Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Nuo4nin» ta avstro-ogrske kraje xa celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3*50 K, mesečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9*50 K za četrt leta 4*80 K.
PiuntHi idilika IB «•
Beklamaelje n ptitaiat prtikt. Nefrankirana pima n »prt-|tma|a. Bakepial m m vraiaj*, llimlL latittpaa p«UI-»itim (liriaa 81 na) u takrat 10 tis* Trikrat pa iafavera.
70. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 13. julija 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopite in rokopise za list: Uredništvo •Kdečefa Prapora«, IJublJan*. — Za denarne pošiljatve naročila na liat, reklamacije, in« era te i. L d.: Upravnlštvo <Rdečeča Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Delavnemu ljudstvu vseh narodov v Avstriji.
je zaključilo zasedanje državnega bi mogli zastopniki ljudstva prinesti iitye delavskemu ljudstvu, i storil parlament proti draževanju živil; ničesar gospodarske krize. Ni-
jT
Zopet zbora, ne aajmanjie Ničes neznosne za ublažen
kakrlnega napredka ne moremo zazna-movati z delavskimi varstvenimi zakoni. Posvetovanje o socialnem zavarovanju ni prekoračilo prvega dela.
Navdani z jezo razočaranih upov vam poro* čarno o »»rinjant tazedinju parlamenta. Imeli smo pred seboj vlado, ki je trpela, da je vojna uprava razmetala 100 milionov kron za bosensko pustolovščino, ne da bi vprašala ljudsko zastopstvo; vlado, ki si je poskrbela sredstva za to z neustavnim ravnanjem z Rotšildovimi ljudmi; vlado, ki je izročila in prodala uboge bosenske kmete budimpeštanakim bankovnim kapitalistom; vlado, ki prezira pravice ljudskega zastopstva ter je staro policajno državo zbudila na življenje. Stali smo v hudem boju z vlado in preprečili smo njene naj-hujie načrte. Ni se ji posrečilo, iztlačiti predlog, s katerimi bi se bila najrev-nejiim naložila nezaslišana bremena. Kljub strahopetnemu hlapčevstvu nemških, čeških, poljskih in italijanskih strank, ki so stale na straži za vsa sramotna dejstva te birokratske vlade, se je samo z večino petih glasov rešila zaslužene obsodbe ljudskega zastopstva.
Toda tudi v boju proti vladi smo se trudili navsomoč, da bi obranili parlamentu sposobnost za delo. Našemu sodelovanju je
zahvaliti, da se je proračun ustavno rešil. Zdaj je imela priti cela vrsta najvažnejših zakonskih načrtov na dnevni red. Vlada je predložila zbornici načrt, s katerim so se imele rešiti naše trgovinske razmere z Rumunijo in z balkanskimi državami.
Z novimi trgovinskimi pogodbami bi se imel dovoliti uvoz mesa iz teh dežel in s tem pobijati draginjo; s trgovinskimi pogodbami se ima naši industriji olajšati izvoz blaga v te dežele in s tem omogočiti delo in zaslužek tisoč in tisoč brezposelnim in nezadostno vposlenim delavcem. O teh trgovinskih pogodbah se je imel državni zbor posvetovati po končani proračunski razpravi.
Že med posvetovanjem o proračunu smo vložili v parlamenta predlog, U poziva vlado, naj odpravi carino na žito, da se nastopi proti strašnemu podraženju žita ia krme, moke in kruha. Takrat je nemško - nacionalni poslanec Sylvester preprečil glasovanje o našem predlogu z zavlačilnim predlogom, ki ga je sprejela krščansko • socialna in agrarna večina. Zdaj bi imel priti tudi ta predlog, katerega niso želeli oderuhi z živili in žitni špeku-lantje, še enkrat na dnevni red.
Upravno sodišče je mnogo tisoč stavbinskih delavcev izključilo iz zavarovanja za slučaj nezgod. Tisoč tesarjev, stavbinskih ključavničarjev, mizarjev in kleparjev zadenejo vsak dan nezgode pri delu, ne da bi dobili vinar rente. Predložili smo v parlamentu, da se vštejejo ti delavci v nezgodbeno zavarovanje in narodnogospodarski odsek je sprejel naš predlog. Tudi ta zakon je zdaj imel rešiti državni zbor. Zakona za trgovske pomočnike in za delavni čas v trgovini je izpremenila gosposka zbornica. Tudi o teh zakonih bi bil imel še enkrat razpravljati parlament, da bi mogli postati veljavni.
Tako so čakala na državni zbor važna dela, ki bi se bila imela izvršiti v zadnjem zasedanju. V tem trenotku so zaftell (siki agrarni in lio-fMiki klerikalci i obitrokoljo in so onemogočili
Tlako delo ? parlamentu. Takrat niso obstruirali, ko so se imeli vladi dovoliti davki in rekruti, ko so pa imele priti trgovske pogodbe, odprava žitne carine in zakon o trgovskih pomočnikih na dnevni red, so s stotino nujnih predlogov preprečili vsako delo v parlamentu.
Ne obstrukcija proti vladi, ampak obitrokeija proti ljadikim zahtevam — to je politika čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev. To politiko so podpirali češki radikalci, Slovenski klub in poljska ljudska stranka.
Od 3. novembra je zakon o socialnem zavarovanju v parlamentu. Zahtevali smo, da naj odsek za socialno zavarovanje med letom pridno dela, da more parlament v jeseni dokončati veliko delo, a tudi to delo je preprečila agrarno - klerikalna obstrukcija.
Krivdo ia te zločine imajo v prvi vrsti agrarci. Kaj jih briga, da ne more tisoč in tisoč delavcev več kupovati nedosežno dragih živil, da ne morejo več dobiti dela v industriji, ki jo omejuje agrarna zaporna politika! Oni nočejo, da bi se vpeljavalo meso, da ga lahko še bolj podražujejo. Oni nočejo, da se odpravi žitna carina, da lahko še dalje gonijo cene žita in moke navzgor. Kato 10 preprečili delo v parlamenta. Proti cenenemu kruha in ■osa )e fele obstrukcija.
