Poslušajte 1 Tov. IVAM REGENT bo danes ob 18 . uri govoril na radiu jugoslov. cone Trsta (val doli 240 m) PoslllŠftjtBl ki-vzT*-rx5TOvrtbui-i; viA.iJtuvvamaB PHIHOHSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto V : Ceng 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 8. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 135 (1225) Govor Fov.Vojmirja na tržaškem Delavski razred v Trstu in nje-novem ozemlju je od časa osvobo-lh'e pa pse do danes preživel dol-n° vrsto težkih borb za svoje osnov, ne pravice ter vodil dosledno težko orbo za uveljavitev vseh tistih de-0kratičnih načel ki so jih pred !Ve®a postavili interesi najširših judskih množic našega ozemlja, odeljske volitve pa bodo brez dvo-nia važen dogodek v tej povojni flodopijjj pri nas. Zato se priprav-‘lamo nanje vsi, zlasti pa delavski lazred, ter stopiti na pozornico jav-Jega upravljanja v interesu vseh klovnih ljudi. Te upravne volitve' pa se ne bo-® vršile v takem ozračju kakor bi “° Želeti, ker odgovorni organi ™ eljavljajo načela, ki niso v skla-u z občimi interesi tržaških voliv-ev> ker so odgovorni organi še en-'ot poteptali pravico do enako- pravnosti tukaj živečih narodnosti in ker je bila dana pravica do volitev vsem onim, .ki je po določilih mirovne pogodbe ne bi smeli imeti. Toda kljub vsem kršitvam demokratičnih načel in določb mirovne pogodbe bodo demokratične množice Trsta, pošteni demokratje pokazali vso težo svoje sile in moči. Res je, da se tržaške delovne množice ne bodo predstavile na volitvah povsem enotno kakor bi bile to storile pred dobrim letom dni in to iz že dobro znanih razlogov, toda kljub vsemu temu se marsikatera nada reakcije in imperialistov, ki so s takim nadepolnim pričakovanjem gledali na razkol v tržaškem demokratičnem taboru in upali na njegov popolni razkol in demorali-zacijo, ne bo uresničila. Tržaški delavec, tržaški demokratje in vsi pošteni ljudje bodo ii UELEnom .jnoraisii mr. ust« ir. rosft siz t Biia MBisiia M Za vse tiste, ki Se ne vedo, kaj se skriva za «Sloven-Sko narodno listo» z AGNELETTOM IN VESELOM na čelu ter «lipovo vejico s helebardo, ponatiskujemo odlomek Poročila, ki ga je o sodni razpravi v Postojni proti vojnemu zločincu Magazinoviču objavil «Slovenski poročevalec«: “Obtoženi (Magazinovič)je za tem pred sodiščem opisal, kako je z ostalimi člani tajnega odbora SDZ, posebno pa z Brankom Agnelettom konec 1947. leta sodeloval pri organiziranju tajne policijske čete. Dr. AGNELETTO JOSIP in Dr. VESEL sta v ta namen šla k polkovniku Richardsonu, ki je odobril njihov načrt. Po njegovem naročilu naj bi četa imela 120 ljudi, ki bi lih finansirali Američani. Ljudi za to čete so začeli nabirati iz SDZ v Trstu in Gorici ter iz emigrantskih taborišč v Italiji in Nemčiji. Obtoženi je priznal, da je zanjo predlagal štiri svoje znance in jim poslal poziven. ‘■.Policijska četa bi morala tajno vodstvo SDZ obveščati o aktivistih SIAU-ja in KP hkrati pa s terorjem razbijati enotnost demokratične fronte. Ceta bi morala biti organizirana po sistemu trojkn. (Iz «Slov. poročevalca« od 3. VI. t. 1.) kidali molči “La Voce liberan javlja: « ... al tompagno Fabiani — chissa come e Perche — e scappato detto che vo- tar comunista voleva dire anche af- (rettare 1’annessione di Trieste al- ^Publikanska «Voce» misli, da 0flkriva Ameriko. Zanjo je mogoče Amerika; za nas .* to ni nobeno odkritje. Vidaliju v "jes°vi telesni straži smo to podali že pred enim letom. Ce se je jStotku še nekako otepal te ob-kr r • ** s*rahu Pretl tržaškim demoničnim gibanjem, misli danes, da -,u to ni več potrebno. Zlasti na-> kako on vodi svojo predvoliv- kampanjo, dokazuje njegovo vreprf- da je tržaško demokra-Pripravljeno pogoltniti tudi od- bo krit' gibanje že dovolj “zrelo«, da it,,. Prehod na revizionistično linijo al>janstva. lji^a(ln.ii člen v verigi tega Vida-„ veSa naročenega revizionizma Sliatt-'- k'* Prihod samega tov. To-je at‘ija, ki naj bi temu, za sedaj sramežljivemu revizionizmu, dal ii«(rebno avtoriteto in ga uradno “stoličit a“ju. v tržaškem delavskem gi- 5tda'° Vidali molči in prepušča be-bori° komunistom iz Italije. In ko d0 0 oni spregovorili zadnjo bese-’‘akrat bo spregovoril tudi on. iakrat bo prepozno. » „ i brez dvoma volili napredno listo ter s tem dali svoj doprinos za zgraditev boljše bodočnosti, za bratsko sožitje slovenskega in italijanskega ljudstva na tem ozemlju. Slovansko - italijanska ljudska fronta ni ničesar novega, kar bi nastalo le za volivne potrebe, ampak je tisto slavno gibanje, ki je nastalo v najtežjih časih naše politične zgodovine iz potrebe, da se ljudstvo upre fašističnim grozodejstvom, da osvobodi našo zemljo na-cifašističnega okupatorja in da pribori našemu ljudstvu po stoletjih suženjstva končno njegovo svobodo. Takrat, ko je vsa naša zemlja od Soče do Triglava pa do morja in od tod tja preko Balkana, Donave in Donjeca ječala pod fašističnim okupatorjem, takrat, ko so fašistične tolpe korakale proti Moskvi — ko so požigali naše domove, ko je naše ljudstvo ječalo v taboriščih smrti in umiralo v rižarni, takrat je nastala naša Ljudska fronta — in njen osnovni program, ki ga je dosledno izvajala in ga izvaja še danes. Kdo izmed našega življa se ne spominja tistih dni, ko so se naši fantje borili v Trnovskem gozdu, po Istri in Krasu, in v samem Trstu? Kdo izmed prebivalceto naših krajev se Z zanosom ne spominja današnjih vidnejših voditeljev Ljud. ske fronte? Program, ki nas jt vodil v tistih (Nadaljevanje na 4. strani) Kandidati Ljudske fronte ¥ Prebenku, na Konkonelu in v Medji ¥asi Tov. Ukmar je v Prebenku poudaril: „V Trstu se borimo za to, da bodo v njem gospodarili domačini, ne pa tujci!" Tov. Ukmar in Tine v Prebenku Na včerajšnjem vulivnem zborovanju Ljudske fronte v Prebenku, na katerem sta volivcem govorila kandidata Ljudske fronte tov. UKMAR ANTON in LIPOVEC FRANC-TINE, se je zbrala vsa vas, in ljudstvo je govornika mirno in z zanimanjem poslušalo. Prvi je govoril tov. Ukmar, ki je obrazložil politični in gospodarski program Slovanskc-italijanske fronte in omenil, da je naša fronta naslednica slavnih, borbenih tradicij naše narodnoosvobodilne borbe, ki jo je naše ljudstvo zmagovito zaključilo pod vodstvom KP, ki je vedno znala pravilno voditi naše delovno ljudstvo v borbi proti vsem njegovim sovražnikom. Go-vornik je poudaril namene vseh reakcionarnih in fašističnih strank, ki imajo vso moralno in materialno podporo anglo-ameriškega imperializma in kj hočejo doseči revi? zijo mirovne pogodbe ter Tržaško ozemlje priključiti k Italiji. Pri tem je poudaril tudi, da gre po isti poti frakcionaš Vidali s svojo skupino, ki hoče dokazati na dema. goški način uspehe italijanskih komunističnih županov, pri čemer pa pozablja, da leze De Gasperijeva Italija vedno bolj v klerofašizem. Vidalijevi frakcionaši pripravljajo pot reviziji mirovne pogodbe in priključitev k Italiji, čeprav govorijo, da so za vzpostavitev Tržaškega ozemlja, v bistvu pa delajo na tem, da bi obe coni priključili k Italiji. To je izdajstvo interna-cionalizma in borbe našega delovnega ljudstva na Tržaškemu ozemlju. Zato je dolžnost nas vseh, da se borimo proti odkritim in prikritim sovražnikom naše borbene poti. Omenil je nato početje tako imenovane “dolarske zveze« in njenih samozvanih voditeljev ki so povezani z vsemi sovražniki slovenskega naroda in ki so že med narodnoosvobodilno borbo služili tujcu, sedaj pa služijo anglo-ameriškemu imperializmu. Slovenski narod pa je s .temi hlapci znal obračunati že med osvobodilno borbo, zato bo znal obračunati z njimi tudi sedaj. Nato je tov. Ukmar na splošno orisal naš program, pri čemer je poudaril borbo za narodnostno enakopravnost, zlasti za dosego dvojezičnosti, borbo za gospodarsko in politično neodvisnost, za povezavo Trsta z njegovim zaledjem, predvsem pa borbo za spoštovanje vseh določb mirovne pogodbe sploh. Dejal je: “Naša borba gre za tem, da bodo v Trstu postali resnični gospodarji tukajšnji Slovenci in Italijani, domačini, ne pa tujci!« (Nadaljevanje na i. strani) PARIZ — Francoska narodna skupščina je odvzela parlamentarno imuniteto komunističnemu poslancu Florimondu Bonteju z 211 glasovi proti 182. Rmzgov&ri se sr Pariza Delegacija FLRJ ea kongresu (kalne zveze MILAN, 7. — Na kongresu Svetovne sindikalne zveze, ki bo v Milanu od 29. junija do 10. julija in na katerem se bodo zbralj predstavniki 64 držav, bo sodelovala tudi delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. V delegaciji bo 9 čla. nov. Kongresa se bodo udeležile razen drugih tudi delegacija sindikatov Izraela, sindikatov otoka Ci. pra, kanadskih sindikatov itd. Votivna zborovanja Slov.-itaf. ljudske fronte DANES; V LONJERJU ob 20 Govorijo tov. Tončka Čokova, Boltar in Vojo. JUTRI; V PADRIGAH ob 20.30 Govorita tov- Bole in Kapun. Na PROSEKU Govorita tov. Dekleva in Petronio. V ZGONIKU Govorita tov. Stoka in Budin. IT DRAGI ob 20.30 Govorita tov- Husu Milan in Spela. Na KATINARI Govorita tov. Renko in Janka. „Saluti fascisti“ Gombacci Francesco ,,fedele milite deli’ Idea Fasciste” O Na včerajšnji javni seji so štirje zunanji ministri ponovno obrazložili vsak svoje stališče - Danes bo Višinski odgovoril na izvajanja ostalih treh ministrov PARIZ, 7. — Današnji plenarni seji štirih zunanjih ministrov je predsedoval Bevin. Nadaljevali so razpravljanje o sovjetskih in ameriških predlogih glede Berlina. Prvi je govoril Višinski, ki je izjavil, da želi nadaljevati diskusijo, ki se je včeraj začela na ožji seji med njim in Achesonom. Višinskj je v svojem govoru poudaril, da je nasprotje med Aciieso-novimi in sovjetskimi predlogi resno, vendar pa je možna diskusija. Postavljata se dve vprašanji, je dejal Višinski: obnoviti delovanje' ma-1 gistrata in znova ustanoviti koman-danturo. Potrebno bi bilo V Berlinu vzpostaviti občinsko upravo, zato da se vzpostavi normalno življenje v bivši nemški prestolnici, s tem da se razpišejo volitve pod zavezniškim nadzorstvom. V pričakovanju volitev se bi lahko ustvarila komisija na paritetični podlagi, katere elani bi bili imenovani polovica v sovjetski coni, druga polovica pa v ostalih treh conah. ZDA predlagajo, nai bi vsak sektor imenoval enako število pred- stavnikov. Tak postopek bi dal zahodnim državam privilegiran in popolnoma neopravičljiv položaj. Treba bi bilo tudi revidirati voiivni postopek iz leta 1946. Razen tega bi morale biti sindikalne in druge organizacije pooblaščene, da predložijo svoje kandidate, ker bi bile sicer demokratične svoboščine omejene. Dalje ie Višinski izjavil, da so? vjetska delegacija ne more sprejeti ukinitve člena 36 berlinske ustave i^ leta 1946, ki se nanaša na obveznost odobritve sklepov magistrata po komandanturi. Sklepi mestne skupščine bi bili predloženi v preučitev komandanturj edino le v primeru, da eden od komandantov tem sklepom oporeka. V primeru nesporazuma v komandanturi bi o vprašanju odločal zavezniški nadzorstveni svet. Višinski je tudi poudaril, da je število vprašanj, ki se prepuščajo izključno kompetenci komandantu-re, jnnogo bolj omejeno v sovjetskem predlogu kakor y ameriškem. Sovjetski predlog vztraja na na- 95 ljudi ubitih pri treh letalskih nesrečah NEW YORK, 7. — Danes se je ob obali Portorica zgodila velika letalska nesreča, ki je najbolj tragična, kar jih zgodovina civilnega letalstva pomni. Pri tej nesreči je zgubilo življenje 53 ljudi. Potniško letalo na progi iz San Juana v Miami v ZDA, na katerem je bilo 81 potnikov, je bilo zaradi okvare na motorju prisiljeno pristati na morju in se je 4 minute nato potopilo. Večina žrtev so žene, otroci in novorojenčki. Rešilo se je samo 25 potnikov, od katerih so mnogi težko ranjeni. Druga težka letalska nesreča se je zgodila v Braziliji, kjer se je neko letalo z 20 potniki razbilo na gorovju Canbirola. Vsi potniki so bili ubiti. Težka letalska nesreča se je zgodila sinoči tudi v Grčiji, kjer se je neko grško letalo vnelo v zraku ter se zrušilo na tla, pri čemer je bilo ubitih 22 ljudi. čelu soglasnosti za vsa vprašanja, o katerih bo odločala komandantu-ra. Načelo soglasnosti je edino, ki lahko zajamči mestu normalno življenje. Odgovoril mu je Acheson, ki je G0V0BN1KI LJUDSKE FRONTE bodo govorili preko radijskih postaj: JUTRI 9. t. m. ob 13.42 na TRST I. tov. llhm tt'i tl ut cm V PETEK 10. t. m. ob 13. uri na TRST II. Na dan pred volitvami govoril na TRST I. tov. JCuiebenti ob 20.40 uri; na TP.ST II. pa tov. ‘Jtalin ob 21. uri. bo z x//0y f i f t * * S * *' v «• ; i * .