SVOBODNA SLOVENIJO VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Registru Nacional de la Propiedad Intelectual N? 260254 “ E S L O V E NI A LIBRE “ GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Ano (Leto) VI. Buenos Aires, 1. aprila (abril) 1948 No. (Štev.) 7. žDe quien tenčis miedo? Stoletnica Združene Slovenite En la Argentina hay dos grupos de eslovenos, el de los relugiados, feliz de haber podido sustraerse al terror comnista en la patria y lle- gar a este pais, y el grupo de aquellos eslovenos que llegaron ha- ce veinte anos huyendo de sus ho- gares en el Litoral esloveno para li- brarse del terror fascista. Los pri- meros logramos librarnos de la pre¬ sion y control policial comunista, los segundos, una parte de ellos va su- cumbiendo incautamente bajo el control y terror de los asalariados y espias comunistas. Esos agentes de Kominlorm en Argentina ejercen sobre su gente gran presion y hacen todo posible para mantener sus riendas cuanto mas apretadas. Claro esta que la gran mayoria de los eslovenos go- rizianos y triestinos no son comu¬ nistas pero sin embargo se hayan bastante comodos en las socieda- des que dicen ser eslovenas pero que, desgraciadamente, se hayan bajo fiscalizacion completa de los agentes comunistas. Esos exponen- tes comunistas infundieron a sus victimas un miedo panico delante las supuestas consecuencias que podrian suceder a aquellos que tratarian oponerse al control de ellos. Hasta se han atrevido repar- tir circulares amenazando a aque- llos que tendrian la ocurrencia de socorrer a los refugiados que van llegando, aun que sean sus parien- tes. Sabemos tambien que la auda- cia de estos quintacolumnistas co¬ munistas en Argentina se atrevio poner en practica en ciertos barrios tal control y espionaje sobre los eslovenos que hasta ven coartada su libertad de charlar y visitarse con los eslovenos que no son comu¬ nistas. A todos los eslovenos honrados dirigimos nuestro apelo que no ha- gan caso de los ladridos de perros atados. Que tengan bien en cuen- ta de que esos elementos oscuros estan en servicio de las fuerzas co¬ munistas o hasta son miembros de la organizacion del terror comunis¬ ta internacional procediendo segun las directivas que reciben de su central donde se prepara la revo- lucion internacional comunista con- tra la vida tranquila de los pue- blos paclficos. En todo el mundo ci- vilizado ya quedo bien claramente de manifiesto cuales son los movi- Jes de estos estorbadores de la vi¬ da tranquila dirigidos por el Komin¬ lorm. Todos los gobiernos del mun¬ do democratico actuan decidida- mente en eliminar y estirpar ese pe- ligro. Por lo tanto debeis tener bien en cuenta de que esos terroristas son absolutamente impotentes de llevar a cabo sus amenazas y que es bien tonto sugetarse a la presion de los tipos que deben esconderse delan¬ te las autoridades y delante de la critica puhlica de todo el mundo ya V teh mesecih praznujemo Slovenci eno svojih najvažnejših stoletnic: sto¬ letnico “pomladi narodov 1848”, ki je tudi slovenski narod prebudila iz ljud¬ stva v narod. 13. marca 1848 se je zače¬ la tri dni trajajoča majhna revolucija na Dunaju, ki pa je vendar povzročila, da so tudi do tedaj samo iz kmečkega sloja obstoječi Slovenci, prav tedaj osvo¬ bojeni tlake, dvignili svoj narodnostni ščit tako visoko in tako jasno, da nam je postal še danes nedosegljiv ideal, o- glašujoč v marčnih dneh zamisel ZDRU¬ ŽENE SLOVENIJE. Danes, ko smo Slo¬ venci zopet podeljeni v pet držav, prebi¬ vajoč v Jugoslaviji, na Madžarskem (Rabski Slovenci), Koroškem (Celovec), Italiji (Gorica in Beneški Slovenci) ter — na ozemlju Samostojnega tržaškega- mesta —je ta zamisel, kakor jo je v duhu svojega časa — pod vplivom nek¬ danjega Ilirskega kraljevstva — formu¬ liral 20. aprila akademski