Vlada je začetkoma poizkušala, odkupiti agrar-cem dovoljenje za trgovinske pogodbe. Za naše šolske otroke, za bolnišnice, za naše vdove in sirote nima denarja. Agrarcem pa se je ponudilo za vsakovrstne subvencije in premije 54 milionov kron, da bi milostljivo dovolili, da sme parlament sprejeti trgovinske pogodbe. A tudi to je bilo premalo nenasitnim krušnim oderuhom. Z agrarno podraževalno politiko se je združilo nekoliko štreberjev, nekoliko gospodov, ki ne morejo pričakati ministrskega fraka in ministrske plače, pa hočejo ovirati delo parlamenta, dokler se jim neizpolni hrepenenje. Tr-
PODLJSTEK.
Sto ln prva povest ii Boccaccia.
Konec,
Čez nekaj let je Julij zagledal v krogu dvornih daaa mlado krasotico z modro-črnimi očmi. Ni ji bilo več nego aedemnajst let. Zagledal jo je ia mir njegovega aren je izginil in izginila jo njegova domala sreča. Kakor je vzplamtel za mlado krasotico, tako je začel sovražiti svojo ženo, in fimveft ja dobival dokazov, d* krasotica oi brez-briiu napram njegovi ljubezni, tem težje je prenašal okove zakonskega stanu. Prepir je sledil pra* piru, in niso bila vel samo besede, kakor so po mestu pripovedovali alužaboiki, priče taksnih pri-»orov.
Krasotica je bila edino dete jako plemenite ln izobražene plemkinje; njen brat je nekaj let poprej padel * bitki kot častnik Giuseppove vojske. Jnlljeva ljubezen se je premenila v gorečo strast ln njegovo domače življenje v pravcati pekel. Druge pomoči ni videl, pa je napisal papežu pismo, v katerem ga je prosil, naj s svojo oblastjo tai nesrečni zakon. Toda papež ja poslal pismo ečetu Giuseppu. Za zaprtimi durmi se je primeril Ustop med očetom in sinom, posledica pa je bila ■Use, da se je Julij ogibal očeta, tako kakor svoje tene. Udal se je lovu in pijači v prostem času, ki •au ga |j zavzemala ljubezen. Kajti mlada plemkinja se mu ja bila ie udala z dušo in s telesom.
Potem je združeval vse tri osi svojega življenja v eno: s tovarši se je odpeljal na lov, po lovu je pil ž njimi in po pijači je odhajal v svojo sobo, kjer ga je pričakovala ljubica, ki jo je bil v tem pripeljal zanesljiv služabnik. Izbiral si je namreč za to vselej samotne gradiče v naročju gora in lesov.
Neke zimske noči se je takšno popivanje zavleklo. Julij je vedel, da ga njegova ljubica pričakuje nestrpno, ali tudi te ljubezni vezi so že začenjale odjenjavati in edina prava qjegova ljubica je ostajala čaša. Bilo je v gorah, kjer je ležal sneg. Prijetna toplota je dihala iz peči izbe osamelega lovskega gradiča in vino je ogrevalo dušo. Družba ni bila velika, štirje Juliju udani plemiči so sedeli t njim. Pili so in vino je učinkovalo; oči so se meglile, kot da postajajo težke. Z nekakšnega vzroka se je vnel prepir. Julij, ki je bil tudi v takem svojem staqju prepričan o vzvišenosti svoje osebe, je nasprotniku zabrusil nespodoben izraz. Ta pa je, ne odgovorivši vstal, zgrabil steklenico za vrat, zavihtel in udrihnii po prinčevi glav L Udarec je zadel krepko in dobro, Julij se je zvalil z razbito glavo. Pivci so se hipoma izbreznili in razpršili. Prišel je služabnik, položil svojega gospoda na blazino, potem je šel in potrkal na vrata spalnice... Mlada plemkinja se je oglasila. Služabnik ji je povedal, kaj se je zgodilo. Deklica je planila ven, pogledala razbito glavo svojega ljubega in se navidezno mirna vrnila v spalnico. Ko pa je za trenotek služabnik izaova trkal, hoteč krasoti« svetovati, naj se urno odpelje,
ni dobil odgovora. Z lastno roko je deklica končala svoje brezutešno življenje ...
Drugega dne zgodaj zjutraj je prišel eden izmed prinčevih tovaršev k staremu Giuseppu in sporočil, kaj sa je zgodilo. Nato je šel zasledovat merilca, dohitel ga nekje na bregu morja in ga ubil po kratkem boju.
To je torej vsebina sto in prve novele našega rokopisa. Na koncu je, kakor sem že dejal, par krepkih in is prepričanja napisanih stavkov o Ne-meri, — okolnost, ki je pri tem galantnem in lasdvnem avtorju v resnici najbolj čudna...»
Prijatelj arhivar je obmolknil
Dospela sva v Heiligenkreuz. To je majhna, snažna vasica, obkoljena okrog in okrog s lesovi-timi vrhovi s staro dsterdansko opatijo, znamenito samostansko cerkvijo iz 12. stoletja, kjer so krasno poslikana okna in kjer leži v grobnici trinajst Babenbergov.
Ko sva korakala z vrha, sva opazila nekoliko turistov z Badekerji, ki so Sli po s peskom posutem drevoredu na pokopališče. Tuzemski človek jih je vodil in čula sva, kako je s ponosom razlagal, da so Kitajci in celo nekaj Japoncev obiskali to pokopališče. Pridružila sva se.
