Listek. 5°7 gospod Ljudevit Tomšič v Zagrebu, jel je od novega leta zopet izdavati svoj »Bršljan«, list za mladež, zajedno pa je hrvaški pedagoško-književni zbor izdal II del njegovega »Siela za pouku i zabavu«. Isti književni zbor je tudi dal na svetlo II. knjigo Rousseau-ovega ¦»Emila«, v hrvaškem prevodu ter XV. zvezek -»knjižnice za mladež«, v katerem je tiskan »Pavao Mantegazza«. Kot priloga šolskemu listu »Napredku« je od novega leta jel izhajati »Risar u puckoj skoli« od veščaka učitelja Kutera. Tistim, ki se zanimajo za stanje ljudskih šol in učiteljev, priporočamo knjižico »Zakon o tiredjenju pučke nastave i obrazovanja ptičkih učitelja u Hrvatskoj i Slavoniji.«. Iz higijenske literature naznanjamo dve novi knjižici, dr. Lobmajerjevo razpravo »Najbolja zamjena materinoga mlieka« in dr. Selakovo »Sudsko medicino«. — Nov plod na polji duhovne književnosti hrvaške je »hrvatski katolički propovjednik«, ki od novega leta izhaja v Varaždinu v mesečnih zvezkih. Omeniti pa nam je tudi »Besjedu sv. Gre-gora Naziančanina o svečeničtvu«, ki jo je iz grškega jezika na hrvaški preložil dr. J. Rieger ter ji dodal nekoliko opazek in črtic iz življenja sv. Gregorija. — Učeni vseuči-liški profesor dr. Ante Bauer je napisal zanimivo oceno Sulekove akademične razprave: »Područje materijalizma«. — Ker se v Ljubljani ravno napravlja vodovod, opozarjamo dotične kroge na razpravo vseučiliškega profesorja dr. Pilarja: »Zagrebački vodovod sa gledišta geolozkoga i hidrografijskoga«. — Ker se je na Hrvaškem prav veljavna stranka jela poganjati za fonetični pravopis, začelo se je to imenitno vprašanje tudi v časopisih in knjižicah prav živahno obravnavati. Danes omenjamo dveh takšnih knjižic; prvo je napisal Marcel Kušar v Dubrovniku pod naslovom »Nauka o pravopisu jezika hrvac-koga ili srpskoga«, v drugi pa Fr. S. Kuhač v Zagrebu razpravlja ,,o hrvackom ili srp-skom pravopisu na temelju glazbene eufonijeu. — Obe knjižici priporočamo slovenskim jezikoslovcem. — Statistiški urad v Zagrebu je izdal novo knjigo: ,,Političko i sudbeno razdielenje kraljevine Hrvatske i Slavonije1'; profesor Dane Gruber je spisal in priobčil razpravo vVojevanje Ljudevita 1 u Dalmaciji"- (1. 1342 - 1348.); a dr. Zoch v Osjeku je izdal 23. zvezek že večkrat naznanjene ^hrvatske enciklopedije". — Jugoslovenska akademija je na svetlo dala XVI. knjigo ,,Starih pisaca hrvatskih", za katero je profesor Budmani uredil spise Petra Zoraniča, Antona Sasine in Savka Gučetič-Bendeševiča in vsem spisal primerne životopise. Tudi je prišel na svetlo ,,Ljetopis jugoslovenske akademije za godinu /8881' ter XCIV knjiga akademijskega glasila „Rada", v katerem prof. Valjavec nadaljuje obširna svoja preiskavanja o vnaglasu u (novo) slovenštini"; prof. Nodilo svoja o »Religiji Srba i Hrvata u pjesmah i pričah« in pojasnjuje religijo o tigrobuli; prof. dr. Fr. Vrbanič pretresuje »rad hrvatskega zakonarstva na polju uprave od godine 1861. do najnovijega vremena«; prof. I,uka Zore pa priobčuje ,,Alegorije u Gunduličevoj Os-manidi.ii — Neuvelo cvieče. Izabrane