* «* 1 p >v s p V.V.V, .‘.".VAV. ■V.V.V.V.VAVPP.V/.V/.V.V AWWWPPA,P.VP,*.V.V iV/.VP.Vrt’.V.V.,.V.V.VPA,PP.V.,.V. ,'.V. '.■.■.".■.V.V.-.V.’. VAWAW.W V.*.VA*PP,. Z veličastnega nedeljskega votivnega zborovanja Slov.-ifa/. ljudske fronte na stadionu „Prvi maj ■v,v,V|(WWW\WSWMAVWWMViSWVAWASWWWVVWWWMW ■•■■■■•V.V.VAV.V/.V.V.V.V.‘.-.-.V.V.,.V.'.Vy.V.W.'.W,V.W.V.V.V.V.V1V.V.\V. I // C v* « i 1 'te' t r 2: a s ik: i dnevnik Navodila za glasovanje za volitve v tržaški občini 12. \. m. Dvojna mera v plačevanju uslužbencev zaposlenih pri ameriški vojski v-f- * /(»* • %»!»>»•*».■------------------------- »•%*•♦« « » »*»'«« • k t *»t> *«*««--» ■»• %-t i«.*« V* <»■*» < v ** iv« . » >-•» ■Mi. »n,t n ust««'*« .«•* v*^ ♦* * --t »I •■««<♦** < • 1 tt» . ' %« -V v ' •> v«»* '»» »»«».» '-»« *-».*<» *% •»-* *» »-»«.» «.W-«-A^T v«^.W V| I % * «-»«• * '«< 44 * « % »-* v» M.« *» *.<•--------*------------------ > «a i ----- »4 »mi » 4« »«-t« »**«' _________________________ » ! . »« «»»vt ♦«♦«♦»*■*** i-» • I V* *■»*♦-<. v *.->-* »-»v* ■»•■to* ■»..•»< *.»•■»«: J > * C.-V V*-«« -. »*^»«,| T %^-v (. >*v„ n (D Na claa volitev, predno greš iz hiše, ugotovi. < e imaš votivno potrdilo, osebno izkaznico ali pa kateri koli drugi dokument, ki je izdan od organa javne oblasti in opremljen s fotografijo. POMNI! Brez votivnega potrdila ne boš smel stopiti na volišče in Se manj glasovati! Brez osebne izkasftiice ali pa drugega dokumenta s fotografijo bos smel glasovati, samo če te pozna kdo izmed članov volivne komisije. Volišče,to je dvorana,določena za glasovanje, je razdeljeno na dva dela- V prvem delu se smejo zadrževati volivci, v drugem delu pa člani volivne-ga urada, zastopniki kandidatnih list, in volivec, ki je pristopil, da glasuje. Ko stopis pred predsednika volivnega urada, mu izroči vo-livno potrdilo, od katerega bo odtrgal kupon, ter mu predloži osebno legitimacijo ali dokument s fotografijo. Nato bos dobil kopirni svinčnik in glasovnico, ki mora biti podpisana od enega skrutinatorja in nositi pečat volivnega urada. Ko si vse to prejel, pojdi v kabino, kjer bos neovirano in neopazno glasoval. Kako boš glasoval? Za kandidatno listo Slovan-sko-italijanske ljudske fronte glasuješ tako, da prekrižaš peterokrako zvezdo, ki je na glasovnici za tržaško občino na šestem mestu, zadnja v levem pravokotniku. S tem da si prekrižal peterokrako zvezdo, si oddal svoj glas kandidatni listi Ljudske fronte. Toda vsak volivec ima pravico oddati Se preferenčni gla3 kandidatom tiste kandidatne liste, za katero je glasoval. Kaj so preferenčni glasovi? Preferenčni glasovi so oni glasovi, ki jih odda volivec posameznim kandidatom liste, za katero je glasoval. Komu boš oddal preferenčni glas? Preferenčni glas bos dal onim kandidatom liste- za katero si glasoval, ki uživajo tvoje zaupanje in od katerih pričakuješ, da bodo najdosled- neje in najbolje zastopali koristi delovnega ljudstva in slovenskega naroda v občinskem svetu. Kako boš oddal preferenčni glas? v sredini glasovnice za tržaško občino so štiri pikčaste črte, v drugih občinah cone A bosta le dve pikčasti črti. Na te pikčaste črte napišeš priimek in ime onih kandikatov, katerim hočeš oddati preferenčni glas. Koliko preferenčnih glasov smeš oddali? Za tržaško občino smeš oddati največ štiri preferenčne glasove■ Lahko oddaš pa samo enega, dva ali tri glasove. Nikakor pa ne več kot štiri• V drugih občinah lahko oddaš največ dva preferenčna glasova, lahko pa samo enega. Ko si prekrižal peterokrako zvezdo in napisal ime in priimek onih kandidatov, katerim želiš oddati preferenčni glas, prepogni glasovnico, jo zalepi, pojdi iz kabine m izroči glasovnico ter svinčnik predsedniku volivnega urada. Na ta način si glasoval za listo Ljudske fronte in oddal preferenčne glasove. Razume se, da bo tvoj glas za kandidatno listo veljaven, čeprav ne oddaš preferenčnih Slasov, ker oddati preferenčne glasove ni obvezno za vel j a v-* nost glasovnice. Ze večkrat smo poudarili, da prejemajo uslužbenci delovnih odsekov ameriške vojske zelo nizke plače, ki nikakor ne odgovarjajo višini plače, katero predvidevajo obsto. ječe mezdne pogodbe. Našteli smo tudi nekaj primerov, ki so točno pokazali, kakšno plačo prejemajo ti uslužbenci in kakšno bi morali prejemati po V3eh pravicah. Toda izvedeli smo za ponoven primer, ki osvetljuje v novi luči to pereče vprašanje. Pred časom so potrebovali v kuhinji v Miramaru tri nove kuharje, ki naj bi pomagali pripravljati večerjo v čast visokemu vojaškemu gostu. Po dolgem iskanju so zato odgovorni ljudje le našli tri kuharje, ki so bili pripravljeni sprejeti službo. Eden izmed teh, ki je pred kratkim sam zahteval odpustitev, ker je prejemal pri ameriški vojski prenizko plačo, je takoj v začetku izjavil, da sprejme službo pod pogojem, da prejme plačo, ki mu po mezdni pogodbi pripada. Poudaril je, da je več mesecev delal kot uslužbenec delovnega odseka ameriške vojske ter prejemal za svoje delo le 28.000 lir, in da za tako skromno plačo ni pripravljen sprejeti ponujene mu službe, ker bi s tem ne mogel preživljati svojo številno družino. Ameriški častnik, kateremu je vse to povedal, mu je odgovoril, da je vendarle vztrajal toliko časa v služ- bi in je moral torej na neki način vendarle preživljati svojo družino. Prizadeti kuhar mu je odgovoril, da so veljali takrat še drugačni ukrepi, ki so dopuščali kuharju, da si je lahko odnesel domov hrano, katera je ob večerih ostala v kuhinji; danes si ne sme noben kuhar odnesti iz kuhinje nobene hi-ane in zato so ti pogoji precej drugačni od prvotnih. Videč, da delavec vztraja pri svojih zahtevah, je ameriški častnik v jezi izjavil, da bo javil uradu za delo, da ga briše za tri mesece iz seznamov brezposelnih delavcev Tržaškega ozemlja. Ko je delavec že odhajal z urada za delo, so ga poklicali nazaj, da bi mu sporočili, da so celo povišali dobo, ko ne bo imel pravice prejemali podpore kot brezposelni delavec, in sicer bo za kazen zbrisan za šest mesecev. Prizadeti kuhar je kasneje izvedel, da so dvema ostalima kuharjema vendarle zvišali plače na 88.000 lir, kar pa tudi še ne odgovarja višini plače. Clen pravil, ki jih ima urad za delo, katerega se je poslužil ameriški častnik pravi, da se mora brisati vsakega delavca, ki bi se brez vzrokov branil sprejeti nakazano delo. Ali ta delavec ni imel dovolj vzrokov, da se je branil sprejeti ponujeno mu službo? VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji Ir st l. in 'Irst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske ir on te Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST I. Jutri ob 13.42 do 13.S2 11.6 » 20.40 » 20.45 TRST II. 10.6 ob 13.00 do 11.6 » 21.BO » 13.10 21.03 Proces proti „Lavoratoreju" odgoden Včeraj bi se moral vršiti pred tukajšnjim sodiščem proces proti odgovornemu podravnatelju frak-cionaškega glasila P.uggeru Spada-ru. Toži ga italijanski senator Cingolani. Omenjeni demokrščan-ski senator je vložil tožbo proti Spadaru zaradi klevetanja. «Lavo-ratore« je namreč ob Cingolanije-vem prihodu v Trst objavil članek, v katerem ga je napadel v zvezi z znanim škandalom o volni. V omenjenem članku je bilo V glavnem napisano, da jg Cmgola-n; med drugim tudi v zvezi s škandalom o volni, ki je bil potlačen lani. 25 milijard lir so veliki industrije; izmaknili državi in to ob dobrohotnem zadržanju tedanjega obrambnega ministra Cingclanija in tedanjega finančnega ministra demokristijana Pelle, Demokrščan-ka zmaga 18. aprila je vse to prikrila. Takoj na začetku razprave se je oglasil odvetnik Zennaro, zagovornik Spadara, in predlagal sodišču, naj bi nagli sodn; postopek (direltis3ima) sprejnenilo v redni, obenem pa predlagal odgoditev samega procesa, da bi se obramba lahko pripravila na zagovor, bodisi da b; poklicala priče iz Italije in pa zbrala potrebne podatke. fiott predvajali Pri Sv. Ivanu Gropadi Lonjerju Trebčah v v Ljudske iroiie danes zvečer ob 20.30 ob 20 ob 21.30 ob 21 Pozivamo Mišino občinstvo, da si film ogleda! Zastopnik zasebne stranke, odvetnik senator Tessitori, se je prvemu predlogu odločno uprl, pač Pa je pristal na drugega. Med svojim govorom ie odvetnik javil, da bo tudi minister Pella tožil zgoraj omenjenega urednika, in sicer zaradi istega članka. Tudi državni tožilec je s svoje strani javil, da ne nasprotuje odgoditvi procesa. Sodišče je po krajšem zasedanju proces odgodilo do 15. t.m. Predsednik sodišča je bil dr. Arbanas-si, tožilec dr. Grubissi, sodni zapisnikar Colletta. Na razprav; je bil med večjim številom odvetnikov tudi zastopnik ministra Pelle. odvetnik Gardella iz Rima. Ker odvetnik Tessilori ni vpisan v tu-' kajšnjo odvetniško zbornico, sedi poleg njega kot član obrambe še odvetnik Tanasco. ZASTONJ JE BILA PROMETNA KAMPANJA Spet visla premeti® nesreč Mudilo se je včeraj zjutraj avtomobilu pogrebnega zavoda Zimo-lo. Med vožnjo po ul. Foscolo je šofer Tersoni Ludvik povozil 77-letnega težaka Cattarina Domeni-ca iz ul. Veruda 32. Z istim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na tretjem kirurškem oddelku. Catta-rin ima zlomljena rebra na desni strani in bo zato moral ostat; po zdravniškem nasvetu v bolnišnici 4 tedne, če ne bodo nastopile komplikacije. Nekaj ur kasneje so v bolnišnico pripeljal; 67-letno starko Tentar Marijo, Vdovo Falita, iz ul. Costa-lunga 237. Omenjena ima poškodovan levi komolec. Izjavila je, da