Vodnik nas je peljal k grobu, pokritem z velikim temnim mramorjem, drugi kamen se dviga v vzglavju in na njem je napis: «Mary baronesa Vecserova. * 1871, f 29. januarja 1889.» Seveda nemški.
dijo, da izvira njihova obstrukcija iz narodnih razlogov. Šovinistična gonja nacionalistov je ono* gočila, da se sramotni egoizem podraževalnih patriotov in najzanikernejše spletke ministrskih šlre-berjev lahko krepčajo pod pretvezo narodne politike.
Spričo te frivolne obstrukcije pa so se pokazale vlada in meščanske stranke enako nezmožne. Zahtevali smo, da stopi parlament v boj proti obstrukciji. Po dolgem obotavljanju in omahovanju, ko je vlada že žugala z zaključenjem zasedanja, so se zadnjo uro tudi meščanske stranke pridružile naši zahtevi. Ker se je vlada pokazala nezmožna, da bi pospeševala delo parlamenta, je državni zbor sam vzel svojo stvar v roke. Vse stranke brez razlike narodnosti in vere so se združile, da povrnejo ljudskemu zastopstvu njegove pravice. Spričo te soglasne izjave celega parlamenta se je klerikalna obstrukcija ustrašila svojega lastnega dela; iskala je le še pretveze, da bi preklicala nujne predloge, s katerimi je parlamentu zastavila pot do dela. Nič več se ni govorilo o gospodarskih ali nacionalnih koncesijah za obstrukcijo. Za nekoliko besed o bosenski agrarni banki so hoteli obstruk-cionisti prodati svojo obstrukcijo.
Zadnji hip, ko je bil pot iz zagate najden, je vlada odrekla svoje soglasje, ker je po pravici mislila, da pride njen konec, če se ohrabri parlament.
Nič manj kakor obstrukcija je vlada kriva parlamentovega propada. Ona noče, da bi parlament delal; gospodu Bienerthu se zdi ugodneje, vladati bez kontrole ljudskega zastopstva.
Sokrivi so pa tudi krščanski socialci in nemški nacionalci. Že so se bili zedinili z obstruacionisti. Potem pa so tekli k Bienerthu in ker ministrski predsednik ni hotel miru, so strahopetne vladne stranke preklicale svoj soglas. Tako se je razbil parlament.
Delavci I Volilcil
Socialni demokratje mislimo, da smo izpolnili svojo dolžnost. Nemci in Čehi, Poljaki in Ru-sini smo bili složni v boju proti sovražnikom na vladnih klopeh, proti krušnim oderuhom na levi, proti politikom blaznosti na desni, proti indu-strialnim hujskačem, kakor proti agrarnim podra-ževalcem, proti nemškim vladnim mamelukom kakor proti slovanski obstrukciji. Toda mi smo samo šestina parlamenta, naš poiskus, pripraviti parlament do plodonosnega dela, se je razbil ob na-sprotstvu vlade in ob nezmožnosti meščanskih ^Sm^BBSSBSSSSSSSSBSSSBSSSS^SSSSSS
In spodaj vrsta iz knjige Jakobove:
•Kakor cvet vzraste človek in se zlomi.*
Dame turistov so trgale bršljinovo listje z groba, gospodje so se utopili v pogovor, midva sva šla na grobarjev miglaj v pokopališko kapelico.
To kapelico je postavila stara baronica Vecse-rova v spomin svojih dveh otrok. Njen sin je padel kot častnik v drugi bosenski vstaji 1. 1882., drugo dete te Niobe je bila hči Marj, pri katere grobu smo pravkar stali. Prekrasna slika se nam je pokazala v oknu kapelice. Solnčni žarki so padali naravnost na poslikano steklo in oživili njegovo barve. V sredi slike sedi Madona, na obeh straneh klečita dva, «ki sta angelja, a sta bila nekdaj v življenju človeka*. Eden izmed njih, tisti na levi, z udanim polnim pogledom zre v Madono, je zadovoljen s svojo usodo, ki mu je bila prisojena na zemlji; umrl je kot «vojak in poštenjak*.
Drugi angel spenja sklenjeni roki k Madoni; ima črne lase z modrim leskom in aznrove oči in v očeh polno koprnenja in gorja. Koprnenje po vsem, kar mu je življenje odreklo, gorje iz tega, kar mu je življenje dalo...
In obraz Madone je strogo, skoro grozeče resen in njena roka se preteče dviga nekam tja k izhodu kapelice, preko pokopališča, preko doline, v kateri leži vasica, čez lesoviti vrh, na katerega drugi strani leži lovski gradič...
Odšla sva s pokopališča. Bela cesta za vasico se vzpenja preko vrha proti nam in vodi proti Majrerlingu.
Nisva ila po tej cesti. Lačna in trudna sva bila. Sedla sva v senci lip samostanske gostilne, in prijatelj mi je počel razlagati neke zanimive stilistične posebnosti iz te sto in prve novele
Boccaccijeve.
(U knjiga «Hr*t belletric 1904—1906.» I. 8. Machar.)
strank. Nezmožne so se pokazale meščansko stranke, da bi vodile ta parlament. Poizkusile so se združiti proti socialni demokraciji, toda niso se mogle zlagati in potem so se začeli vzajemno pobijati. Ljudstvo zahteva dela in kruha, meščanske stranke pa tratijo čas z neplodnim prepirom; skupaj ne gredo in druga proti drugi ne gredo, da bi priborile narodne pravice in dosegle narodni mir in če zahtevamo od njih plodonosnega socialnega dela, odgovarjajo z nacionalnimi frazami. Od njih n e m o r e t e pričakovati pomoči; lamo od delankega ljuditva samega lahko pride pomoč. Vsak izmed vas mora postati agitator. Vsak mora poučiti svojega soseda, svojega tovariša o razlogih parlamentarnega propada, Tsak mora zahtevati računa od krivcev, vsak mora pokazati svojemu narodu, da vodi le ena stranka boj proti agrarnemu krušnemu oderuštvu, proti razbijalcem parlamenta, proti ljudskim sovražnikom, proti vladi.