popievke slavnoga hrvatskoga glasbotvorca Vatroslava Lisinskoga. To je naslov zvezku, obsezajočemu dvanajst večjih samospevov s spremlje-vanjem klavirskim, katerega je uredil in nedavno izdal slavnoznani hrvaški muzikolog in profesor glasbe Fr. S. Kuhač. Kakeršen pomen ima za literaturo slovensko naš Vodnik, rekel bi, tisti pomen ima Lisinski za hrvaško glasbo. Razven tega je ime Lisinskega pa še tudi v tesni zvezi s preporodom naroda hrvaškega v dobi »Ilirstva«, kajti njegove pesmi so tedaj mogočno delovale na probudo narodovo. Poleg imena Gajevega, voditelja tedanje dobe, svetilo se bode vedno tudi ime Lisinskega v zgodovini narodnega preporoda hrvaškega. Skladbe Lisinskega, posebno milozvoneče njegove pesmi, razširjene so ne le po Hrvaškem, ampak po vsem slovanskem jugu Tudi v vzporedih naših besed in koncertov bilo nam je ime Lisinskega že pogosto in vedno mil gost. Mnogo njegovih pesmij se je pri nas tako udomačilo, kakor bi bile zrasle prav na naših tleh. Njegovi 508 Listek. napevi so pa tudi res nežni, milozvočni in polni poezije in iz vseh veje pravi narodni duh. Lisinski je napisal tudi dve operi. Prva, namreč »Ljubav i zloba«, v treh dejanjih, pela se je že večkrat v Zagrebu, v prvo leta 1846., kesneje pa, ko je pisatelj teh vrst sodeloval na zagrebškem gledališči prvi tenor in se je tedaj osnovala prvič stalna hrvaška opera, pela se je večkrat. Od leta 1877. pa je izginila iz repertoara, dominirati je začel tam italijanizem. Pevci, kateri so peli hrvaško, razkropili so se po svetu. V gledališkem vodstvu je bil zavladal ves drug duh. Namesto domačih pevcev je moralo slu-šati občinstvo, kako" jim Lahi popevajo za drage novce v naVodni hrvaški operi po — laško. To je tudi privedlo tako" daleč, da je razpadlo, kar se je spočetka ustvarilo z velikim trudom in z velikimi žrtvami, razpadlo po neznanji vodstva, in letos so razpustili opero zagrebško, katera je, sprva stoječ popolnoma na ndrodnih tleh, razvijala se tako" lepo in v ndrodu vnela toliko domorodnega zanosa. Druga opera Lisinskega »Porin« v petih dejanjih, katera mnogo nadkriljuje v vsem opero »Ljubav i zloba«, leži v arhivovem prahu in ni bila še predstavljana Nadejamo se, da zašije hrvaški dramatiški glasbi zopet kdaj milejše solnce in tedaj morda zakliče vitez budnik: »Porin, čas je, vstani!« Razveu navedenih oper je napisal Lisinski mnogo skladeb za solovo in zborovo petje, za klavir in druge instrumente in za ves orkester. Kdor se želi sploh natančneje seznaniti s skladbami tega prvaka hrvaških skladateljev in s pomenom, katerega ima on sploh v zgodovini hrvaški, ta čitaj knjigo, katera je izšla leta 1887. pod naslovom >Va-troslav Lisinski i njegova doba. Prilog za poviest hrvatskog preporoda.« V tej knjigi, katero je tudi napisal neumorni glasbeni pisatelj in sloveči muzikolog Franjo S. Kuhač, nahaja se ves životopis Lisinskega jako vestno in po najboljših virih sestavljen in obseza strokovnjaško oceno vseh njegovih mnogobrojnih skladeb. V nji pisatelj živo slika hrvaški preporod v dobi Gajevi, v kateri je živel in deloval Lisinski. Za nas Slovence je še tudi zanimivo včdeti, da je bil oče Lisinskemu Slovenec, doma" iz Novega Mesta, kateri se je preselil spočetka tega stoletja v Zagreb, kjer se mu je porodil 1. 