jo je mašo prej pred pokrito tržnico na ul. Carducc; močno udaril angleški avto. Bila pa je še toliko pri sebi, da si je zapomnila avtomobilsko številko. Prometna policija pa bo skušala najti šoferja. Tentarjeva se bo morala zdraviti na kirurškem oddelku. Koliko časa se. ne ve, najmanj 7 dni, lahko pa celo tri mesece. Približno ob isti uri so na ki- rurški oddelek glavne bolnišnice pripeljali 26-letno Sgrti Nello, učiteljico. Poleg telesnih poškodb po kolenu in po obrazu je dobila lahen živčni pretres, tako da se niti ne spominja, kje se je ranila. Uslužbenci Rdečega križa, k; so jo z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, so povedali da je žensko na trgu pred glavno železniško postajo podrl ameriški vojaški tovorni avto. Sertijeva bo morala ostati v bolniški neg; petnajst do dvajset dni. Padel je s kolesa Policijski agenti s postaje v ul. Hermet so naleteli včeraj dopoldne na okrvavljenega moškega, ki je sedel na stopnicah glavnega vhoda v Banca dTtalia na korzu Cavour. Omenjeni, za katerega so ugotovili, da je 43-letni uradnik Piesche Josip, se je vozil z kolesom opremljenim z motorjem, tako imenovanim «cucfiolom» po korzu. Pri tem je iz še neugotovljenih vzrokov padel. Z rešilnim avtom so ranjenca prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti morda cel mesec in poi, Piesche ima poškodbe na glavi in na ramah. Gen. Hodge odlikovan Včeraj je general Airey v Devinu svečano izročil gen. Hodge-u angleško odlikovanje »Order of the Bath», k; mu jg bilo podeljeno leta 1946 zaradi njegovih zaslug, ki si jih je stekel, ko je osebno vodil izgradnjo velike vojaške ceste iz Kanade v Aljasko. Cesta je dolga preko 1500 milj in so jo izgradili v rekordnem času od 15. marca do 1. decembra 1942. Hkrati so odlikovali tudi navadnega angleškega vojaka. Izgubljena listnica V nedeljo 5. t. m. je na stadionu «Prvi maj« izgubil listnico z dokumenti in 11.000 lirami Herman Kovačič. Poštenega najditelja naproša, da najdeno prinese na upravo «Pri-morskega dnevnika« v ul. R. Manna št. 29. Volivni izkazi Volivni občinski urad v ul. A. Diaz št. 23-25 bo odprt za dviganje votivnih izkaznic od 7. do 12. t. m. neprestano od 3. do 21. ure. Za razne popravke na izkaznicah in volivnih izkazih, naj se zainteresirani obračajo na isti urad v pritličju od 16.38 do 19.30. Volivci, ki niso vpisani v voliv-nem seznamu, ki pa so si pravico za volitve pridobili na podlagi rešitve pritožbe, bodo morali voliti na volišču v ul. della Procureria št. 1 (občinska palača). Izdajanje zdravniških spričeval v volivne namene Zn izdajanje zdravniških spričeval v volivne namene, kot je to v ukazu ZVU či. 23, bo posloval zdravstveni in higienski urad v ul. Cgvana št. 18 od 10 do 13 in od 16.30 do 17.30. V nedeljo 12. t. m. pa bo odprt nepretrgoma od 6. ure dalje. SPOMINSKI DNEVI 1508 ie bil rojen na Rašici Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti. Umrl je 29. junija 1586. Prevoz bolnikov na volišča INAM (bolniška blagajna) obvešča, dg bo dala na razpolago lastna prevozna sredstva za svoje zavarovance bolnike, ki so v kirurgičnem sanatoriju v ul. Slataper in v bolnišnici v Miljah, če bodo bolniki želeli. Oni zavarovanci bolniki, ki so na zdravljenju doma, pa se bodo te ugodnosti lahko poslužili, če bodo poslali pismeno zahtevo na direkcijo INAM-a v ul. Nordio št. 15 do 12. ure dne 10. t. m. Volivci, pozor! Dogodilo se je, da so prejeli nekateri tržaški volivci, in to predvsem v predmestju, volivne glasovnice brez pečata. Ker je volivna giasovnica brez pečata neveljavna, si jo morajo vsi volivci ob sprejemu dobro ogledati. V primeru, da nima pečata, naj se takoj zglasijo na za to določenem uradu v ul. Armando Diaz št. 23, III. nadstropje od 16.38 do 19.30. Kdor bi imel na dan volitev svojo volivno glasovnico brez predpisanega pečata, ne bo mogel voliti. .SI.IIVKNSKU' H UKU Ulili) lil.lilS/ll.iŠČE /.a Tržaško mkkiuI j_u y petek 10. t.m. ob 20.30 gostovanje v kinodvorani na OPČIN.III i Gal5worty-jevo igro Srebrna tobačnica »VESELA SCENA« V R1CMANJIH V četrtek 9. t. m. ob 20 bo v Birmanjih »Vesela scena«. Vabljeni vsi 1 PRESKRBA Obvestilo Za izlet, ki bo 26. t. m. v Postojno, se poprej kupijo vstopnice za ogled jame pri ADRIA-EXPRESS ul. F. Severo 5 b. POJASNILO Glede na neki članek, ki ga je objavil neki krajevni časopis, po katerem naj bi mnoga volivna potrdila zmanjkala v uradu, javlja občina, da je ta vest popolnoma izmišljena. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8300, papirnati šter-ling 1850, telegrafski dolar 634, dolar 630, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 23. zlato 1040 lir. Izredna delitev. Danes bodo pričeli v mestu in podeželju z razdeljevanjem na dodatne nakaznice: bele testenine, svinjsko mast (lahko v zameno tudi olje v razmerju: ] 1 del za 100 gr masti — seveda se ‘ mora v tem primeru oddati oba odredzka: olje in mast za ta mesec) in konservirano meso (Meat. and gravy). Vse to bodo potrošniki prejeli na odrezek za mesec junij. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena za mesto in podeželje: testenine 100—102 lir, mast 200—202 lir, konservirano meso 100—101 lir. Nočna služba lekarn Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; AlTAnnunziata, trg Val-maura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Osebne izkaznice Ker je sedaj na uradu za izdajanje osebnih izkaznic velik naval oseb, ki izkaznice potrebujejo zaradi volitev, je urad odredil, da bedo začasno bivajočim izdajali izkaznice šele po volitvah. X 9 9 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. junija 1949 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 14. Cerkvene poroke: težak Zilli Bruno in gospodinja Cucoch Mafalda, uradnik Sedrani Vito in trgovska pomočnica Stepani Ana, agent civilne policije Visintin Luciano in šivilja Arena Katarina, trgovski pomočnik Cherdel Luciano in gospodinja Buttazzoni Josipina. mizar Mattei Bruno in šivilja Doz Benita, livar Franceschini Stelvio in gospodinja Cof Liliana, trgovski pomočnik Piccoli Claudio in gospodinja Piscopello Dalia, vojak ameriške vojske Bonifas John in gospodinja Degano Ana, narednik ameriške vojske Forback Earl in gospodinja Faccio Mimi, ladijski natakar Pel-lizzari Vitaliano in gospodinja Ca-delli Lidija, sel Pahor Ferruc-cio in uradnica Urmanis Jolanda, uradnik Rossetti Marcello in gospodinja Pettener Romana, uradnik Tonon Leonardo in gospodinja Ka-threin Ernestina, dijak Steinweg Edvvard in uradnica Soloni Pierina. Umrli so: 73-letni Guglielmi Do-menik, 2 dni stari Duranti Giorgio, 2 leta stari Bernard Franko, 57-letni Maicen Ivan, 66-letna De Luca 'Matilde, por. Redivo, 82-letna Cer-venka Marija, vd. Cippico, 65-letna Micoiič Marija, por. Cotič. udet m A • 1 W V • Ajdovščino, Postojno in Ljubljano Vpisovanje do 13. junija pri vseh potovalnih uradih in pri (lADRIA-EXPRESS». — Informacije dobite pri «ADEX», UL. F. SEVERO 5-b, TELEFON 29-243. Prosvetno društvo «SIavko Škamperle» prosi svoje člane, da se udeležijo pogreba svojega nenadno preminulega člana Ivana Švaba ki bo danes ob 15-30 uri izpred hiše žalosti pri Sv. Ivanu. Hkrati izreka vsem prizadetim svojcem pokojnika svoje iskreno sožalje. Sreda «. junija Medavd, Svetin Suncc vzhaja ob 4.16. zahaja ob 19.32. Dolžina dneva li>.3K Luna vzhaja ob 17.25, zahaja ob 2.16. Jutri četrtek 9. junija Primož in Felicijan, Dos ta n« II RADIO lit* Spored oddaje radia jusesicvanske cone Trsta (Oddaja na srednjih valovih 249 n* ali 1.258 KC.) Sreda 8. junija 1949. 7.15, 12.45, 19.15: Poročila v italijanščini. 7.30, 13.00, 19.30: Poročila v slovenščini. 18.45: Poročila v hrvaščini. Opoldanski spored: 13-39. Koncert Dušana Pcrtota. 13.50: Sindikalna vprašanja. Večerni spored-18.00: Govor člana CK KPS tov. Ivana Regenta. 20.00: Musorgski -koncert. 21.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov. 22.00: Slušna lgia (v italijanščini). 22.30: Večerni koncert. TRST II. Sreda 8. junija 1949. 7.00: Koledar. 7.05: .Jutranja glasba. 7.15: Poročila. 7.30: Jutranja glasba. 11.30: Sinkopirani ritmi. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Znane simfonične skladbe. 12.45: Poročila. 13.00: Volivna propaganda. Republikansko gibanje za neodvisnost. 13.12: Glasba po željah. Pestra glasba. 14.00: Poročila. 14.13. Dnevni pregled svetovnega tisk«; 14.28: Popoldanska glasba. 14.40- Napovedi volivnih shodov, nato Vitanje večernega sporeda. Plesna glasba. 18.00: Mamica j?nP " veduje. 18.15: Schumann: Kvartei v A duru. 18.47: Melodije na haf moniki. 19.00: Tehnika in gospodarstvo. 19.15: Pesmi in plesi razniu narodov. 19.45: Poročila. 20.00: v livna propaganda: Fronta za neo -visnost. 20.12: Operne arije in oue . 20.30: Zdravniški vedež. 20.45: Rani valčki. 21.00: Razgovori Vfea mikrofonom. 21.15: Glasbene slike. 21.30: Zabavni orkestri. 22.00: Bet thoven: Simfonija št. 8 v F du • 22.24: Plesna glasba. 23.00: Usp vanke. 23.15: Poročila. 23.30. vam nudi jutrišnji spored? ‘ Polnočna glasba. Kmo KINO OB MORJU. 15.30: »Timur njegova četa«. Sovjetski film. ROSSETTI. 16.30; ((Filmska zvezda n* počitnicah)), Stevvart Grange. EXCELSIOR, 16: «Krvavi George Montgomery, Nancy Guild- FILODRAMMATICO. 16: ((Krik zen ■ lje», M. Bedi, V. Gioi, A. Cfceccmu FENICE. 16: «Rdeča reka«, John ne, Coleen Gray. a ITAL1A. 16: «Z dvema Američan®' naokrog», Helen VVelker in Vvi Bendix. ALABARDA. 15.30: «Viljem Tell«, “ . no Cervi, Danijel Benson in Pav Mueller. VIALE. 16: »Gasilci iz Viggiuja«. IMPERO. 16: «Intermezzo v zakonu”* Robert Donat in Deborah Kerr. GARIBALDI. 15.30: ((Dekleta, kj njajo«, Gene Tierney, H. F°n MASSIMO. 16: »Desperados (obUP* • ci)», Eandolph Scott in G. Foj_• NOVO CINE. 16: ((Zadnji King ‘ IDEALE. 16: «Meksikanec Panc ’ VVallače Beery. bil)) SAVONA. 16: «Blazno te bom Uuu Rosalind Russel, V. Bruce. ARMONIA 15.30: «Atlantida», Mar Montez, Denis O' Keefle. ODEON. 16: »Vedno v škripcih«, Stan Laurel in Oliver Hardy. MARCONI. 16: «Na morju se sveu‘1 ka», Bobby Breen. BELVEDERE. 16: «Do zadnje kaP‘J krvi«, Waren Douglas. ADUA. 15: «Možje z Zapada«. -VITTORIA, 16: »Martin Eden«, J«cl4 Londona, C. Ford, C. Trevars. RADIO. 16: «Nora leta«, Jean Arm < Lee Bovvman. AZZURRO. 16: «Sudanska sužnja«, m Montez. . „ VENEZIA. 16: ((Giannl in Pinotu) družbi«. STADIO. 