Zberite se pod rdečo zastavo v boj za kruh in za delo, za pravice naših starcev in pohabljencev, za svobodne brate svobodnih narodovi
Živila mednarodna socialna demokracija!
Socialno-denokratlčna zveza v državnem zborn.
Iz stranke.
Goriška deželna konferenca.
V	nedeljo, dne 11. t m. je bila v Gorici deželna konferenca, katere se je udeležilo 36 delegatov vseh krajnih organizacij ter odposlanci iz-vrševalnega odbora, tržaškega političnega in go-riškega italijanskega odbora.
Sodrug dr. T u m a otvori konferenco ob 10. dopoldne, pozdravi delegate italijanske okrajne organizacije, izvrševalnega odbora in političnega odbora tržaškega ter predlaga v predsedništvo sodruge Cekoviča, Šuligoja in Vdoviča, ki se volijo soglasno.
Predsednik Cekovič naznani dnevni red:
1. Poročilo deželnega odbora in okrajnih organizacij.
2. Politični položaj v goriški deželi.
3. Organizacija in tisk.
4. Izobraževalno delo.
5. Volitev deželnega odbora.
6. Slučajnosti.
Izvoli se komisija za overovljenje mandatov: Jos. Petej an, Valentin Kom avli in dr. Tuma; za redakcijo resolucij: Et. Kristan, dr. Ferfolja, Leopold Petejan, Josip Petejan, dr. Dermota ter dr. Tuma;
volilna komisija: Gabrijelčič, Komavli, Vrčon in Prijatelj.
Sodrug Pertot pozdravi konferenco v imenu italijanske politične organizacije.
Poročilo odbora deželne organizacije podaja sodrug Josip Petejan.
O položaju na Tolminskem poroča dr. Ferfolja, za Nabrežino Marica. Iz nekaterih krajev so pismena poročila. Nabrežinska organizacija. Poročilo deželnega odbora se izroči komisiji, da poda konferenci svoje predloge.
O političnem položaju poroča dr. Tuma, o organizaciji in tisku Josip Petejan, o izobraževalnem delu dr. Dermota.
Sprejele so se sledeče resolucije:
I.
Deželna konferenca sklene, da socialno-demokratična stranka nastopi samostojno pri bodočih deželnozborskih volitvah.
Konferenca vidi načelnega nasprotnika v klerikalizmu, ki je vzrok duševne zanemarjenosti našega ljudstva, ter se poslužuje demokracije le v svrho, da zavlada kmečke in fabrične delavske mase in ž njimi ohrani duhovstvu neomejeno oblast.
U.
Konferenca vidi druzega načelnega nasprotnika v liberalizmu, ki je vzrok gospodarske bede delavstva in politične neodvisnosti, s tem pa posredno pospešuje razvoj klerikalizma, ki je znal spretno izkoriščati demokratične in proletarske inštinkte ljudstva.
Konferenca vidi v narodno-napredni stranki na Goriškem le laži - liberalno stranko, ki izko-riščevaje gospodarske zavode po mali brezobzirni | kliki, sama brez naftel, zanaša pod pretvezo na-
predka in narodnosti razdvojenost med delavstvo in je v to svrho ustanovila proti socialno-demo-kratični stranki N. D. O.
Konferenca vidi v združenem delu in skupni organizaciji kmečkega in fabriškega delavstva edino rešitev goriškega ljudstva in gospodarske odvisnosti, političnega tlačanstva in duševne zanemarjenosti.
III.
Konferenca vidi, da je sedanji sestav deželnega zbora vzdrževatelj klerikalizma in liberalizma in pospeševatelj narodnostnega boja v deželi, da ta sestav ne odgovarja ne splošnemu napredku ne interesom goriškega prebivalstva, ki je 90% kmečki in delavski proletariat, pa zahteva odpravo zastarelih privilegij veleposestva, trgovstva in obrtništva ter splošno, enako volilno pravico.
IV.
Deželna konferenca jemlje na znanje, da je deželno glasilo »Delavski List* s preteklim tednom prenehalo dogovorno z izvrševalnim odborom v svrho koncentracije strankinega časopisja.
V.
Deželna konferenca sprejema za sedaj za svoje glasilo centralni organ stranke .Rdeči Prapor*.
VI.
Deželna konferenca nalaga političnemu odboru, da dogovorno z uredništvom in upravništvom »Rdečega Praporja* uredi potrebne stike za zastopanje razmer socialno-demokratične stranke na Goriškem in omogoči samostojno kolportažo.
Resolucija (Dr. Dermota).
Konferenca vidi, da je vzgojevalno in izobraževalno delo v soc.-dem. stranki nujno dopolnilo političnega in gospodarskega dela stranke in njenih pristašev; konferenca vidi, da mora soc.-dem. stranka na Goriškem potom samopomoči delati v ta namen; konferenca izjavlja — z ozirom na dosedanje vspehe tega stremljenja
—	naj se vrši vzgojevalno in izobraževalno delo še naprej v dosedanjem smislu, samo s pomnoženimi silami.
V	deželni politični odbor so bili voljeni: dr. Henrik Tuma, Josip Petejan, Anton Po-veraj, Franc Batistič, v kontrolo Anton Vrčon in Josip Prijatelj.	Dalje	prih.
Književnost in umetnost.