klub “Slove¬ nija” na Dunaju, glaseč se dobesedno “da politiško razkrojeni narod Sloven¬ cev na Kranjskim, Štajerskim, Primor¬ skim in Koroškim kakor en narod se tu¬ di v eno kraljestvo pod imenom Slove¬ nija sklene in de ima za se — svoj zbor” — še posebej aktualna in vredna po¬ zornosti. Po narodnostnih revolucijah v Ameri¬ ki — argentinska leta 1814 — se je vne¬ la tudi Evropa. Vreti je začelo v Fran¬ ciji, Italiji, pa tudi na Dunaju. Tu je pod vplivom treh krvavih dni novonasto- pivši cesar uvedel parlamentarno usta¬ vo. Avtrijski Nemci so začeli z giba¬ njem za Veliko Nemčijo s parlamentom v Frankfurtu ter so hoteli v svoj sklop pritegniti tudi Slovence, kar pa so ti, na svojih prvih volitvah odklonili. Tako smo Slovenci že pred sto leti na svobodnih volitvah z abstinenco odklonili zvezo z Nemci. Nasprotno: iz istega narodno¬ stnega navdušenja, ki je vodil Nemce, so tudi Slovenci postavili ideal združi¬ tve vseh zgodovinskih slovenskih pokra- jan v eno upravno telo po geslu, ki je še danes geslo vseh pravih demokratov, “da naj vsak narod živi v svoji deželi, kakor mu ljubo in drago, kajti roben na¬ rod naj ne gospoduje drugemu”. To mi¬ sel je kot prvi glas napisal prav pred sto leti — 29. marca 1848 — koroški Slovenec Matija Majar Ziljski. 5. aprila pa je bila nato že formulirana in 1. ma¬ ja objavljena politična formulacija tega načela, zahtevajoča “upravno politično celoto”. In potem je šlo dalje: v mesecu apri¬ lu so bile postavljene barve kranjske¬ ga grba — bela, modra, rdeča — za bar¬ ve slovenske narodne zastave; ustanovili sta se akademski društvi na Dunaju in Gradcu pod imenom “Slovenija”, usta¬ novil časopis “Slovenija”. . . volili so po¬ slance za prvi državni zbor, ki je zbo¬ roval v Kromerižu.. . pobrali 11.000 po¬ pisov za Slovenijo, šle so -zanjo deputa- cije na Dunaj itd.... dokler ni obletni¬ ca — marc 1849 — to idejo z novo ne- demokratsko ustavo — pokopala, pre¬ den se je uresničila. .. Odslej je živela ta ideja v naših srcih in našem spominu. Postavljala se je ved¬ no na novo v bivši Avstriji, postavila se v letu 1918, pa ni bila uresničena; po¬ stavila se med drugo svetovno vojno — s proglasom demokratskih strank 29. oktobra 1944, in ponovila v Ljubljani 3. maja 1945; postavila se po vojni leta 1945, pa ni bila nikdar uresničena. Ko¬ munisti so postavili Ljudsko Republiko Slovenijo samo v formi, dočim jo za ku¬ lisami vodi najhujši komunistični cen¬ tralizem iz Moskve, ne samo iz Belgra- da. Če smo bili pred vojno podeljeni na štiri države, smo zdaj med pet! Združe¬ na Slovenija je na viharju naših dni raz¬ bita barka, ki ni prišla v pristan. . . Sto let stara slovenska zamisel: kdaj bo iz naših src stopila v živo stvarno življenje ? Danes, na koncu meseca marca in pred vstopom v april, ki je pred sto leti bil tako odločilen pri prebujanju našega ljudstva v narod — (in ki je danes v Ljudski Republiki zopet spremenjen iz naroda v ljudstvo!) — se spominjamo tega važnega političnega jubileja samo •nakratko, kajti namen imamo eno bliž¬ njih številk posvetiti razglabljanju tega ideala z ozirom na današnjo pomemb¬ nost in važnost. Tudi če smo daleč od Domovine, če ne segamo dejansko v razvoj njenih dogod¬ kov, smo tako tesno zvezani z njeno pre¬ teklostjo kot s svojim življenjem. In kdo se ne spominja z veseljem “slavnih či¬ nov” svojih dedov? Dejanj, ki so bila — kot njim — prevaran sen tudi naši so¬ dobnosti in naši mladosti... Daj Bog, da bi vsaj naši otroci — pa četudi s te dru¬ ge polute — videli uresničeni sen svo¬ jih slovenskih dedov izpred stoletja! STALIŠČE ARGENTINE V BOGOTI Koncern marca se začne v Bogo¬ ti, glavnem mestu Kolumbije, no¬ va konferenca vseh držav obeh Amerik. Zadnja konferenca je bi¬ la lani v Rio de Janeiru. Zastop¬ stvo Argentine vodi zunanji minis¬ ter Attillio Bramuglia