TRETJI KOMBAJN ZA BEŽIGRADOM
V Dolu imajo »zmaja
V Dolu imajo riovega kraja-na, na katerega so zelo pono-sni. To je žitni kombajn Zmaj 133 S, eden izmed treh, ki jih premore naša občina in ki za njene potrebe povsem zado-stujejo. Dolski »zmaj« stanuje zaenkrat v začasni garaži - v enem izmed skladišč tovarne Jub - ter čaka, da mu bodo možje \z kmetijske zadruge uredili pod svojo streho ob-Ijubljeni in zasluženi počitek. Tega »zmaj« gotovo potrebu-je, saj je opravil letošnje polet-jfi že 85 delovnih ur, pospravil z dolskih in sosednjih polj na
cente ječmena in pšenice, ča-ka pa ga ša ajda.
Naša pripoved pa ima prav-zaprav drug začetek. Sredi po-letja smo namred prejeli pism« Dolana Franca Končarja, v ka-terem se javno zahvaljuje vod-stvu krajevne skupnosti Dol in še posebej predsedniku njene skupščine Bojanu Buncu, da sr. mu brezplačno poželi ječ-men na njegovi zemlji v Klečah z novim »zmajem« S tem so proslavili dan borca in tovari-ško pomagali Francu Končar-ju, ki je tudi sam borec ter vo-jaški vojni invalid. Kako se je pravzaprav vse začelo?
»Lansko jesen smo se zami-slili nad visokim setvenim na-črtom pšenice, ki naj bi ga v naši krajevni skupnosti izpol-nili,« je začel pripoved Miro Grad, predsednik sveta^krajev-ne skupnosti Dol. »Naj mimo-grede povem, da smo letos po-želi 30 odstotkov več pšenice, kot je bilo predvideno. Beseda je dala besedo in na sestanku s kmeti smo se na lepem vpraša-ii, zakaj si krajani ne bi kupili svojega kombajna, namesto da si ga vsako leto izposojamo od drugih in za to tudi precej plačamo,« je dejal Miro Grad. Prav v tistem času, lansko je-sen, je Sava v Dolu močno pre-
stopila bregove in povzročila kmetom prenekatero tegobo. Kot odškodnino za nastalo škodo ob poplavi so dobili vsi skupaj 90 starih milijonov di-narjev, ki so jih bili pripravljeni odstopiti za nakup novega kombajna. Ni bilo treba dosti premišljevati in računati. Kar takoj so se odločili, da gredo v stroške. Bazliko v ceni do 134 milijonov dinarjev so pokrili iz sredstev krajevne skupnosti in konec junija letos je v Dol pri-peljal dolgo pričakovani »zmaj«. Odločitev krajanov je bila z
letošnjo žetvijo bogato popla-čana. Kombajn je pospravil pridelek vsem Dolanom, pa še sosedom je priskočil napo-moč. Za eno uro dela odštejejo zdaj krajani Dola 3.000, iz osta-lih krajevnih skupnosti pa 3.600 dinarjev. Denar so pora-bili za vzdrževanje stroja in amortizacijo, ostanek okoli treh starih milijonov dinarjev pa bodo po končani letošnji žetvi porabili za redno letno vzdrževanje kombajna. Usta-novili so tudi posebno kmetij-sko komisijo, ki skrbi za izvaja-nje setvenih načrtov in določili tri strojnike, ki bodo skrbeli za »zmaja«. »Napišite; da ^smo kombajn kupili vsi krajani,« je dejal Brane Aleš, vodja odbora za vzdrževanja kombajna,« in da bomo skupno tudi skrbeli zanj.«
DRUGA PRIDOBITEV -KMEČKI HRAM
Svojo prvo delovno uro je »zmaj« opravil na zemlji Fran-ceta Končarja. »To je bilo slo-vesno, ko smo se vozili do Kleč,« se spominja Miro Grad. »Krajevna borčevska organi-zacija nas je opozorila, da bi Franc potreboval našo pomoč, pa smo se odpravili k njemu.
Bil je ravno četrti julij, tako da smo prvič preizkusili novi stroj in hkrati proslavili tudi dan borca. V vsaki vasi smo se ustavili. Krajani so nam pripra-vili prave »šrange«, pri katerih smo se morali ustaviti in naz-draviti novemu »zmaju«. Slav-je, ki mu ni bilo ne konca ne kraja, se je potem nadaljevalo še v prav tako novi Gradovi gostilni Kmečki hram, ki je bila odprta julija in ki predstavlja poleg kombajna drugo letoš-njo pridobitev Dolanov. V njej ponuja Miro Grad poleg ple-skavice skajmakom in kraške-
ga pršuta tudi posebnost -zbirko najbolj rekordnih pri-delkov okoliških kmetov. Tako mu krasita vitrino 90-deka-gramska koleraba, 60-deka-gramsko korenje in krompir, ki tehta kar kilogram in 70 deka-gramov. Čigav je, nam ni izdal - najbrž zaradi znanega pre-govora...
Čeprav Bežigrad ni kmetij-ska občina, ima torej tudi svoje rekorde. V minuli sezoni so be-žigrajski kmetje zasejali s pše-nico 65 hektarjev polj in je pri-delali okoli 247 ton. Večinoma so jo zamenjali za koruzo, ka-tere pridelek je bil zaradi suše za 30 do 40 odstotkov slabši kot ponavadi. Ječmen je bil lansko jesen posejan na 18 hektarih polj, oves na 4 hekta-rih, koruza za zrnje na 38 hek-tarih, za silažo pa na 132 hek-tarih, zelje in vrtnine na 48 hektarih, krompir pa na 46 hektarih. Prideiek je bil zaradi letošnje dolge suše skoraj pri vseh poljščinah za tretjino slabši kot ponavadi. Miro Grad iz Dola vas zato vabi na ogled tistih redkih rekordov, ki so premagali tudi najhujšo sušo-samo hitro ga obiščite, da se ne bodo tudi ti posušili.
VIDA PETROVČIČ