Andrej Rapč: Dane. «Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* je izdala kot prvi zvezek Jan Legove mladinske knjižnice Rapetovo povest <Dane>. Lično vezana knjižnica, ki obsega 71 strani s štirimi čednimi slikami velja 1 K, po pošti 16 vin. več. To je prava povest za mladino, kakršnih res nimamo preveč v naši literaturi. Pisati za mladino je posebna umetnost, ki ni dana mnogim pisateljem. Rapč pa očitno pozna mladinsko dušo in ve, kaj ji tekne. Tista sladkobna hrana, polna vsiljive in neprebavljive morale, ki se navadno prodaja v mladinski literaturi, ne dosega niti umetniškega, niti vzgojevalnega namena. Rapčtova povest je sicer nekoliko preveč optimistična, vendar se pa odlikuje pred drugimi podobnimi spisi, da ni pridigarska. Tudi ima čist jezik in gladko dikcijo pa zasluži zato priporočilo.
Strokovni pregled.
Seia strokovne komisije bo v sredo, 14. julija zvečer ob 8. uri v strokovnem tajništvu, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Prom ae, ds pridejo vsi člani pravočasno. Anton Kristan.
Se]a upravnega odbora io nadzorstva «Kon-sumnega društva m Ljubljano in okolico* bo v čitalnični aobi v Šelenburgovi ulici 6/II. v četrtek« dne 15. t. m. ob 6. nri zvečer. Pridite vsi!
Predsednik.
Domače vesti.
—	Nori stebri Italijanstva t frsto. Ne poznate najnovejših stebrov tržaškega italijanstva P Pa vam jih pokažemo. Dne 20. m. m. je tudi tržaška trgovska obrtna zbornica isvolila v deželni zbor svoje 4 zastopnike. Treba je prt tem tudi povedati, kako je 36 gospodov v tej zbornici prišlo do teh 4 zastopnikov. Vladni volilni načrt za deželni, odnosno občinski zbor tržaški je določal vsakemu izmed 4 mestnih volilnih razredov 17 po-■lancev. Na zahtevo tržaške trgovske obrtne zbornice je tržaški namestnik podpiral in slovenski in italijanski deželnozborski zastopniki so sklenili potom kompromisa, vzeti vsakemu mestnemu volilnemu razredu po en mandat in dati tako 4 mandate (ker imamo v mestu 4 volilne razrede) trgovsko* obrtni zbornici. Pri volitvah teh 4 zastopnikov je bilo v zbornici navzočih 36 volilcev (dva sta manjkala). Teh 36 privilegirancev je tedaj izvolilo 4 nove stebre italijanstva. Ti so: Peter baron Mor-P ur g o, ital. liberalni nadonaisc, ki je dobil 9»
glasov; Klodvik vitez ‘Budinich, ital. liberalni konservativec, ki je dobil 36 glasov; Friderik G r e-gorovich, ital. lib. nac., 36 glasov in £parainando Gzorzi, ital. lib. nac., kije dobil 34 glasov. »Pic-colo* je povedal, da je Epaminando Gsorzi najple-menitejši zastopnik grške kolonije v Trstu. Pa je ital. lib. nacionalec. Tudi Turek pride lahko v Trst, Pa je lahko Mladoturek. V Trstu se prikupi ital. nacionalni gospodi, pa ga komandirajo ... kot steber italijanstva. Mi, ki nismo nacionalci, bi bili v takem slučaju izdajalci naroda.
—	Italijanski naoionaiiiti se smatrajo kaj radi za napredno in moderno misleče politike in policija, ki jim je zlasti v preteklosti prav rada delala sitnosti, je skrbela z vsakovrstnimi veksači-jami, da so se v svobodomiselnih krogih precej širile simpatije do Italijanov. Kdor je nekoliko natančneje poznal razmere, je pač že davno vedel, da voditelji italijanske meščanske politike kar nič ne zaslužijo tistih simpatij, kajti kar se je izdajalo za naprednost in svobodomiselnost, je bil v resnici le nacionalni šovinizem in egoizem, ki je zatajil vsako načelo svobode tisti hip, ko ga je reklamiral ne-meščanski razred ali pa neitalijanska narodnost.
S svojo zakrknjeno šovinistično taktiko so italijanski nacionalisti sami največ zakrivili, da se je ne le v Trstu, ampak po vsem Primorskem razvil tisti strupeni narodni boj, ki ovira kulturni in socialni razvoj obeh narodov. Objektiven človek je znal seveda ločiti italijanski narod od italijanskih šovinistov in zato se tudi slovenski socialisti nikdar niso dali tako zavesti kakor naši nacionalisti, ki vidijo na italijanski strani same nevarnosti in sama hudodolstva. Nezagrižen in nezaslepljen opazovalec primorskih razmer se je moral že davno prepri-Cati, da je blazni narodni boj tudi v narodnem oziru na kvar Slovanom in Italijanom v teh deželah. Pregovor, da «duobu3 litigantibus tertius gaudet*, se tukaj dnevno potrjuje. Ce se ne bi Slovani in Italijani tako slepo in besno bili, ne bi mogla germanizacija na Primorskem tako krepko napredovati kakor faktično napreduje. Prava narodna politika bi bila že davno zahtevala sporazum obeh narodov. Toda doslej so bili slepi oboje in kakor kaže, hočejo sedaj italijanski nacionalisti doseči rekord v sleposti. Vseučilišče v Trstu je srčna želja takorekoč vseh avstrijskih Italijanov. Ustanovitvi fakultete v največjem primorskem mestu se pa upirajo Slovenci (in Hrvatje). Kakorkoli se nismo mogli Bikdar strinjati z narodnjaškim stališčem, da se mora brezpogojno preprečiti italijanska univerza v Trstu, smo vendar od nekdaj zagovarjali pravičen kompromis, ki naj bi dal Italijanom in Slovencem, česar potrebujejo na šolskem polju. A če so bili doslej Slovenci na potu taki pravični rešitvi, se kaže, da hočejo sedaj Italijani za vsako ceno blazniti. Tržaški »Piccolo* je razvil zastavo brezpogojnega odrekanja in poroča se, da nočejo tržaški gospodje sploh ničesar slišati o slovenskih šolah. Ker se stranke še nekaj pogajajo, je mogoče, da se še spametujejo, dokler je čas. Ce imajo količkaj zmisla za resnične razmere, bi morali spoznati, da je kompromis obema potreben. Ce ga pa sedaj ne dosežejo, je pa naravno, da se moramo pripraviti ne le na nadaljevanje, temveč tudi na Poostrenje narodnega boja in na nove škode gospodarskih in kulturnih interesov obeh narodov. Mogoče, da bodo potem pripravljeni na sporazum, kadar bo prepozno.