15: »Osvajalec Mehike«-LETNI KINO V JAVNEM VRI 20.45: »Življenje je čudovito«, D ne Reed, James Stev/art V seriji zanimivih in manj zanimivih razstav, ki jih skozi vso sezono stalno prireja galerija »Scorpiones, je razstava Rudolfa »Sakside in Roberta Hlavatgja gotovo med zelo zanimivimi. Večji kontrast, kot je »ned tema dvema slikarjema, si je skoraj tetko predstavljati. HLAVATY, ki ga poznamo Tudi kot izvrstnega grafika, je neproblematičen, v sebi zaključen narejen. Razstavlja izključno akvarele in to akvarele v najčistejšem pomenu besede. Pri njih se barve razlivajo in prelivajo druga v drugo, tc.du čeprav so obrisi pogostoma nejasni, jluk-tuirajoči, fluidni, imaš vendarle o predmetih jasen in nedvoumen vtis, impresijo. Tehnično je dosegel visoko stopnjo dovršenosti. Hlavatg obvlada svoj metje. On pozna tudi svoje meje, ki se jih točno drži. Opažati pa je od razstave do razstave rahlo, toda s talno napredovanje in razširjanje delokroga ter slikarskih motivov. O njem bi dejal, da prodira U zanesljivih, stabilnih, že dobro iz- merjenih in preiskanih tal počasi, a, bil' Vzemimo na primer njegovo ko- skicii zato pa gotovo v nova, bližnja pod roč ja. maj dobro skicirano impresijo operacijske dvorane in operacije v njej. Ljudje, ki se sklanjajo nad pacientom, so komaj v obrisih aahnjeni na papir. Kakšen kontrast na primer z znano Rembrandtovo anatomijo, kjer je do najmanjših podrobnost izdelan vsak najmanjši detajl. Tllavatg je vrgel komaj bežen vtis rut papir in vendar imaš jasno občutje operacijske dvorane. Prikazan je obširen prazen prostor, bolj v ozadju opaziš gručo sklanjajočih se ljudi, katerih resna osredotočenost in morda celo zaskrbljenost se izražata v obrisih drže, Vse to se zdi skoraj kot igračkanje z vod- nimi barvami. Vendar je motala biti roka, ki je vodila čopič, sama sebe gotova, pogled pa bister in čist, da je izšel na sliki tako popoln vtis ali impresija operacije. Hlavcty je rahel, nežen estet, ki pusti stvarem, da pridejo nekako same do njega, in potem njihov vtis z bežno, toda veščo roko proicira na papir. Izvrstno zna izbirali lepe in prikupne motive. Njegovo tihožitje na primer, šop čopičev namakanih v različne barve, v vazi. Ali kompozicijsko fino izbrani portič, ali taverna ob morju. Loggia v Kop r« ali tovarne Aguila. Tudi ljudi zna prikazati v razgibani kretnji, skoraj bi dejal z eno samo potezo čopiča, kot na primer v Nesreči pri delu, Izhodu iz cerkve ali pri delavcih, ki gredo na delo čez most. Hlavatgjevo doživljanje je izrazito impresionistično, kakor nalašč za oblikovanje v fluktuirajo-čem vodnem slikarstvu. Psiholoških, filozofskih problemov ne postavlja, Veseli ga vse, priroda in ljudje, veseli in žalostni dogodki, vse rad dojema in fiksira s svojo lahko in veščo roko. Hta-vaty je ljubezniv slikar. Nudi predvsem estetičen užitek, naj že upodablja tihožitje aii interieur, motive iz mesta ali ob morju, tovarne, delavce, ki hite na delo, operacijsko duorono ali nerečo pri delu, vse te stvari so mu dovolj vreden motiv, da jih fiksira s svojim finim ekstetičnim okusom in s svojo lahkotno, virtuozno slikarsko tehniko ni papir. Njegove slike človeka nekako tiho razveseljujejo, prijetne in tople so mu, ne da bi go vznemirjale in bi ti ob njih belil glavo Vsakdo bo Hlavatvju z veseljem pidznal, da je dosegel kot akva-relist visoko stopnjo tehnične dovršenosti in da ima izbran estc- Saksida in i v galeriji ^Scorp/one' tičen okus. RUDOLF SAKSIDA je vse bolj komplicirana, kompleksna in problematična slikarska osebnost. O Hlavatgju smo rekli, da pušča nekako stvarem do sebe in potem njihov fizični vtis proicira na papir. Povsem drugačen se zdi proces pri Saksidi. Predmeti, njihovi detajli, obrisi, drobci so mu le sredstva za fizično komponiranje in oblikovanje njegovih notranjih doživetij, so njihov fizični, telesni izraz, «ekspresije«. V tem pojmovanju ekspresivnega slikarstva je Saksida povsem soroden Spacalu, čigar rahli osebni vplivi so tudi te sem pa tja vidni pri njegovih slikah, V glavnem pa lahko rečemo, da se je Sak3ida odtrgal od popkovine drugih slikarnih osebnosti, predvsem od Spacala, in da je že našel svoj osebni, dokaj karakteristični izraz. Veliko se je govorilo in se \e govori o nekakšni hermetični poeziji, za katero moraš šele najti ključ, če hočeš prodreti do nje (bolje: v njo) in jo uživati. To hermetičnost bi jaz pripisal tudi večini sodobnih zapadnih oblikujočih umetnikov (ekspresionistov, primitivistov In sploh zastopnikov tako imenovane abstraktne umetnosti. Njeno bistvo je močan oseben, individualen poudarek, ki gre tako daleč, da smatra umetnik objektivni svet in predmete v njem zgolj za elemente, ki jih svobodno preoblikuje in iz katerih si svobodno ustvarja in gradi svoje umetniške vizije, svoj osebni, subjektivni svet, ki ga na- . // to proicira na platno. Značilno za te umetnike, ki bi jih po pravici imenoval »hermetične«, je dejstvo, da ti ena sama slika, če sicer še ne poznaš njenega avtorja, ničesar ne pove. Naiven gledalec stoji pred njo kot bik pred novimi vrati. Sele ogled kolektiva slik, ponovno in podrobno ukvarjanje z njimi ter aktivno sodelovanje pri gledanju, ti omogočijo, da se uziviš ali bolje, da se dokoplješ do notranjega sveta, ki ti ga skuša umetnik pričarati in te vanj zaplesti. Tu se postavlja in se bo nedvomno zmeraj postavljalo vprašanje: ali je to še tista živa, resnična umetnost, ki se neposredno dojm> in dotakne naivnega in tudi šolanega gledalca? Delo slehernega antičnega, renesančnega, baročnega, romantičnega, verističnega in celo impresionističnega mojstra ima že sama po sebi svoj raison d 'etre, ne glede na ostala umetnikova dela. Samo po sebi je zaokroženo, lepo, dovršeno, neproblematično jasno. Pri »hermetičnih« slikarjih pa najdeš šele iz ogledovanja mnogih slik ključ, da moreš prodreti do njihove prave, notranje vsebine. Res je, ko si se enkrat dodobra vživel v svet, ki ga tak slikar upodablja iz sebe ven, ti je potem dostopna tudi vsaka posamezna njegova slika. Drugo vprašanje je, ki ostane še vedno odprto: ali sploh hočeš ali moreš sprejeti akceptirati svet, ki ti ga hoče umetnik vsugeriratl? Spominjam se vtisa, ki ga je name napravil ogled slik Františka Grossa v njegovem ateljeju v bližini Prage. Atelje ima sredi ljubkega gozdiča, ki je bil ob mojem obisku v bujnem zelenju. Umetnik je prinašal pred nas sliko za sliko. Na njih si videl neko čudno mašlne-rijo .ljudje so bili izraženi kot nekakšni stroji z vzmetmi in kolesci, s spiralami in vzvodi; velemesto je prikazano kot velikanski stroj, kot pošasten aparat. Ogledujem si slike in pogledujem skozi okno na prečudovito češko pokrajino v smejočem se zelenju. Prva, druga, tretja slika me odbijejo. Toda čim dalje gledam te slike, tem bolj nie lovijo in zapredejo vase v neki skrivenčen, vijugav, zagonetno mračen, zdaj srednjeveško fantastičen, zdaj futuristično mehaničen svet, ki me povsem odtrga od žive in smejoče se pokrajine zunaj ateljeja in me kakor z neko hipnotično omamo zapreda vase. Ko sem odhajal iz ateijeja. sc je v meni *e dolgo borila vsugerirana fantastična vizija Grossovega sveta z živo. ljubko in smejočo se realno češko pokrajino. Nekaj podobnega, samo v rahlejši, rekel bi — razredčeni meri občutim tudi pr; ogledu Saksidovih slik. Saksida je nedvomno močna in zanimiva umetniška individualnost, ki s kolektivom razstavljenih slik znatno impresioni-ra gledalca. Svet, ki ti ga prikazuje, je dovolj izrazit, subjektivno dovolj izdelan čeprav še ne povsem strnjen. Nekatere slike učinkujejo s strupenostjo svojih barv skoraj morbidno (na primer «Figura v zelenem«, »Počivajoče ženeš). Tudi kar se oblike upodobljenih objektov tiče, se Saksida ne drži stvarnih zakonitosti, niti anatomije, marveč jih podreja neki svoji notranji viziji harmonije, ki je postavljena na ne- ko firugo ravnino kot naša stvarnost. Kot Spacal ima tudi Saksida elemente, ki učinkujejo v svoji zadnji konsekvenci dekorativno, To sta predvsem primitivistično poenostavljanje in toga simetričnost kompozicije. (Na primer ((Figura v zelenem«, postavljena na sredo slike med dvoje vrst klopi, ki se izgubljajo strogo simetrično v perspektivi, pa tudi »Bar« ah ((Kavarna ob morju»). S finim okusom, čeprav v istem subjektivnem gledanju sta izdelana oba razstavljena lesoreza. («Nezakonska mati« in »Pokrajina s figuro«). Saksida je slikar, ki se rosno trudi ne samo z izrazito slikarski-skimi problemi, kot so telesna in barvna kompozicija, marveč z izgraditvijo svojega osebnega, notranjega sveta, ki ga skuša izraziti in prikazati v svojih slikah. Ali je njegov osebni, subjektivni svet tako močan in tako zanimiv tn ali ga bo umel tako sugestivno izraziti, da bo obstal? Slikarjev, ki so zapustili solidno, pa čeprav izhojeno pot objektivnega podajanja sveta, je danes na Zapadu izredno veliko. Vsak izmed njih si gradi svoj lastni subjektivni svet, veruje vanj in nam ga skuša s svojo umetnostjo vsugerirati. Ali ■je človeštvo sposobno akceptirati toliko zelo individualnih subjektivnih svetov, ki so jim. objektivni predmeti zgolj gradbeni material in ki tudi ne priznavajo fizikalnih zakonitosti realnega sveta? V tem je problematičnost tudi Saksidovega slikarstva. Pogum ima, slikarsko znanje dobro obvlada, mlad je še in gotovo še ni povedal zadnje besede. Vsekakor zasluži njegova umetnost, da bomo z zanimanjem spremljali umetnikov razvoj. VLADIMIR BARTOL Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da Je umrl naš dragi oče in tast IVAN S AVI - ŠVAB Pogreb bo danes 8. t. m. ob 15.30 iz ul. Brandesia št. “ Trst, Rogaška Slatina 7. VI. 1949. Žalujoče družine: SAVI, SVAB, BENEVOLI in VECCHIET Kopun ju, obula /u Kouuunju, iRi’«« l’c' »luvrouija, bar, bil«, koncerti, l**l!S HiivokI ujcukuntl liišiuu z 1,1 _____________trumi poeloijumi ____________— OB NEDELJAH IN PIIAZN Informacije pri upravi kopališču. - Prodaja voznih l.1. £ j vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije P potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS» ,UV943 ULICA F. SEVERO št. 5-b — TELEFON zJ-z VO%KI Bt 201) OB DELAVNIKIH: 'iz Sv. Nikolaja: 12.30 15.00 17.45 19.30 Cen« »b norieljtili in pru/nikih: Vožnja tja in nazaj in vstop v kopališče: odrasli 200, otroci > OB DELAVNIKIH s parniki . . . . odrasli 200, otroci OB DELAVNIKIH z motorno jadrnico . .on L «Levante».......................odrasli 170, otroci i- Iz Trsta: iz Sv. Nikolaja: ‘ ' Iz Trsta: 7.30 10.45 10.00 9.00 12.00 11.00 10.00 17.45 ; 12.05 11.45 18.30 14.00 13.30 19.45 14.30 21.30 Od ponedeljka G* U ut. Je odprto obnovljeno NIKOLAJ junija 1949 GO RIŠKI DNEVNIK *0DRUŽN8CA UREDNiŠTVA (N UPRAVE PRiMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 BtPeisi poHuvilev, Jllfeve Zale66 Tudi pri tii-tigi ]xmuvilvi je bil« v Slan ki je bila pri prvi olT preniclo osredotočena na dejanje na odru ter mu ni rolj pomagala s svetlobnim e jek. do pravilne učinkovitosti. Mur-«ta° prizor je pri drugi pred-■ ,n vse drugače zaživel pred očmi s 0jjutva samo spričo boljšega G lobnega učinka, ki pa kijub te- mu potrebuje še nadaljnje izpopolnitve. Ig-alci sami so, ne samo ostali na višini prve prireditve, ampak so se pri marsikaterem prizoru tudi izboljšali Zlasti lahko režemo to o materi Miklovfci, ki je tokrat bolje podala svoj srd nad hčerjo, ko se je tu odločila, da se žrtvuje za može in fante. Prav tako so pokazali večjo skladnost in boljši naraven potek pri nekaterih skupinskih pri-zorih zlasti tam, kjer je potrebna večja razgibanost in se dejanje naglo razvija. Čeprav traja predstava nad štiri ure, se tudi