1819. sin Vatroslav. Prvotno se je imenoval »Fuchs«, Vatroslav pa si je ime pohrvatil v Lisinski. — Da preidem tu na začetku omenjeno zbirko njegovih samospevov »Neuvelo cviece«, navajam, da se nahaja v nji naslednjih sedem pesmij zloženih na izvorne hrvaške besede in sicer: t. »Udaljenoj«, za srednji tenor ali bariton; 2. »Dvije ptice«, za sopran ali tenor; 3. »Miruj srdce moje«, za bariton; 4. »Bjelana«, za visoki tenor; 5 »Tuga dje-vojke«, za srednji sopran; 6. »Tamburaška«, za bariton; J. »Prosjak«, za sednji tenor. Za tem nahajamo tam dve češki in tri nemške pesmi uglasbene, katerim je pridan hrvaški prevod in sicer broj 8. »Vvstehovanec« (Odseonik), za visoki tenor; 9. »Po boji« (Poslie boja), za bas-bariton; 10. »Vergessen« (Zaborav), za tenor ali sopran; II. »Der Zufluchtsort« (Utočište), za bariton; 12. »Die Botschaft« (Poruka). za srednji tenor. Lisinskega skladbe so prozračne, melodijozne in izvirne. Oblika jim je vedno pravilna, harmonizacija gladka in ne preobložena z nenavadno okorno modulacijo. Glasbene misli v njegovih skladbah so karakteristične in izrazne ter se naslanjajo na podlago hrvaških narodnih napevov, katerih duha se je navzel tako, da ta veje iz vseh njegovih skladeb in jim daje izraz prave hrvaške narodne glasbe, njemu pa naslov prvega hrvaškega narodnega skladatelja. To karakteristiko nahajamo tudi v 12. navedenih napevih Lisinskega, s katerimi je obogatela glasbena literatura hrvaška za dvorano iu koncerte za ravno toliko toček. Ako mi je omeniti pojedinih napevov, to navajam pesem »Tuga djevojke« zaradi izvirne ritmizacije. Pogosta poraba kvartovih intervalov, kateri so posebno v hrvaških narodnih napevih priljubljeni, dajejo skladbi tudi v tem oziru značaj ndroden. »Tamburaška« je po napevu in karakterističnem spremljevauji, katero oponaša jako dobro f.resljaje strun tamburičnih, popolnoma narodna skladba in za baritonov glas jako pri- Listek. 509 kladna. »Prosjak« v d-molu ima jako karakteristično spremljevanje prelepemu napevu, v katerem je Lisinski izlil vso bol svojega tožnega srca. Sploh je opaziti pri vseh skladbah Lisinskega v molu, da se odlikujejo s posebno lepoto in izrednim čustvom. V njih je našel najlepšo priliko za izraz čustvom trpečega svojega srca S tem pa ni rečeno, da se mu niso skladbe v duru povedle; nasprotno, v pesmih »Der Zuflucbtsort« (Utočište) v es-duru in »Die Botschaft« (Poruka) v g-duru, katerima je Lisinski tudi besede sam zložil in katere je Avg. Harambašic jako lepo pohrvatil, pokazala se je Lisinskega fantazija v polni bujnosti in dramatiški sili. Tu nahajajo besede v glasbi včren izraz spominov pesnika-skladatelja ter sta obedve pesmi polni dramatiške kreposti, kateri dajeta pevcu lepo priliko, izkazati se v dramatiškem prednašanji petja. Želeti je torej, da bi se vsi ljubitelji slovanskega petja zanimali za te skladbe slovečega hrvaškega skladatelja