—	Za klerikalno gerenstvo v Idriji ne more kiti nič tako značilnega, kakor poizkus gospoda Zv zule, da bi raztegnil svoj provizorij v neskončnost Mož je dobil od kranjskega deželnega odbora, ki Ku je bil seveda naklonjen, nalog, naj pregleda občinske račune za več let nazaj. To je sicer stvar, ki se deželnemu odboru ne more prepovedati, vcndar je pa čudna, ker so se vendar občinski računi vedno redno pregledovali. Toda to bodi že, kakor hoče. Zanimivo je pa, da je gospod Zazula Pograbi priliko, ki se mu je ponujala s lem nalogom, pa je pisal okrajnemu glavarstvu v Logatcu sledeče: «Ker podpisanemu že tekoči posli mnogo šasa vzamejo, zato je istemu nemogoče izvršiti dano nalogo v istem času, ki mu je bil v dekretu °k času imenovanja gerentom določen, tudi če bi se volitve raztegnile za nekaj mesecev. Merodajen ža podpisanega gerenta je ukaz deželnega odbora la ker podpisanec, kakor se bo c. kr. okrajno glavarstvo samo prepričalo, dane naloge v določenem Č*su ne more izvršiti, zato prosi, da se blagovoli j1* gornji ukaz opozoriti c. kr. deželno vlado, ka tera naj dovoli podpisancu gerentske posle toliko *a*a voditi, da mu bo mogoče natanko ustreči danemu ukazu, ker bi v nasprotnem slučaju za idrijsko občino postavljeni gerent ne imel sploh nobenega pomena.« — Človeku bi morala pasti že pela skala na glavo, da ne bi razumel «duše> imenitnega dopisa; in če se spozna, da je bilo gprentovo glavno stremljenje, ohraniti si službo za cim daljšo dobo, si je tudi lahko misliti, kako mu J® morala biti korist občine pri srcu. Nič manj zanimivo kakor omenjeni dopis sam je pa to, da
IV	B°8P°d gerent, ko je vendar prej nego mu je pil° ljubo, zapustil komandantovski stolček, pre *epil citirani odstavek v svojem poročilu s papirjem. Vedel je torej Čisto dobro, da nbsega njegov predlog nekaj, o čemer je bolje, da nrugi ne vedo. O gerentovem delovanju sploh se Je, JP°t°čalo na zadnji seji idrijskega občinskega °dbora in to poročilo ni bilo, da se izrazimo blago,
za poslovanje Zazule prav nič laskavo. S poročilom se bo moral občinski odbor natančneje baviti in tedaj bomo tudi kaj več poročali.
— Brzovlak povozil dečka. — One 3. t. m.
ob 7*/* zvečer se je pripetila v Sežani huda nesreča. Ekspresni vlak, ki vozi iz Trsta na Dunaj, je povozij 8 letnega dečka. Dečku je odrezalo nogo in ga vsega zmečkalo. Deček je bil hipoma mrtev. Komisija je konštatirala le smrt. Ako bi bile zapore z mrežo obdane, bi se ne pripetila ta nesreča.
— Nesreča v Trbovljah. Pri snaženju električnih naprav je ubil električni tok Albina Rupnika. Zapušča ženo in enega otroka.
— Sauonuor radi hlinega prepira. Posestnik Lozinšek v Tržcu pri Ptuju je izpil četrt litra kisove kisline s samorilnim namenom. Siromak se je dva dni grozno mučil, predno je izdihnil. Domač prepir ga je gnal v smrt.
— V Dravo je Skočil pri Mariboru 27. junija 52 letni delavec Ignacij Krejac iz Št. Petra. Dr. Jurič iz Studenec in realec Zagoda sta šla sicer takoj s čolnom po pomoč, toda bilo je prepozno. Vzrok samomora ni znan.
— Roparski napad pri Reki. Pred par dnevi so našli na cesti med Opatijo in Reko neznanega moža. Bil je jako dobro oblečen in spadal brez-dvomno v »boljšo* družbo. Poleg njega ste bili dve steklenici. V eni je bilo rdečo vino, v drugi pa žveplena kislina. Mož je bil zastrupljen. Preden je umrl, se je zavedel toliko, da je povedal sledeče : Seznanil se je v krčmi na Reki z nekim neznanim gospodom. Po daljši zabavi sta sklenila iti peš v Opatijo. Na poti pa ga je tujec, ko sta v gozdu počivala, nenadoma napadel in mu vlil v usta žveplene kisline. Pobral mu je 380 K denarja in zlato uro z verižico. Imena ni povedal, tako da policija ne pozna niti napadalci niti napadenega.
— Sodrugi na Greti v Trstu prirede v nedeljo dne 18. t. m. v »Hotel Olimpia* na Greti veliko veselico. Cisti dobiček je namenjen polovico za list «11 Lavoratore* in polovico za »Ljudski Oder*. Pri veselici bosta sodelovala pevska zbora itaL in slovenskih delavcev ter godba tržaške socialistične mladine. Začetek veselice ob 4. popoldne. Vstopnina 40 vin za osebo. Sodrugom priporočamo, da se že sedaj pripravijo na to lepo delavsko zabavo.