v ponedeljek ljudje niso utrudili, ampak so marljivo sledili poteku dejanja ter po vsaki sliki izrazili svoje priznanje z živahnim ploskanjem. Vsa prireditev je tudi drugače potekala mimo in v popolnem redu ter ponovno pokazala, kako si goriški Slovenci želijo čim več podobnih predstav, ki so glavna hrana našemu kulture in izobrazbe željnemu človeku. Čevlji za upokojence | gorica lil »e IZPRED SODIŠČA Zaradi prestopa meje na razpravi Občinski odbor Unrra še vedno razdeljujejo nakazila, s katerimi bodo dobili moški upokojenci države, pokrajine, občine ali socialnega skrbstva po en par čevljev po znižani eeni 2200 lir. Prizadeti naj se obrnejo na zgoraj navedeni odbor Unrra najkasneje do 15. t. ni. Obnova cestišča na Kornu Po večmesečnih pripravah in odlašanjih so končno začeli včeraj ka-tramirati cestiše na trgu Kornu. Z delom so začeli od Gosposke ulice navzdol. Kot material uporabljajo droben prod prepojen s katranom. Ker je cesta na tem odseku za vozila zaprta, vozi mestni avtobus sedaj po ul. Ascoli ter pride na spodnjem delu Korna nazaj na staro progo. Verjetno bo delo na tem odseku že danes končano. Tudi gradnja novega odtočnega kanala iz ul. Formica proti glavnemu zbirnemu kanalu še večino nadaljujejo in se sedaj vršijo dela na središču ul. Formica in na spodnjem koncu pod Kornom, med tem ko je oni del kanala, ki prečka trg, že na novo prekrit od prejšnjega ledna ter ne tvori več ovire za promet. zveze V zvezi z nedavnimi spremembami Železniškega voznega reda je predsednik goriške Trgovske zbornice inž. Penso ime] preteklo soboto v Padovi razgovor s prometnim ministrom Corbellinijem, s katerim je razpravljal o železniškem prometu v goriški pokrajini. Inž. Penso je obrazložil ministru, da na konferenci, ki so jo jmeji preteklo zimo za izdelavo novega železniškega urnika ki je stopil v veljavo 15. maja letos, niso upoštevali niti najmanj želje in zahteve goriške pokrajine. Posledica tega je, da so železniške zveze s Trstom in Vidmom nezadostne in ne odgovarjajo potrebam Gorice. Prometni minister Corbellini je obljubil, čia sc bo za stvar zanimal in je prosil inž. Pensa naj mu čim-prej pismeno predloži natančne zahteve goriške pokrajine kar se tiče železniškega prometa. PREDPLAČILA NA KOMPENZACIJSKI RAČUN Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse prizadete .tvrdke, da lahko pregledajo na njenem sedežu celotno besedilo dveh okrožnic št. 25.307 in 54592, ki jih je izdal državni urad za izmenjavo 12. februarja ip 23. marca t. l.Obe okrož-niei govorita o predplačilu v kompenzacijske račune. Za mm V ponedeljek je šla k vodstvu ladjedelnic v Tržiču posebna komisija parlamentarcev naše pokrajine, med katerimi so bili senator Tombarin, poslanca Baresi in Cec-eherini ter zastopniki tovarniškega odbora. Sprejel jih je ravnatelj inž. Verzegnassi, s katerim so na dolgo in široko razpravljali in se seznanili z vzroki, zaradi katerih tržiške ladjedelnice niso prejele novih naročil. Parlamentarci so se prepričali o potrebah ladjedelnice in o interesu delavstva ter bodo o tem vprašanju razpravljali v Rimu, kjer ga bodo predložili v študij pristojnemu ministrstvu. Živinski sejmi v Gorici začasno ukinjeni Ker se je v zadnjem času med govejo živino v goriški občini zopet pojavila slinavka, je izdal goriški prefekt odlok, s katerhni začasno ukinja živinske sejme v Gorici. Odlok velja do preklica. Zadnje živinozdravniško poročilo o stanju med živino v drugi polovici meseca maja navaja v goriški pokrajini 1 primer slinavke v Gorici, in 1 v Škocjanu. Dalje so bili 4 primeri rdečice med pra-šičj v Gorici in 3 v Zagraju. V Gorici je popadla steklina 1 psa in prav tako enega v Gradiški. peMMesa vpnenesa Kakor smo že poročali, je pred sednik republike V ponedeljek podelil med drugim tudi zlato odlikovanje za padlega Renata Gregoriga. ki se je kot capomanipolo dl. bataljona eCamicie nere» udeležil roparskih pohodov teh tolp po Jugoslaviji in proti njenemu ljudstvu ter padel 2.1.1942. pri Homoljačkem klancu na Hrvaškem. Ko je govornik na odi‘u omenil med svečanostjo (tirne srajce«, so začutili nekateri tipi med poslušajočo množico tako silno domotožje po starih skvadrističnih časih, da jim je kar sam od sebe privrel na dan vzklik: «l'iua le camicie nere!» in nekdo je celo dopolnil eViva il ducefn Zalibag, zanje namreč, so med temi izrodki njihove fantazije in med stvarnostjo tu še demokratične množice italijanskega naroda, ki ne bodo več dopustile, da bi jih ne odgovorni pustolovci še kdaj gnali v propast za interese tujih imperializmom po čeprav sedaj delijo odli-kovattja za hrabrost na roparskih pohodih po slovanskih deželah SINDIKALNI SESTANEK GLEDA. LISKIH NAMEŠČENCEV Jutri 9. t. m. točno ob 11 uri bo. do imeli sindikalni sestanek pri vhodu kinodvorane »Moderno« v Gorici nameščenci kinov in gledališč. Ob tej priliki bodo razpravljali o važnih sindikalnih problemih in bodo sprejeli tudi važne odločbe. Zato so vabljeni k udeležbi poleg nameščencev pri goriških gledaliških in kinopodjetjih tudi oni iz podeželja. Naj nikdo ne manjka. Pretekli teden je imel pokrajinski Upravni odbor pod predsedstvom podprefekta dr. De Pasqualija svojo redno 14-dnevno sejo, na kateri je sprejel naslednje sklepe: Pokrajinska uprava Podelitev posebne nagrade za delavnost tehničnemu asistentu Karlu Colenzini-ju — odobreno; nagrada pevskemu učitelju pri pokrajinskem zavodu — odobreno. Občina Gradež: nagrada šolskemu tajniku na srednji šol; — odobreno z opombo; bilanca avtonomnega turističnega podjetja za 1949 — odobreno; bilanca kopališčnega podjetja za 1949 —■ odobreno; nabava in zamenjava zemljišča za izgradnjo ribjega trga — odobreno. Občina Tržič; Preureditev in u-reditev’v enoten tekst pristojbin-ske lestvice za predmete, ki so podvrženi užitninskemu davku ne vštevši onih na vrednost — odobreno; pritožba Buttignon Marije, ker so ji zavrnili prošnjo za razširitev trgovske obrtniee — delno odobreno. - Občina Romans: Razlastitev občinskih zemljišč v gradbene svrhe — delno odobreno; pritožba zaradi razširitve trgovske obrtniee Mar-telos Gini — ugodeno; pritožba zaradi zavrnjene razširitve obrtni-ce Franzot Mariji — odobreno. Občina Turjak: Prepustitev občinskih zemljišč gospe Zacchia Marti v gradbene svrhe — zavrnjeno; napeljava javnega telefona s prispevki pogodbenikov — odo. breno. Občina Foljan: Prepustitev občinskih zemljišč Bosiu Jakobu in Alojziju — odobreno; prepustitev co proti živinski jalovosti — odobreno za leto 1949. Občina Škocjan: Proračun za leto 1949 — odobreno, zemljišča Alojziju Matiussiju — odloženo. Šempeter ob Soči: Prispevek za najemnino prostorov za ambulan; INŠPEKCIJA NA GORIŠKI KVESTURI V ponedeljek ob 9.30 dopoldne je prišel v Gorico načelnik policije general Dantoni. kj je na inšpek- ■ cijskem potovanju po raznih mestih Italije. Najprej sc je oglasil na prefekturi in si je potem v spremstvu kvestorja dr. Pomarici-ja ogledal prostore goriške kvesture. Po raznih uradih mu je kvestor predstavil svoje pomočnike in u-radnike. Pozneje si je načelnik policije o-gledal tudi policijski oddelek v vojašnici Santa Chiara. garaže in motorna vozila oddelka «Celere». Pri tej priliki j.e general odlikoval nekatere policaje. Nato si je ogledal še policijski avtomobilski center v ul. Cipriani in končno je pregledal še vojašnico policije in njena vozila. Pred svojim odhodom je general D’An-toni izrazil svoje zadovoljstvo s stanjem, v katerem je našel goriško policijo. ie h °orii^cjn kazenskem sudišču ko v*eiai y socini dvorani, ka-• v dvorani za občinstvo, precej čiiylano 021'a*ie. Pfva poletna vro-a se je vtihotapila tudi v sodno in-d je moral na zagovor 47-ietni 'zetig Karel iz Sovodenj, obtožen, ^ je v nedeljo 21. decembra-* lan-ftlov* Se ie vrnil pijan dobi krepko klofuto last- iavn ri Ani ter da se je v bie 6rn Prostoru jnudil očitno vi-Vpj ' ^ri zasliševanju je mati po-bje s°dniku, da je že v navadi hod'1?*3 S’na vra^a^i se* posebno ob jan Jn praznikih, domov pi-fclink .3 n*koli se ni predrznil, t>ril v rdeš°vi slabi v°Iji ob takih besr - *’ hikogar dotakniti. Tistega " ®Snega večera pa je. ko je pri-je «,.?rnoV’ pogledal v peč, kjer se 5*1 ^°bb( ( 2opPfltel kruh’ in kcr j° ie P°zabi* 2aPreti, ga je mati čez nekaj bkr ’ SL’ vrnila hleva, zato bi|aega*a; Da bi pa tega nikoli ne »0va r’*a! Sin i° j* namreč v od-^ ',r s Pestjo udaril v obraz tako, febd t padla *n zadela z nesom ob krj J? se ji je pocedila iz njega 15 T Obsodili so ga na 4 mesece in 5*fbšk Za*)ora ^el poravnavo sodnih ^s°dba zaradi obrekovanja Ito ^naslednji razpra vi je prav ta-V 2a Pretep. Sodili so namreč iljfj ■'<’'n°sti 30-letnemu Miljavcu Iliiiv-u11 ‘n 25-letnemu Miljavcu ioči,n.cl'tu Standreža, sedaj biva-bijf, a v Jugoslaviji, ki ju je sod-,0’ k- . tem prijavi! Kumar Kar-8osti| eremu naj bi Marino v neki sa ni decembra 1946 leta zabru- Gvaziji, ki je prav tako prišla pred sodišče zaradi neprevidne kupčije. Tatvino so izsledili tvziški orožniki Po prijavi tvrdke Modiano, ki je lastnik okradene hiše. Fantoma so naložili vsakemu po 8 mesecev zapora in 6000 lir globe z pomilostitvijo. Starinarko Olivo so pa obsodili na 5000 lir globe. * * * Globo v znesku 4000 lir bo moral plačati tudi 44-letni Albanese Ivan iz Tržiča, pri katerem so finančni stražniki iztaknili 8.52 kilogramov vtihotapljenih inozemskih cigaret. Nesreča za žive tudi na pokopališču Naloga 17-letnega delavca Can-tellija Rudolfa iz Tržaške ulice 213 je bila včeraj, da je moral na pokopališču privzdigniti in popraviti neko nagrobno ploščo. Pri vzdigo-vanju si je mladi kamnoseški pomočnik pomagal s težkim železnim drogom. Toda nesreča, ki niti na pokopališču ne dopusti oblasti drugim silam, je bila fantu takoj za petamj in mu spustila drog na nogo. Ker mladenič ni mogel zaradi ranjenega stopala sam na dom. mu je prišel na pomoč Zeleni križ in ga odpeljal v bolnica. * v * Prav tako je moral rešilnj avto Zelenega križa istega dne nuditi svojo pomoč 63-letnemu Borellu Virgilu iz ul. Colomho, ki je na pločniku pred uradom za delo zdrsnil in padel na tla ter si potolkel koleno in desno roko. Tudi njega so odpeljali v mestno bolnico. *il da 8« rM Je ‘zdajalec in Humbert pa ha 30nrf^°fu - Marina so obsodili ha •• br globe in Ilumbcrta pa 'Valmeseca zapora. Oba pa bosta šlte a skupno plačati sodne strn- i ' Odirala sla hišo , Prodajala staro železo ^ Ir i -slu •»jJadnlet* Ifln. ,n‘ Scarpin Bcnito in 18-tila /*Jeiio Jurij jz Tržiča vtihota-s nc!t0 zapuščeno hišo v Ron-J ,‘b iz ^Inika ,lz hje odnesia plivščo šteti 0m’ ba)treni kotel in dve oken-lerin- Blago sta nato prodala aiki iz Tržiču 52-letn- Olivo Tudi obisk ni varen Včeraj popoldne je prišel na o-bisk k svojemu prijatelju v Gorico 18-letni Letic Primor jz Vidma. Ko se je'poslovil od prijatelja in se vračal po stopnicah na cesto, je skoraj na koncu stopnišča nerodno stopil in padel tako, da si je ožuril resno roko in potolkel tudj Po obrazu. Ko se je zavedel, da krvavi, se je Letic sam odpravil na Zeleni križ, kjer so ga obvezali in mu želeli srečno pot domov. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Za Trst: 6.15, 7.14, 10.50. 13.27, (ukinjen ob nedeljah), 19.08, 22.15, 23.25. Za Videm: 6.14, 7.08, 8.54, 12.31, 14.10, 16.38, 18.48, 20.13. PRIHODI Iz Trsta: 6.08. 7.06, 8.05 (ukinjen ob nedeljah). 8.51, 12.28, 14,08, 18.35, 18.44, 20.11. Iz Vidma: 6.11, 7.07, 10.46, 13-25, 16.16 (ukinjen ob nedeljah), 19 06. 22.11, 23.22. KINO VERDI. 17: »Gentleman, toda . ne preveč«. VITTORIA. 17: «Ona druga«. G. Cervi. CENTRALE. 17: «Prikazen gospe Muir«, G. Tierney. MODERNO. 17: «Tajnosti Pariza«. G. Cervi in V. Cortese. EDEN. 17: «90 to je strah«. Oiedatiiče u 'dio^tu Hrvatska gimnazija iz Pazina bo ob proslavi petdesetletnice ustanovitve (1899-1949) gostovala danes 8. junija v koprskem gledališču s koncertno umetniškim sporedom in komedijo sLjubavno pismo« K. Trif-koviča. Pričetek od 28.30 uri. Sedeži od 100 do 89, stojišča 50 lir. Prodaja vstopnic na blagajni od 10 do 12.30 ure in eno uro pred pričetkom predstave. Boršt Zbiralnico za sadje smo dobili Zaznamujemo nov kovat; naprej v izboljšanju gospodarstva. S tem da smo dali vso pomoč pri popravljanju ceste, ki pelje iz Babičev v našo vas, smo omogočiti ustanovitev zbiralnice za sadje in zelenjavo. Koliko časa in naporov bo s tem odpadlo in bojno lahko koristneje porabili tiste ure, ki smo jih prej zamujali s hojo v Koper in še dalje. Do lanskega leta kamion ni mogel v na.o vas, seda.i pa krožijo vsak dan in odvažajo naše prve pridelke. Težko je bilo življenje enkrat pri nas. Zenske so na oslih tovorile drva in drugo v Koper in Trst. Kaj so se brigali tisti, ki so se jim na glavah svetile krone?! Za ubogega delavca ;n kmeta nič, ker jih je blesk njihovih kron zaslepljal. Potreb ljudstva niso hoteli videti — zelo dobro pa so videli dolžnosti ljudstva. Ko je šlo za koristi njihovih trebuhov, tedaj n; bilo odloga. Daj in daj je pela pesem rubežev in dražb. Ce pogledamo še vprašanje zaposlenosti prj nas in drugod, je slika še bolj jasna. Za svoje delo si pri nas pošteno plačan in si zaradi zaposlitve brez skrbi. Kjer je še pomanjkanje delovne sile, je znak, da se dela in gradi in da se izboljšuje. Franc Babič Babiči Tovariši iz vojske pomagajo kmetski obdelovalni zadrugi V sopoto je prišlo na pomoč naši kmečki obdelovalni zadrug; trideset tovarišev iz vojske. Prišli so prepevajoč borbene pesmi. Zvečer jem jih videl pred sedežem ZPP, ko so se odpravljali domov. To je že drugič, da so nam priskočil; na pomoč. Prvikrat je delalo 21 tovarišev. Ko sem te tovariše vojake videl odhajati, mi je prišlo na misel, kako so prejšnji režimi uporabljali vojake. Za obdelavo polja nikolj — pač pa zato, da so še veliko škode napravili kipetom. Vojska, ki je zrasla iz ljudstva', ne more drugače, kot da je povezana z ljudstvom tudi v mirnih časih. V času narodnoosvobodilne borbe smo skupno delali za izgon in uničenje okupator, ja, danes skupno gradimo boljše življenje. Najbrže bodo «internacionalisti» in razbijači demokratičnih organizacij v Trstu tudi to vzeli za — nacionalizem. Franc Babič I^TR^KI dnevnim: PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU » ULICA C. BATTISTI 301a PRITL. - TEL. 70 Obveze za novo tekmovanje rSTS1" 6M »M U KOPTU Komaj je okrožni odbor SIAU za Istrsko okrožje napovedal novo tekmovanje «Za obnovo jn za zadružne domove«, že prihajajo iz posameznih krajev poročila o obveznostih, ki jih je sprejelo ljudstvo na posebnih množičnih sestankih. Prj tem poročila dostavljajo, da so bili izglasovani sklepi z istim navdušenjem in dobro voljo, ki prevevajo vselej naša zborovanja in kj so dokaz nezlomljive zavesti, da ni nobeno delo odveč, ki je na-menjeno skupnosti! CEZARJI. Tu bodo nadaljevali predvsem z deli pri gradbi zadruž-nega doma in spomenika padlim borcem. Pri domu bo zapolenih 40 in pri spomeniku 20 tovarišev in tovarišic, ki bodo izvedli 2.400 delovnih ur za zadružni dom in 1.200 ur za spomenik. V akciji bo posebna brigada z 10 skupinami. POBEGI. V tem kraju bo dalo 60 prostovoljcev. 3.600 delovnih ur za dograditev zadružnega doma, 20 prostovoljcev za postavitev spomenika padlim partizanom, za kar bodo doprinesli nadaljnjih 1-200 ur in še 20 prostovoljcev z 1.200 urami za dela pri graditvi športnega igrišča. V načrtu je popravilo 1.000 metrov ceste in podobno. Sodelovalo bo še 7 vozov, 1 tovorni avto in ena delovna brigada. SV. ANTON. Samo za zadružni dom bo napravljenih 9.340 prostovoljnih ur, za katerega bodo pripravili 300 metrov kamenja, izkopali '200 metrov zemlje, napravili 150 zida itd- Pri obnovi hiš bo sodelovalo 20 tovarišev s 160 delovnimi urami. Cesto pa bo popravljalo 120 udeležencev in vložilo vanjo 500 delovnih ur. VALMARIN. Prj zadružnem domu bo zaposlenih 50 prostovoljcev z 8000 urami dela, s katerimi bodo nakopali 120 metrov kamenja, 45 metrov zemlje, 40 metrov peska. Za cesto se je obvezalo 8 tovarišev s 150 delovnimi urami. ANKARAN. Tudi v tem kraju bo prva skrb dograditev zadružnega doma. Zato bo napravilo 160 prostovoljcev 2.500 delovnih ur. Zaposlena bo 1 brigada z 10 skupinami. Kamenja bo nalomljenega 200, zemlje skopane 170 jn grušča 30 metrov. V načrtu je še popravilo 800 metrov ceste. VANGANEL. Najvažnejše delo je zadružni dom. Zanj bo doprine-slo 240 tovarišev in tovarišic 1-920 delovnih ur. Pripravili bodo kamenja 90 jn grušča 12 metrov. Kot že imenovani kraji, je tudi Vanganel predvidel 150 ur za stenčas. BONINI. Kot bližnja vas Vanganelu bo ta vasica prispevala 3.816 ur prostovoljnega dela za zadružni dom v Vanganelu, ,s katerimi bo nalumila 110 metrov kamenja, 15 metrov grušča. Pomagalo bo 35 vozov 175 ur. Na delu bodo dve delovni skupini. CENTUR. Tudi prebivalstvo tega kraja bo dalo za zadružni dom v Vanganelu 960 delovnih ur, ki jih bodo doprineslo 120 prostovoljcev. POTOK. Isto velja za to vas, kjer bo 360 tovarišev napravilo 2.880 ur in pripravilo kamenja 70 in gramoza 8 metrov. Pomagalo bo še 25 vozov. MONTINJAN spada prav tako v območje Vanganela. Zato bo doprinesel za skupen zadružni dom 960 delovnih ur, ki jih bo opravilo 120 tovarišev. Poleg 30 metrov kamenja in gramoza, bodo kot se dosedanje baze poskrbele tudi za po-živetje domačega stenčasa. DEKANI. Delovna brigada, ki bo imela 24 delovnih skupin, bo za zadružni dom izvršila 9.600 prostovoljnih ur. Nalomila bo kamenja 300, nakopala zemlje 150, peska 100, napravila zidu 300 metrov. Vrhu tega bo napravilo 30 vozov 360 ur. Posebej bo delalo 33 tovarišev 1.900 ur pri popravilu cest in mostov in 52 tovarišev 2-500 ur pri elektrifikaciji in kanalizaciji. Tu bo treba napraviti 20 metrov zidu jn skopati zemlje 150 in gramoza 110 metrov. SALARA. Zadružni dom bo imel na razpolago 180 tovarišev, ki bodo doprinesli 1.800 delovnih ur in popravilo cest bo prevzelo prav tako 180 tovarišev z nadaljnjimi 1.800 urami. Za dom bo treba nalomiti 220 metrov kamenja in skopati 50 metrov zemlje, za cesto pa skopati 15 metrov zemlje in 20 metrov gramoza. Popravilo se bo izvršilo na dolžini 5000 metrov. V delo bo vključenih 5 vozov in kamion. Obveznosti samo iz zgoraj imenovanih vasi znašajo skupno: 3.924 pro-stovoljcev jz vrst SIAU bo v 54.326 urah pripravilo kamenja 1.690, zemlje 1.253, gramoza 218 in peska 187 metrov. Popravili bodo tudi 19 km cest in 514 metrov opornega zidu. Pri teh delih bo še sodelovalo 217 vozov in 8 kamionov, ki bodo opravili 1.652 voznih ur. Poleg tega bodo naši prostovoljci skrbeli tudi za kulturno delo in imeli 10 prireditev, ustanovili bodo 6 športnih skupin in sodelovali s številnimi dopisi in člani vaških sten-časih! Iz Kopru 7. junija ob 0.15 je na križišču Cavalicci po končanem plesu sledil odpor od strani skupine pijancev proti organojn narodne zaščite. V silobranu je zaščitnik sprožil tri strele v zrak, pri katerih je bil ranjen Dobrinja Emil iz Loparja. Preiskava se nadaljuje. z Mladina na kmetijski šoli v Škocijanu pri Kopru Mladinske volitve. Bliža se 12. ju nlj, dan ko bo mladina Istrskega okrožja prvič v zgodovini volila svoje sekretariate (odbore). Ker bodo te volitve za nas velikega pomena, moramo začeti že sedaj s pripravami in sicer z raznimi napisi po cestah in zidovih ter z lepaki, ki bodo prikazali ljudstvu pomen naših volitev. Prav tako bomo okrasili prostore, kjer se bodo vršile volitve, da poudarino s tem važnost dogodka. Naš mladinski aktiv bq tudi napravil vse, da si bo v tekmovanju priboril prehodno zastavico. Te volitve mladine bodo pokazale nasprotnikom, kako smo združeni in enotni. Ljudska oblast nam nudi vso pomoč s tem, da podpira naše volitve in omogoča izbiro res najboljših in najbolj požrtvovalnih mladincev za naše bodoče voditelje. Na novo izvoljeni mladinski odbori bodo prav gotovo delali na to, da bodo ob pomoči nas vseh ustvarjali pogoje za večji in še boljši razvoj naše mladinske organizacije. Zato 12. junija vsi na mladinske volitve! Živele prve volitve ZAM STO-ja! MOŽINA MIRO lili Pod pokroviteljstvom okrožnega odbora SIAU za Istro bo v soboto 11. junija v poslopju mestnega muzeja v Kopru odprta fotografska razstava. Vsebovala bo posnetke o «Borbi jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma«. Razstavo je organiziral obveščevalni urad LR Hrvatske s sodelovanjem zavoda za propagando. Razstava ima v glavnem ta namen, da prikaže demokratičnemu prebivalstvu našega okrožja nazorno ves razvoj borbe jugoslovanskih narodov proti nacifašistične-mu okupatorju in notranjim izdajalcem. Dalje, da predeči ljudstvu težko delo obnove in končno vse izvedbe iz prvih le tna področju petletke, ki jih delovne množice Jugoslavije pod vodstvom KP, na čelu ji tovariš Tito, iz dneva v dan ustvarjajo. Fotografije bodo osvetlile pojav, da je mogoče doseči tolike uspehe samo na podlagi naporov vsega ljudstva, ki je enotno in trdno prepričano v pravičnost svoje borbe. Nasi lovci so Zasledili so in uničili dve škodljivi lisičji družini Vsem kokošjerejcem koprskega okraja bo prav gotovo zelo odleglo, ko bodo prečitali zgornji naslov Vsak pozna zvijačnost in pretkanost lisice, ki je prišla celo v pregovor. Zato je še toliko večje vrednosti dejanje nekaterih lovcev, ki so zasledili dva lisičja brloga in uničili stare in mladiče. Zadnje čase ni bilo dneva, da ne bi tu ali tam izginila kokoš, petelin ali puran v okoliških vaseh Kopra. Gospodinje so v skrbeh vpraševale, kaj naj napravijo. Nobene kurnik ni bil več dovolj zavarovan. V Semedeli pri Kopru je pubrala lisica nekemu tovarišu kokljo z vso družino, petelina in purana. Prav tako je bilo v Ankaranu in v vsej okolici Valmarina. Lovci so bili prepričani, da mora biti kje v bližini gnezdo z mladiči. Kazalo je, da so se kokošja kuga in lisice povezali v pravi-atlantski-prostite-proti-kokošji pakt za uničenje vseh kokoši. Toda zmotile so se vse: kuga in lisice. Prvo je premagalo cepivo, drugo pa naši čuječi lovci, ki so se to pot izkazali z dvema res sijajnima akcijama. Prvo tako akcijo, ki je imela uspeh popolno uničenje lisičje družine, obstoječe iz samca, samice in petih mladičev, je izvršil v Ankaranu lovec tov. Bestjak Rok z ne- So „ * L* istrski kmetje pridela-«06^,;° .ieto rta tisoče vagonov N«, 0« * p°6eča m okusnega sadja. Ta cj.. Pa zdaieč ne zadošča prn-Oue’- ^ se lahko dosegla Si (inCa")*m sadjarstva, ker xn Slisj.,1 .lSl Pogoji kot izrazito sad-** ižvo GŽt’^' P°ieg prodaje sadja f;otz bo vedno večja potreba Hu, Sen,ironi« sadja. Našemu «0te^"*u ljudstvu je treba za-*t'eje 1 tucl‘ v zimskem času, ko |7iej a $9dja primanjkuje, da bo fNer.u0*1 Z(iraveoa in okusnega Zbirajmo vse vrste Po 'Ooc () "uni(/ ,ŽUt'Ji s tem pouečatl sad-C° °6(i( e,C' Potrebno bo v bodo- 01 j0(S* n“ tem sektorju ni ob 8a rt' r,a drugi strani je sad-... . .... ?a*a' sA ' - , ‘J- f r .