in segli po tej zbirki, s katero izdajo si je pridobil za slovensko glasbo v obče, posebno pa za hrvaško vrlo zaslužni glasbenik in pisatelj prof. Fran Kuhač novih zaslug. Delo je izšlo vrlo ukusno tiskano; naslovni list ima tudi dobro pogojeno podobo Lisinskega in se dobiva za I gld. 60 kr. v akadem. knjigarni Lav. Hartmana (zdaj Kugli in Deutsch) v Zagrebu. Naj pri tej priliki še tudi omenim, da se morejo dobiti v tej knjigarni, ali pa pri izdatelji g. Fr. Kuhači samem, štirje že izdani zvezki njegovih »Južnoslov. narodnih po-pievaka«, kateri obsezajo 1600 ndrodnih napevov s klavirskim spremljevanjem in kateri so poprej stali 20 gld. sedaj za 10 gld. Izdatelj razprodal bi rad še imajočo zalogo teh zvezkov za polovično prejšnjo ceno, da bi mu bilo s tem omogočeno izdati še 5. in 6. zvezek te zbirke, s katerima bo delo dokončano. Fran Gerbič. Novi češki naučni slovnik. V časopisu »Magazin ftir die Literatur des In- und Aus-landes«, letnik 1889. št. 2. sodi Traugott Pech o Ottovem slovniku naučnem prav laskavo. Ta > časopis je omenil to delo že v prejšnjem letniku, ali v neprijaznem zmislu, ker je hotel povedati poročevalec nekatere pikre besede Cehom po stranski poti skozi Nemčijo. Zato naj podamo Pechovo sodbo nekoliko natančneje, da pokažemo, kako sodijo nepristranski, a učeni, vestni nemški veščaki o Slovanih. Pech je dokazal namreč že s svojim nemškim prevodom Pypin-Spasovičeve zgodovine slovanskih literatur, da je vešč slovanskim literarnim vprašanjem. Pravi med drugim: »V Cehih se ni pogrešalo nikdar znanstvenih in literarnih močij; bil je čas, ko so preskrbovali vso Avstro-Ogrsko državo s svojimi olikanci za upravne in šolske potrebe. Tedaj so se združili bolje v svoji domovini — ali so se pa preselili ti učenjaki na Rusko, na Bulgarsko, v Ameriko. Ker je zadosti močij, je tudi Ottov slovnik jako popoln v strokah obče omike, da, v njem nahajamo marsikak članek, katerega v naših (nemških) slovnikih naučnih (Conservations-Lexika) pogrešamo — gotov dokaz, da to delo ni samd posnetek ali prevod tujih vzgledov, Najnatančneje govori seveda o domačih, češko-slovaških in v obče slovanskih razmerah. Bogato pa bode delo tudi o avstrijskih, ogrskih, rumunskih, v obče vzhodno-evropskih rečeh in končno v stvareh cerkve rimsko-katoliške in grško-katoliške. Na tem polji more služiti to delo tudi izven domačega jezikovega polja kakor važen in tudi zanesljiv vir.« Po teh opazkah omenja, da je prvo delo te vrste v češki literaturi »Slovnik Naučny«, katerega je izdal knjigar L. Kober v Pragi 1. 1860.—1874., urejal dr F. L. Rieger s pomočjo dr. J. Ma-lyja. To delo se odlikuje za one čase po korenitosti, bogastvu, nepristranosti; slavisti vseh dežel vedo, koliko lepih in zanesljivih virov so zajemali iz njega za svoje stroke. Zatd ga veseli, da izhaja sedaj dodatek k njemu. To oceno zabeležimo, da pokažemo, kako sodijo resni učenjaki o Čehih. F. H. Ruska književnost. N. Barsukov opisuje življenje in dela M P. Pogodinova v dveh zvezkih. — M. J. Suhomlinov je izdal 1. zvezek preiskavanj in študij o ruski lite-