— Dopusti vojakov. Od vojnega ministrstva izdane odredbe glede dopustov ob času žetve ve ljajo v splošnem tudi za domobrance. Kot doba žetvenih dopustov se je določil za domobranske pešpolke štev. 3, 4, 26 in 27 čas od 18. julija do
7.	avgusta, za domobranski pešpolk štev. 5 pa čas od 28. junija do 18. julija t. 1. Pojasnila dajejo vojaški uradi okrajnih glavarstev.
— Samomor. V nedeljo se je ustrelil učite-ljiščnik Sonne. Sonne si je najel sobo v hotelu »Zur alten Bierquelle», kjer se je y postelji ležeč ustrelil v srce. Yzrok samomora je slab vspeh v šoli. Sonne je namreč že ponavljal drugi letnik, pa je zopet padel.
Zadnje vesti.
Zakljnčenje državnega zbora.
Dunaj, 12. julija. Včerajšnja <WicnerZeitung je objavila izjavo Bienerthove vlade, s katero izkuša opravičiti zaključenje državnega zbora. V svojem razglasu pravi vlada, da se je parlament zaključil na podlagi soglasnega sklepa ministrskega sveta. Gospod Bienerth najbrže misli, da kdove kako im-ponira s svojim soglasnim sklepom; toda sklicujoč se na ta ministrski sklep le dokazuje, da je v ustavi slabo podkovan. Sicer pravi vladni komentar: »Le z notranjim odporom in po dolgem razmišljevanju (1P) je vlada zaključila parlament To je postalo neizogibno, ko je ostal popolnoma brezvtpešen tudi zadnji poskus, h kateremu je dala inicijativo odlična parlamentarna skupina, da bi se z mirnim pogajanjem osigurala delavnost parla menta. Odgovornost za ta nasledek pada izključno le na one stranke, ki so brez potrebe zaprle pot dnevnemu redu z velikim številom brezpredmetnih nujnih predlogov, akoravno je bila na dnevnem reda celiš vrsta splošno koristnih, v resnici ljudstvu prijaznih predmetov.
Zasigurlrati se je imelo boljše materialno stanje uslužbencev, izdatno se je imela razširiti mreža lokalnih železnic vseh dežel, petrolejski industriji se je imela dati izdatna materialna pomoč in s tem bi se v okom prišlo grozečemu podraževanju pe troleja. To vse se je pokopalo in pokopana je tudi rešitev proračuna melioračnega fonda, kakor tudi razprava o sredstvih, s katerimi bi se ustavilo po-draženje kruha. Predvsem pa se je imel uvesti red v naše trgovske stike z balkanskimi državami Hitra in gladka parlamentarna rešitev bi se morala izvesti že z ozirom na zunanjo politiko. Na vse to se niso obstrukcijske stranke nič ozirale. Bilo je nekaj slovanskih politikov, ki so rabili najskrajnejša sredstva v boju, da bi zabranili trgovsko-politično pripojitev k našim sosednim slovanskim državam in s tem so obenem zabranili tem deželam gospodarski razvoj. Vlada ni opustila ničesar (P P), kar bi moglo preprečiti zmanjšanje avtoritete parla menta in oškodovanje narodov, Vse stremljenje pa
se je razbilo ob trdovratnem odporu obstukčnih skupin, ki so zahtevale]] za samoumevno izpolnjevanje svojih dolžnosti posebne ugodnosti in so lončno nastopile diktatorsko z zahtevo, ki je v resnici na to merila, da bi se vsi ustavni faktorji uklonili volji zbornične manjšine. Vprašanje pooblastilnega zakona je stopalo bolj in bolj v ozadje in v ospredje so se postavile politične zahteve, kojih izpolnitev bi šele povzročila resne zmešnjave*.
Politični položaj. Du naj, 13. julija. V par-amentaričnih krogih se mnogo kombinira, kdaj bo državni zbor zopet sklican. Sodi se, da se to zgodi konec septembra ali pa ob začetku oktobra. Vlado skrbe sedaj najbolj delegacije, ki se baje kmalu skličejo. Od deželnih zborov bosta meseca septembra sklicana dalmatinski in istrski. Za deželnega glavarja v Istri bo zopet imenovan dr. Rizzi, za namestnika pa dr. Laginja.
Dunaj, 12. julija. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bie-nertha, ki mu je poročal o političnem položaju in raznih vladnih načrtih. Baron Bienerth bo koncem tega tedna odšel na letovišče v Kic-bihel.
Dunaj, 12. julija. Poslanci Ploj, Laginja in Tresid-Pavičic so bili danes pri baronu Bienerthu. Ministrski predsednik jim je na podlagi svojeročnih beležk, ki jih je napravil med razgovorom z dr. Šušteršičem in dr. Korošcem, dokazoval, da vladni komunike, ki ga je dr. Šušteršič obdolžil netočnosti, povsem odgovarja resnici. »Hrvatska korespondenca* javlja, da so imenovani poslanci zadobili vtisk, da je vladni komunike slikal dogodke tako, kakor so se v resnici doigrali.
Deželni zbori. Dunaj, 13. julija. V poli-litičnih krogih se govori, da bodo deželni zbori razven češkega sredi septembra skUcani na zasedanje.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. julija. Na včerajšnji seji se je končala debata o ponovnem imenovanju Wekerlovega ministrstva, ki se je bila začela v soboto. Na to se je državni zbor odgodil.
Cesar, ki se je mislil v pondeljek odpeljati v Išl, je ostal v Schuabrunnu, ker se je v ogrskem parlamentu začela debata o imenovanju vlade. Ker se je včeraj ta debata zaključila, odpotuje cesar jutri v Išl.
Ogrzki državni zbor. Budimpešta, 13. julija. Na včerajšni seji je poslanec S u pil o izjavil vladi nezaupanje hrvatskih poslancev, ker je z imenovanjem barona Ra uc h a za bana vpeljala naHrvatskem nasilno in nepostavno vlado. Tiskovne in zborovalne svobode ni na Hrvatskem. Veleizdajniški proces kaže, da vlada na Hrvatskem samovolja. Ogrska bi morala že v svojem interesu misliti na to, da se ne porabi hrvatski primer za prejudic. Ker ministrski predsednik ni povedal, če hoče izpremeniti sedanjo hivatsko politiko, mu Hrvatje ne morejo zaupati.