$£v T V *: .. cev, ki so danes brezposelni Volivni programi večine strank, ki se bodo predstavile na upravnih volitvah, so brez dvoma polni lepih fraz in obljub, s katerimi obljublja, jo delavskemu razredu vse mogoče ugodnosti in dobrote; toda kaj so napravile te stranke in skupinice za delavski razred, ko se je boril za izboljšanje ekonomskega položaja, kakšno stališče so venomer zavzemale, ko so delovne množice z velikim žrtvovanjem proglašale stavko? Odgovor je zelo enostaven: borile so se proti njemu in podpirale venomer imperialistične načrte glede naše industrije za njeno popolno uničenje v korist tujih gospodarjev. Dogodki zadnjih dni nam to najlepše kažejo. Zaradi tega mora občina priti v roke ljudstva in ljudstvo mora odpraviti stare upravne sisteme, goljufijo, zapostavljanje slovenskih narodnih in predvsem jezikovnih pravic in materialno neenakopravnost delavskega razreda Trsta, podpreti mora upravičene zahteve delavcev, zagotoviti sindikatom mesto, ki jim spada v javnem življenju, vrniti zavarovalne zavode v roke zavarovancev ter zagotoviti tisočem in tisočem, ki so brez strehe dostojno in človeško stanovanje. Ljudska fronta, kot edina nasled. nica revolucionarnega pokreta, ki je dala svoj velik in krvav doprinos za strmoglavljenje oboroženega fašizma, bo še nadaljevala borbo, da se zagotovi slovenskemu in italijanskemu ljudstvu na tem ozemlju. mir in boljša bodočnost, proti načrtom vojnih hujskačev, ki dan na dan spreminjajo naše ozemlje v oboroženo postojanko proti So-vjetški zvezi in državam ljudske demokracije. Rovarjenje novofašističnih strank, ki s svojimi programi slabo prikrivajo svoj fašistični značaj, stranke, katerih predstavniki so stari fašistični hierarhi, naj bo v opomin vsem poštenim demokratom, da se moramo, če nočemo, da bi se znana grozodejstva ponovila, boriti proti tem poizkusom oživljanja fašizma — da zagotovimo sebi in svojim otrokom mimo življenje, delo in lepšo bodočnost Kljub vsem obrekovanjem i n nepoštenemu frazarjenju o osnovnih načelih naprednega demokratičnega gibanja v svetu, bo Ljudska fronta šla na volišče z gotovostjo, da bo doprinesla še enkrat svoj veliki de lež za obrambo miru, za zagotovi tev demokratičnega razvoja v našem javnem življenju, čeprav skuša Vidalijeva frakcija, terorizirati naše ljudi. Tako zvano Agnelettovo ((Narodno listo» pa vsi naši ljudje prav dobro poznajo, da bi bilo potrebno še posebej o njej govoriti, in s katero bo znalo naše ljudstvo obračunati. Naš narod je preveč pretrpel v osvobodilni borbi, da bi nasedel tej udolarski zvezi*. Zadnji proces, ki se je vršil v Postojni proti vojnemu zločincu Magazinoviču, jim je dal jasno legitimacijo. Zato je dolžnost vsakega slovenskega in italijanskega volivca in volivke, da na volitvah v nedeljo odda svoj glas za Slov ansko-it ali jonsko ljudsko fronto! SEGALA V OBRAMBI SVOJE MRE2E. Vsi ljubitelji športa so z veseljem sprejeli vest, da bo ob otvoritvi novega športnega igrišča «Prvi maj» pri Sv. Ivanu prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in tržaško Ponziano. Moštvo Dinama je namreč zelo dobro poznano, saj je pred kratkim na turneji po Belgiji doseglo več lepih zmag in prav tako na mednarodni tekmi z Avstrijo, katero je premagalo s 5-2. Poleg tega pa je tudi bivši jugoslovanski državni prvak. . Pri nedeljskem srečanju s tržaško Ponziano se torej ni zahtevalo. da bi Dinamo pokazal tisto moč. kot jo je na primer pokazal ■ na Dunaju, in prav za to so bili sedaj v njegovih vrstah tudi igralci Lokomotive. Seveda so se tudi ti dobro izkazali, vendar se nikakor ne morejo primerjati z manjkajočimi Cajkov-skim, Kacijanom in drugimi. Čeprav ni imela tekma nobenih posebnosti, vendar se je odlikovala z raznimi domisleki srednjega napadalca Wolfa. Njegova igra, ki je sicer v bistvu enostavna, je vendar uspešna. V moštvu Ponziane pa je bil ta dan najboljši Karlin. Ze takoj v začetku je pričela Ponziana napadati in po 6 minutah je moral vratar Dinama že reševati nevarno situacijo. Po 10 minutah je zakrivil Dinamo korner, ki pa ni rodil zaželenega uspeha. Nato se je žoga pričela vrteti pred vrati Ponziane in po krivdi enajstmetrovke je v 19 minuti padel prvi gol za Dinamo. Igra je pričela sedaj rasti z raznimi kritičnimi situacijami. Bilo je tudi veliko kornerjev, ki jih pa Ponziana ni izkoristila. Po 39 minuti je Pukšec vnovič poslal žogo v mrežo in je razmerje 2-0 za Dinamo ostalo neizpremenje- no do odmora. V drugem polčasu je dobila igra več živahnosti, posebno ker so hoteli igralci Ponziane na vsak način priti do gola. Nihče ne more trditi, da se niso ti fantje potrudili ,a imeli so smolo, da je bilo vsakokrat, ko so poslali žogo proti mreži, ali prenizka ali pa previsoka. Tega se Dinamu v njegovih redkih situacijah ni zgodilo. V 7 minuti je že zopet izkoristil priliko in napravil razliko 3-0. Po vsem tem je že kazalo, da ne bo nič uspeha za Ponziano. Da bi tekmo dobili, bi morali napraviti kar štiri gole, tega pa v tem odmerjenem času ne bi bilo več mogoče. Tekma se je razvijala dalje in Ponziana je napenjala vse sile, da bi prišla vsaj do častnega gola. In glej po 10 minutah je uspelo Colombinu, da je poslal žogo v mrežo in s tem dal tržaški enajsterici novo korajžo. Zavedala se je, da je nasprotnik hud in je bila zadovoljna, da se mu je vsaj dobro upirala. Kljub temu pa je pred koncem Valcareg-giju uspelo, da je vnovič potresel nasprotnikovo mrežo in tako se je tekma končala s 3-2 (2-0) za Dinamo. Številni gledalci, ki so napelo spremljali tekmo, so bili zadovoljni z lepo igro obeh moštev in so izrazili željo, naj bi jugoslovanski nogometaši kaj kmalu zopet prišli v goste posebno sedaj, ko je urejeno tako lepo igrišče. Kolesarska dirka Tifif - p€i'ito'ivz - 'T'iht Kolesarska zveza pri ZDTV je organizirala kolesarsko dirko na progi Trst—Portorož—Trst, ki je dolga 72 km. Dirke so se udeležili sami znani kolesarji kot Fon-tanot, Sosič, Donadel, Javornik itd. Kolesarska sekcija je zelo delovna in stalno prireja kakšno novo dirko ter daje tako priliko športnikom, da se razvijajo in zboljšujejo. Ze prejšnji teden smo pisali o kolesarski dirki za pokal ((Mario Derina, kjer je v ostri konkurenci zmagal Rinaldi Walter (Frausin). To nedeljo pa beležimo uspehe nove dirke iz Trsta v Portorož in nazaj, kjer je zmagal Fontanot. Tekma je bila zanimiva in, čeprav dobro poznamo naše dirkače, so nas vnovič presenetili. Kolesarjem, ki so se v svoj šport zaljubili, je bila ta nedelja proga kar prekratka. Od vsega začetka je vodil Fontanot, katerega so ostali kar težko dohajali. Pri Škofijah se je vodečemu Fontanotu predrla zračnica in tako ga je Ferluga prehitel. To svojo zamudo pa je kasneje Fontanot popravil in prišel v Trstu prvi na cilj. Vrstni red je naslednji: 1) Fontanot Renato (Frausin) 1 ura 41’ ali povprečno 42 km na uro; 2) Stibelj Marino (Arzenal); 3) Javornik (Frausin); 4) Sosič Rudolf (Opčine); 5) Donadel (Frausin); 6) Dapretto (O-limpija); 7) Rinaldi (Frausin); AOGOMJETJfO FltVI^STVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA NESREČNO NAHUUČJE ZAKRIVILO poraz miljske enajstorlce Nesrečj ali naključju je treba pripisati, da je Umag to nedeljo na svojem igriču premagal močnejše .moštvo Milje. Nihče si tega niti od daleč ni mogel mislitL Nihče pa tudi ne more trditi, da niso Surec, Padovan, Tamburini, Costanzo in Caharija dobri igralci. Al; se je. Umag .torej toliko popravil? Najbrže bo tako, saj je tudi prejšnjo nedeljo proti Ponziani beležil krasno zmago ko jo je porazil s 4-1. Tega napredka smo vsi veseli in moštvu Umaga čestitamo. Tekma v nedeljo je, kakor smo že rekli, prinesla veselo presenečenje. Igralca Giraldi in Zac-chigna sta bila moža na mestu, prav tako pa tudi Sodomaco in Ccstanzo II. Igra je bila ves čas živa, tako da so prišli gledalci na svoj račun. Po pravici se lahko reče, da je Umag zasluženo zmagal, in le škoda, da j.e prvenstvo tekmovanje tik pred zaključkom, sicer bi videli to moštvo v vrsti prvih treh na lestvici. Za Umag so zabili gole Manin (2), Sodomaco in Zacchigna. Tudi prvi polčas so bili s 3-1 krepko v vodstvu. V Trebčah je imela Tovarna strojev za nasprotnika moštvo Arrigoni in ga premagala. Obe moštvi sta po moči skoro enako vredni in bi šele po tej zmagi lahko dali strojnikom nekaj prednosti. Rezultat te tekme je bil, da sta se moštvi zamenjali . Ano in Ponziano je bila zelo mlačna. Temu je najbrže pripisati dejstvo, da bo tekmovanje prihodnjo nedeljo zaključeno in da si nobena od moštev ne more dosti zboljšati položaja. Verjetno sta tudi obe moštvi že utrujeni, poleg tega pa je tudi Pon-ztana že izyen nevarnosti, da bi izpadla. Po 16* prvega polčasa, ko je padel drugi gol za Sv. Ano, je prišla igra v nezanimivo prerivanje za žogo. Skedenj je imel v Trebčah za nasprotnike Meduzo iz Kopra. Korenjak, kot je, je mislil, da bo Meduzo z lahkoto odpravil. Pa ni bilo tako. Prvi polčas je bila Meduza vražja in posebno igralca Mora in Parenzan. Ko so Koprčani med odmorom počivali, so imeli v žepu dva gola, medtem ko ni imel favorit Skedenj še nobenega. V drugem polčasu sp Skedenjci pričel; z divjo igro in tu jim je uspelo, da so trikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Mogoče igra ni bila povsem korektna, v kar se pa mi kot kronisti ne bomo spuščali. Rojan * OMMSA in Koštalun-ga Dreher to nedeljo niso igrali. NEDELJSKI IZIDI: Tovarna strojev - Arigoni 2-1 Aurora • Pristaniščniki 2-0 Rojan - OMMSA (neodl.) Magdalena - Piran 3-3 Koštalunga - Dreher (neodl.) Sv. Ana - Ponziana 2 - 0 Umag * Milje 4 - 3 Skedenj - Meduza 3-2 (prekinjena v 43’ d. p.) 8) Rebula (Olimpija); 9) Sosič Aurelio (Opčine); 10) Sotti (DSZ ES); 11) Sellier (Kolesarska zveza); 12) Bartoli (Olimpija); 13) Zanolla (Frausin); 14) Kravos (Arzenal); 15) Valle itd. Crvena zvezda-F.C. Ziirich 5:2(1:1| Beograjska Crvena zvezda je iz-vojovala drugo zmago y Švici, in sicer nad tretjim švicarskim klubom FC Zuerich z rezultatom i:2 (1:1). ODBOJ KA Napovedanih tekem v odbojki za ((Trofejo padlih iz ladjedelnir3 Sv. Marka« to nedeljo ni bilo-Na