln nepredvidljivih dogodkov in zapletov. Zahvalite se notranji stabilnosti, do katere vas je pripeljala skromnost. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nihali boste med željami in bojaznimi, zato vam bo nedeljsko presenečenje spodletelo. A nic hudega - zveCer boste premagali notranje nasprotje in presenetili ponedeljek r ~\ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s...; 18.05 Reportaža; 18.35 Mariborski oktet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Olimpijski pr. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.00 Olimpiada; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Olimpijska odd.; 20.00 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00,10,00,11.00,13.00,14,00,18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 \ik; 7.00 Kronika; 7,30 Zvezdni pre-9ted; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke ®me- 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 4'45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 6d5 Popevki tedna; 16.40 Tema popold-6Va; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 rca'° dneva; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 ifm8'00, 9'00' la0°' H-00- 12.00, 13.00, -00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena rnatmeja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Oš in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18,15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncert Evroradia ORF; 22.30 Dvignjena zavesai; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.15 Olimpijski utrinek; 9.40 Hit dneva; 10.00 Od Vrha do dna; 10.40 Power play; 11.00 Izbor treh pesmi; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play, hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Bla bla radio; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, T5.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.45 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Vokalno-instrumental-na skupina Duodena Cantitans-Cappella Rudolphina; 11.15 Slov. lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Dober nasvet (E. Jurič); 11.40 New Age; 12.00 Zdravje v naših rokah; 12.30 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.35 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Zastrta krila; 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi " 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DJSTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISC6 TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Kh) 6 66 A VREMENSKA SLIKA 1010 Oslabljena fronta se zadržuje nad vzhodno Evropo, nad zaho- . dno in srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega O pritiska. Z zmernimi severovzhodnimi vetrovi doteka nad nase (_6> kraje nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. S 6 6 J 1 6 Z OSLO STOCKHOLM '14/22 o ,4/19 ° HELSINKI 16/18 DUBLIN o' -/- AMSTERDAM-/-—LONDONo o 13/21 1020 X ' " ~ MOSKVA BERLIN 14/20 VARŠAVA17/19 VIKIJEV * XX,. 23/21 JNAU 19/22 oBRUSEU -/- ŽENEVA 16/22 0 MILANO °21 /28 ‘ LIZBONA -/- UUBUANA 20/25 0 - BEOGRAD 25/- o ooon C r- SPLIT 23/30 OSOFIJA23/. —^A^kopje O • 21/33^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA .x n ..ATENE31{~ 'Xx"-_ Sonce bo vzšlo ob 05.48 in zašlo ob 20.28. Dan bo dolg 14 ur in 40 minut /Lunine mene ^ Jy(/0r — Luna bo vzšla ob 23.11 in zašla ob 11.53. PLIMOVANJE Danes: ob 6.58 najnižje 40 cm, ob 13.42 najvišje 39 cm, ob 20.04 najnižje -21 cm. Tubi: ob 1.30 najvisje 14 cm, ob 7.29 najnižje -29 cm, ob 14.24 najvišje 34 cm, ob 21.17 najnižje -17 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 18,0 Sava Radovljica 12,8 Sava Šentjakob 15,2 Sava Hrastnik 18,0 Sora Suha 15,6 Ljubljanica Moste 17,1 POSTAJA Gradaščica Dvor Savinja Veliko Širje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 22,8 15,9 12,0 12,1 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bolj bodo utrujeni, razdražljivi, nemimi in potrti. V krajih, kjer bodo nevihte Sele popoldne, bo sredi dneva soparno. m TEMPERATURE MORJA Portorož PoreC Crikvenica Split Komiža Hvar °C 24.0 23,3 21.0 23,0 23,0 23,0 TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m iH °C 19 15 10 8 5 2 ' ■ 1 — ^1] Namesto »princa« jih čaka grenka izkušnja MOSKVA - »Ni bil hudoben, vendar neznosno posesiven, niti koraka nisem mogla narediti sama.« Po dveh mesecih, ki jih je prebila dejansko kot jetnica, je 38-letna Irina zapustila Turin in se razočarana vrnila domov v Moskvo. Upanje, da bo v Italiji našla sorodno dušo, je splavalo po vodi. Od svojega moža se je lotila pred 10 leti, z njim je imela dva otroka, sedaj sta stara skoraj dvajset let, sama jih ima 38, dokončala je univerzo, dobro govori angleško: želela si je ustvariti nov dom na Zahodu, obrnila se je do ene od tolikih agencij, s pomočjo katere je stopila v stik z nekim 20 let mlajšim Italijanom. Pot v Italijo pa je bila pravi polom, sedaj pravi, da nikoli veC ne bo stopila na Apeninski polotok. V zadnjih letih so v Moskvi kot gobe po dežju zrasle številne poročne agencije, veC kot trideset jih je, dela imajo na pretek. Dekleta, ki si želijo dobiti »princa« na zahodu, pustijo dve svoji fotografiji, nekaj najosnovnejših podatkov in 50 dolarjev. Agencija zatem podatke proda sorodnim agencijam na tujem. Če pride do kontakta in kandidat za zaroko povabi dekle k sebi, mora odšteti okrog 1000 dolarjev in Cez kakšen te- den mu »zaročenka« potrka na vrata. Velika večina teh stikov propade, a kljub temu se je veC deset tisoC Rusinj poročilo na zahod. Skandinavske države so zanimive zaradi visokih dohodkov, vendar so severnjaki premalo romantični. Tudi o Italijanih pa nimajo najbojšega mnenja, seveda tiste, ki jim je spodletelo: povedale so, da so sumničavi, premalo pozorni, celo tepli so jih. Se dobro pa je, Ce ostane pri tem: marsikdaj se za agencijami skrivajo ljudje, ki dekleta zvabijo na Zahodn, kjer jih ne Čaka nikakršna zaroka ali poroka, temveč pločnik. »Kolobrc« za ljubitelje hitrosti Malce neobičajnemu biciklu na je povedal, da njegom izum tehta sa-sliki je njegov izumitelj, 32-letni Han- mo 7, 5 kilograma, lahko pa doseže nu Vierikko iz Helsinkov, dal ime hitrost 30 kilometrov na uro. Za zdaj »kickbike«, čemur bi po domače pa ta posebni bicikel ni na prodaj, lahko rekli »kolobrc«. Sam Vierikko (Telefoto AP) Zaradi razporoke spet na televizijo LONDON - Angleški filmski zvezdnik Roger Moore, ki že od leta 1971 ne nastopa več v televizijskih nadaljevankah, se je naenkrat odločil, da to znova počne. Po 28 letih se bo namreč lotil od Lui-se Mattioli in ji bo moral odstopiti polovico svojega premoženja, a se boji, da ne bi prišel na beraško palico. Njegovo premoženje je vredno 80 milijard lir in Ce tem odštejemo polovico, ugotovimo, da bo ostalo revežu le še 40 milijard - torej premalo za 69-letnika, ki se hoče poročiti s Christino Tholstrup. Da ne bi postal siromak, bo igral v ameriški nadaljevanki vodjo protiterosticne edinice in za to prejel 2 milijardi lir, pa Se 7 milijard marže na račun distribucije. Veliki peSCeni kip strašnega Godzille je samo eden od 30 peščenih kipov, ki so na ogled na japonski plaži Zaimoku- za, 50 km južno od Tokia. RaZ6r;0-»Sand art« so priredili v okviru tra nalnega poletnega pusta (telefoto Ar-1