Nagy (neodvisne levice) vlaga predlog, da se ima pri jesenskem reševanju krize sedanja neodvišnjaška stranka smatrati za večino. Ce ministrski predsednik ne more sprejeti tega predloga, naj priporoči vladarju, da razpusti zbornico.
Bozoky predlaga, naj se vladi izreče nezaupanje. — Wekerle ne odgovarja na noben gpvor. Na to se sprejme Apponyjev predlog, da vzame zbornica ponovno imenovanje vlade na znanje in da se odgodi do 28. septembra.
V	političnih krogih se govori, da pojde W e -ker le šele meseca avgusta v Išl na avdienco k vladarju, ne pa pred cesarjevim odhodom v Išl, kakor poročajo nekateri dunajski listi,
Cesarjevo potovanje. Dunaj, 13. julija. Korespondenca Wilhelm poroča, da se odpelje cesar jutri ob 8. zjutraj v Išl.
Razpničano društva. Trst, 13. julija. Vlada je razpustila republikansko društvo „Giovani Bovis*, češ, da je prekoračilo svoja pravila.
Pogreb Badenlja. Lvov, 13. julija. Včeraj opoldne so v Busku pokopali bivšega min. predsednika Kazimira Badenija ob velik: udeležbi. Cesarja je zastopal grof Koloniewski, od vlade so bili navzoči Bilinski, Georgi in Dulemba.
Voljaven duhovniški zakon. Lib ere c, 13 julija. Sem je došel odlog naj višjega sodišča, da je zakon starokatoliškega župnika Mertza v Jabionci kljub pritožbi litomeriškega škofovskega konzisto-rija veljaven.
Nemšlja. Beri in, 13. julija. Za naslednika kancelarja Bulowa smatrajo v poučenih krogih Bethmann Hollrvega, ki bo baje že prihodnje ure imenovan.
Krečamka vprašanje. Carigrad, 13. julija. Včeraj so imeli zastopniki držav, ki so prevzele varstvo na Kreti, sestanek, na katerem so sestavljali noto, ki se ima izročiti turški vladi. Iz Soluna se naznanja, da so čete tretjega armadnega zbora popolnoma pripravljene za boj. Iz Mo-nastira je odkorakala infanterija, kavalerija in artilerija.
Ni Kitljlkam. Peking, 12. julija. Vladne čete so ubile kitajskega pretendenta za prestol princa Chn, njegovo družino in včč sto pristašev. Prinčevo glavo pošiljajo okrog po provinci za strašilo, češ, da je bil umorjeni pristaš revolucionarjev.
Zahtevajta
C o vieh gostilnah, avarnata (a v brivnicah UT M
«Q
£
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Kje se dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d.?
Bdino 'le pri
FR. STUPICA
v Ljubljani, Barija Terezije eeita itev. L, Valvasorjev trg itev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih poirabUIn, port-and-cementa, traverz, železniških šin in druge
fa
različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—18
I*
(*
*
*
*
*
*
♦
♦
♦
*
*
*
*
♦
*
i
3V. Jax $ si«
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADLER*.
= Vozna kolesa. =s
Ceniki zastonj in Iranko. 24-17
= Velika in moderna =
: zaloga oblek:
sss za gospode, dečke in otroke sr
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3
:: (na vogalu Židovske ulice). ::
Strokovnjaka postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih, na veakem predmeta oma-::	čenih	oenah.
24—14
Naročila po meri tofino in priinano dobro.
o-
Miattrri 4W(
rSimvn£
r&dfani
g* Fetagraf b. l$reiDa ^
abjtibljao«; 5l*-? etra ce$ta
se priporoča	12—11	P*
za Vsa V to stroKo spadajoča dela.
• P°ve^aQe slike navadne in F* ' v barvah po najnižjih cenah.
^ Pri legitimacijah 25 °/0 popusta. ^
v težki svili, volni in drugim modnim blngu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajoe in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 62—34
Našli čltateljem priporočamo, da a* ozirajo na take tvrdke, ki Inserirajo ▼ našem lista.
BLUZE
MM Telefon	«•SMS
1 L. Toi zaloga \ v Spodnji iiHki i ■a h Gosp. gostiln slavnemu občins 1 zagreb 1 : deško	nažič J piva pri Ljnhljani. f -1 ? ičarjem in p. n. S tvu priporočam ško la I pivo : i
Največja zaloga, sMi
čopičev sa pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emallne prevlake, pristne, v posodicah po '/», */i» ’/« in 1 kg.	104—61
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega sa vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih bafv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizatje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejiih.
u7Zm Adolf Hauptmann v IdubUanl
I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Ustanovljeno I.1832.
/v
mn
llajboli uarno naložen denar
5~5	fe d slovenski
jtfestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih vlog nad 35 milijonov kron. Rezervni zaklad nad f milijon kron.
Za varnost denarja Je porok poleg rezervnega saklada mestna občina ljubljanska i vsem premoženjem In vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagalo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje neudignjene
obresti vsakega pol leta h kaP‘t*lu,
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaiačunL
Denar se lahko poillja tudi po poiti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar«
ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišče po 48/«°/o leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62% leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg y 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice ia vrednostne papirje« •» Mestna hranilnica izdaja lične
doma£e hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da t njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala U ilovenika hranilnic, tudi ----------------------------------------- hredltao	drnltso.
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v
Ppešernovih, prej Slonovih (Elefantnih) ulicah 3.
Makij i« eifevend vMntt fr«| l»Ml
^iska Iv. Pr, Lampret v Kranj*