sporedu so bila 3 srečanja-Tovarna štrojev-Zol ILVA, D ES-Skorklja in Sv. Marko-P«8* ško FD. Nesporazum ali kaj 3 bila krivda, da moštva nit® nastopila. C« bo šlo tako naprej* ne bo tekmovanje nikoli zakljU čeno. LESTVICA' Sv. Mako 4 4 0 206 U2 8 Zol ILVA Tomažič Tovarna strojev DSZ ES gkorklja Dijaško F. D. 4 3 1 187 75 6 5 3 2 173 N5 6 2 1 1 46 23 2 3 1 2 122 58 2 3 0 3 18 135 0 3 0 3 15 135 0 ZAGREBŠKI DINAMO IN PONZIANA PRED TEKMO. Cvetke iz vol iv n e Govor tov. Vojmirja na tržaškem radiu II. (Nadaljevanje s 1. strani) težkih časih, ko je bilo treba vse žrtvovati za zmago pravice in dosego naše svobode s Sovjetsko zvezo na čelu, isti program nas bo vodil v bližnji bodočnosti v borbi proti imperializmu in z istim programom stopa danes Ljudska fronta s Komunistično partijo na čelu, pred volivce našega ozemlja. Eden od osnovnih problemov, katerega rešitev si je treba danes postaviti in za katerega se bo Ljudska fronta borila je vprašanje izboljšanja življenjskih pogojev delavskega razreda in vsejia delovnega ljudstva, zvišanje njegove socialne ravni in izboljšanje vsega, kar je v zvezi z javno upravo ter v skladu z interesi delovnih množic. Kaj je storila obstoječa javna uprava, njen takozvan conski svet, za izboljšanje življenjskih pogojen delovnega ljudstva in za rešitev ne štetih problemov, ki so od 1645. J. stali pred nami, vsakdo prav dobro ve. Pacciardiada ali «esorcito solido e preparalo« Sinoči je prišel De Gasperijev minister vojske republikanec Pac-ciardi na Piazza Unitu, da bi Tržačanom povedal, kako je italijanski uESERClTO SOLIDO E PREPARALO* ter dodal: «u okviru mirovne pogodbe», ki je pa v Gorici ni omenjal. Morda zaradi tega, ker je lam odlikoval dna oficirja, od katerih je enega poslal Mussolini v smrt v Rusijo, drugega pa na Balkan v borbo z «ribelli» t. j■ z nami. Sovjetska zveza je proti takim odlikovanjem ljudi, ki so hrabro pobijali svobodoljubne narode, že protestirala. Zato zares ne vemo, zakaj naj bi mu žvižgali fašisti od MSI in čemu naj bi on z njimi polemiziral, saj je nagovarjal Tržačane, da glasujejo tudi za MSI kot za vse druge «italijanske stranke». f>lo-vencev, še prav posebej pa tržaških Slovencev sploh ni omenil z imenom. Njegova armada je najbrže gotovo «dovolj trdna» da to lahko stori. Zdi se, da se tudi Pac-ciardi ni mnogo naučil od zadnje vojne, čeprav se je pohvalil, da je bil sedemnajst let izven domovine. Zopet Miši Na trgu Goldoni so se sinoči zbrali «anti antidemocratici*. Govoril jim je Guido Russo Perez. Zbralo se je precej pobornikov, ki so tudi resnici na ljubo vneto ploskali izvajanjem govornika. S te strani pa seveda ni manjkalo napadov na vlado, na demokratične sile itd. Iz celega koša govornikovih cvetk posnemamo indirekten napad na italijanski CLN in italijanske stranke ki so sedaj na vladi, ker da so krive če so tfratelli triestini odrezani od matere onstran Soče*. Vsekakor je sinočnje zborovanje MSI ponovno potrdilo, da je v Trstu fašizem živ v pravem pomenu besede Zabava ob «Bloccu» Nekako ob isti uri je druga izdaja MSI, alias Blocco italiano sklical svoje privržence na trg Garibaldi. Število poslušalcev je bila iu nižje od onih na trgu Goldoni. V naravnost zavidljivi teatralni pozi se ie izkazala govornica prof. Altamura Giovanna iz Neaplja. Njenim zguljenim šlagerjem: Italia, Italia, comunisti, titini in podobni m, je množica precej živahno odgovarjala s smehom in medklici. Govornici je sledil v svojih izvajanjih Giovanni Guerrieri. Argumenti isti. Odziv množice isti. Čuden odgovor policaja št. 3301 V noči od sobote na nedeljo je naš tovariš presenetil skupino ljudi, ki so lepili plakate italijanske republikanske stranke čez plakate Ljudske fronte. Pozval je skupino, naj plakate odstrani. Ker jih niso hoteli, je poklical policijsko pat rolo, ki se je nahajala v bližini. Ponovil je svojo zahtevo, lutkar je dobil od civilnega policista št. 3301 tale čudni odgovor: Imamo ukaz, da aretiramo vsakega, ki trga plakate katere koli stranke. Nimamo pa ukaza da bi preprečili lepenje plakatov čez druge. Zaradi tega ne moremo nič napraviti, kajti skupina se ni pregrešila proti sedaj veljavnim določbam. Ko so republikanci slišali ta odgovor, so kot za stavo pričeli li-mati še preostale plakate Ljudske fronte in jih kmalu vse prekrili. Tovariš je bil kljub odgovoru policista prepričan, da ima on prav. Zato je šel na policijsko postajo na trgu Dalmazia in razložil celo zadevp dežurnemu inšpektor ju. Vendar je tudi tukaj dobil odgovor, da je v.se v -najlepšem redu, ker se plakati katere koli stranke lahko lepijo čez druge. v vrstnem redu z eno točko razlike. Edini gol za Arrigoni je padel po 17’ igranja in ga je zabil Chelleri, kasneje se nasprotnikova mreža ni več potresla, ker je težišče igre prevzela Tovarna strojev. Vittori, ki je bil .ta dan posebno razpoložen, ni mogel nič proti nasprotnikom, posebno ker so bili Sain. Toso in Malutta gospodarji položaja. Po splošnem pregledu vseh tekem, ki so bile odigrane pretek, lo nedeljo za prvenstvo Tržaškega ozemlja, je bila tekma med Piranom in Magdaleno najlepše odigrana. Igra je bila ves čas živa in je prinesla po 3 gole v prvem in drugem polčasu. Tudi končni rezultat 3-3 je za obe moštvi, ki sta se ta dan z veseljem poglobili v igro, pravičen. Gole za Magdaleno sta zabila Melucci in Barbotti (2), za Piran pa Fiumi, Dario in Grigio. Aurora je z nedeljsko zmago vnovič potrdila, da je po pravici prva na lestvic; tekmovanj. Za nasprotnike je imela to pot Pri-staniščnike, ki jim ni uspelo zabiti niti častnega gola. Ze takoj v začetku in vse do konca je Aurora, kljub temu da je bil izid prvega polčasa neodločen, imela iniciativo v rokah. Posebno dobro sta se izkazala Schiavon Zetto, k; sta zabila vsak en gol. Tekma V Ankaranu med Sv. LESTVICA Aurora 29 21 6 2 75 14 48 Skedenj 28 20 5 3 78 25 45 Tov. strojev 29 17 6 6 58 25 40 Arigoni 28 17 5 6 59 29 39 Milje 28 16 6 6 57 25 38 Sv. Ana 29 13 5 11 55 45 31 Umag 28 12 7 9 51 46 31 Piran 29 10 9 10 53 49 29 OMMSA 27 12 3 12 38 43 27 Koštalunga 25 9 8 8 45 44 26 Magdalena 28 8 6 14 40 60 22 Pristanišč. 28 5 9 14 32 52 19 Ponziana 27 7 4 16 36 42 18 Meduza 27 6 2 19 29 70 14 Dreher 28 2 4 22 15 16 8 Rojan 26 2 3 21 19 88 7 Govorčin zmagovalec v hitri hoj* Tekme v hitri hoji iz Trsta na Opčine, ali točneje Od kavarne Fabris mimo Fakanonija s ciljem na Opčinah, se je v nedeljo udeležilo veliko število športnikov. V vrsti že znanih imen je bilo tudi nekaj starejših tekmovalcev, ki so vsi pokazali zelo veliko dobre volje. 2e po nekaj sto metrih po startu sta se Corsi in Vecchiet ločila od ostalih in prišla v vodstvo. Pr; Faccanoniju pa je Govorčin, ki jima j.e tesno sledil, prehitel in obdržal svojo prednost do cilja na Opčinah. Vrstni red ob zaključku je. naslednji; 1) Govorčin (Sv. Marko), 2) Corsi Ezio (Pristaniščniki), 3) Corsi Edoardo (isto društvo), 4) Netto (Sv. Ivan), 5) Vecchiet (Pristaniščniki), 6) Sulič (Sv. Marko) in drugi. BALOCABfJE Tekme v balincanju za ((Poletni pokal« dobro napredujejo. V nedeljo je bilo kar pet srečanj in so izidi naslednji: C-iardinetto C-ACEGAT. 21.13. Igralci Sajn, Eosse, Lesovini, Spic in Kancijan so pokazali lepo igro in sp zasluženo zmagali. Sv. Marko A-Corsi A 21-16. Tekma je bila na igrišču gostilne Mario in je privabila izredno veliko število gledalcev, ki so občudovali lepo igro petorice Sv. Marka, ki je počasi a z gotovostjo zmagala. Gallinaccio A-Sv. Marko B 21-18. Gallinaccio A. ki je favorit za prvo mesto, se je. moral to pot posebno potruditi, ker so se mu nasprotniki hudo upirali. Tirolese B-Standard 15-21. K zmagi Standarda bi pripomnili samo to, da je vseh pet igralcev zaslužnih za zmago. T.irolese A-Vespucci A 21-18. Obe moštvi zelo odporni in sta zadovoljili gledalce. Mednarodni šport Švicarska državna nogometna reprezentanca je premagala v Bernu reprezentanco Wellsa s 4:0 (1:0). * sjs * PARIŠ. — Francoska Nogometna zveza je predlagala, da odigra francoska reprezentanca prvo kvalifigacijsko tekmo za svetovni pokal z zmagovalcem iz srečanja Jugoslavija-Palestina 9. oktobra v Beogradu odnosno v Tel Avivu, povratno tekmo pa 80. oktobra Parizu. * :j: * Množičnih atletskih tekmoval ^ Sovjetski zvezi se. je udeležil1’ več kot 150 tisoč fizkulturnik07’ Rezultati teh tekmovanj pričajo dobri pripravi atletov. Tako doslej nepoznani špornik-delaSg' v neki leningrajski tovarni gori j Osipov pretekel 1000 ni Času 2-43,0 minut. Mlada Naaa Knikina iz Tbilisija je preteS * 200 m v času 26,5 sek. in skočila daljavo 537 cm. Mladinec Sergu Borisenko je skočil v daljavo 6.l0, * * * Tekmovanja za prvenstvo zvert sindikatov v telovadbi v gradu se udeležuje 27. društev nad 450 telovadci. * * * - j,- t) V Leningradu sta se s rečeh prijateljskem nastopu plavalni kipi Moskve in Leningrada. ženi so bili naslednji rezultati: m prosto Meškov 08,7 sek., prsno Meškov 1:07.3 minut tuljček), 100 m klasični stil | siljev 1:10,3 minut, 100 m P1’ Poligalova 1:26,7 min. (metuljče itd. Nogometno prvenstvo Sovjetske zveze f- 4teV Srečanje nogometnih 1110 -e, «Torpeda» iz Moskve in «4°S0 da» iz Stalingrada se je ^.°nCsta neodločno 1:1. Na čelu tablice sedaj «Zeni.t» iz Leningrad3 g «Dinamo» in Kijeva, ki imata P jtl4 točk iz 6 tekem. Sledijo «Din' laBi0* ied°J iz Moskve, «Spartak», «Torp' iz Moskve itd. Nova pridobitev v jugoslovanskem jadralni letalstvu Clan dubrovniškega letalski društva Žarko Manojlovič )e delal s pomočjo članov Lju tehnike radiokontrolni ap31®*’ pomočjo katerega je mog°c® zemlje dirigirati jadralna Aparat sestoji iz kratkovalov oddajnika in superprejemnik3, podlagi te iznajdbe bo mog°že ločiti mesto, kje naj se spusti dralno letalo na tla. Konstrb Manojlovič še izpopolnjuje iznajdbo. ;lciof 'Oj0 DVA PRIZOB> iti z nedeljskega nastepa na stadionu „Prvi Košarka Tekmovanje se bliža h koncu, vendar še ni jasno, kdo bo zmagovalec Prinašamo nekaj rezultatov tekmovanja v košarki za ((Pomladni pokal#. Sv. Alojz-Skedenj 40-31. Igralci Sv. Alojzija so že takoj. v začetku pokazali svojo premoč in zaključili prvi polčas V svojo korist z 21-10. Tekma DSZ ES-Skedenj je bila igrana v petek in je zmagala DSZ ES s 44-32, Prav tako je bila V petek odigrana tekma ACE-GAT-Barriera 26-8. V tekmovanju žensk za pokal «Matiassi» je bilo to nedeljo samo eno srečanje: DSZ ES-Skorklja 55-32, medtem ko sta bili tekmi Tomažič-Magdalena in Toma-žič-BarkoyIje preloženi za kas-sneje. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 702, 1440 Jugolir; FLH.I: 55, 165, ^ ^ Poštni tekoči ročun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. z-Odfl' urednik" STA NI SL AVR EN K O — Tl ska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70 — —————— ——————— _ _ . , t 02.80» — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351. OGLAslf odU8.SMaICta 0“ IM«?^tel! 83-51. ’ Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski JO, fmančnn-nrnvn, 60, osmrtnice 70Jlr.