ki se je na poti v Bogoto ustavil v glavnem mestu Chileja, Santiago de Chile in v Limi, glavnem mestu Peru¬ ja. Kakor se more razbrati iz lis¬ tov, bo argentinsko zastopstvo v que en el campo abierto quedan absolutamente aplastados y ridicu- lizados. Bogoti vztrajalo pri tem, da se mora na konferenci obravnati vprašanje kolonij na področju a- meriških kontinentov. Zastopstvo Združenih držav in Brazilije misli, da se na tej konferenci to vpraša¬ nje še ne bi obravnavalo. Toda argentinska vlada meni, da je nujno, da se na tej konferen¬ ci razpravlja v Malvinskih otokih in v tem oziru računa Argentina na soglasnost Chileja in še nekaterih drugih južnoameriških držav. Ka¬ kor je to bilo že na konferenci v Rio de Janeiru, bo argentinko zastop¬ stvo predlagalo, da se naj vpra¬ šanje Malvinskih otokov in An- K0GA SE BOJITE? V Argentini živita sedaj dve skupini Slovencev: skupina begun¬ cev, ki je srečna, da se je pred ko¬ munističnim terorjem v domovini lahko umaknila v to deželo in skupi na tistih, ki so pred več desetletji zbežali s svojih domov, večinoma na Primorskem, da se otresejo terorja lašizma. Dočim se je skupina prvih otresla more komunistične ga nasilja in policijskega nadzi¬ ranja, pa zahaja druga skupina vedno bolj pod teror in nadzorstvo plačanih komunističnih agentov in vohunov. Ti agenti kominforma v Argen¬ tini pa imajo zelo močne pesti- nad svojimi ljidmi, ali pa se vsaj trudijo, da bi nadzorstvo nad svo¬ jimi čimdalj časa obdržali. Gotovo drži, da velika večina primorskih Slovencev ni komunistična, ali pa vsaj misli, da lahko sedi in vedri v društvih, ki da so slovenska, de¬ jansko pa so popolnoma v rokah agentov komunistične partije. In ti agentje so znali tem ljudem vliti v kosti izredno močen strah pred tem, kaj hi se zgodilo tistim, kr bi se skušali upreti njih nasilju. Po teh društvih so ti agentje celo razposlali članom okrožnice, v ka¬ terih jih svare, da ne smejo nudi¬ ti nobene pomoči (stanovanja ali službe) novodošlim beguncem, pa če tudi bi bili med begunci celo njihovi sorodniki. — Znano nam je tudi, da so ti organizatorji ko¬ munistične pete kolone v Argenti¬ ni tako objestni, da so v nekaterih okrajih uvedli nad Slovenci tako kontrolo in vohunjenje, da si neka teri Slovenci ne upajo svobodno go voriti ali se sestajati s Slovenci, ki niso komunisti. Mi samo pozivamo vse poštene Slovence, dla naj se teh ljudi nikar ne 1 boje. Zavedajo se naj, da se bo ie ljudi, ki so kot komunisti v služ¬ bi tujih sil in člani mednarodne zarotniške organizacije, ki delajo po nalogih skrivnih central proti mirnemu razvoju dežel, v katerih ži¬ ve (Slučaj Jakaše in drugih to do¬ kazuje). To delovanje komunistič¬ nih agentov je že dovolj razkrinka¬ no in prepričani smo, da v vsem demokratskem svetu ni več državne oblasti, ki ne bi te igre agentov kcminforma spoznala in bi ne bila zato odločena ,da to rovarjenje spodnese in zatre. Zato spoznajte, da se bojite tis¬ tih, ki so obsojeni na to, da bodo zatrti, da se podrejate terorju tis¬ tih, ki imajo sami slabo vest in se morajo stalno skrivati pred od kritjem svojega zlcpočetja po ti¬ stih. ki so z vso silo na delu, da to zlcpočetjc v kali zatro. tarktide obranava na konferenci obeh Amerik. Posest teh področij načenja vprašanje varnosti neka¬ terih držav v Južni Ameriki in za¬ to se mora to vprašanje zaključiti (Dalje na 2. strani) Stran 2. SVOJCI .0 N A s lov; N I J A Štev. 7. Razmere v Težko je dobiti kako poročilo iz Lju¬ bljane, ker je Ozna vsem tako za peta¬ mi, da si ljudje komaj upajo kaj stori¬ ti, kar ne bi bilo v običajnem okviru tistega poteka dogodkov, kakor to usme¬ rja komunistična diktatura. Vendar je pred kratkim neki visok kulturni fun- cionar v Ljubljani takole popisal polo¬ žaj: V Sloveniji manjka vsega, od oblek do šivanke! Vsa gradbena podjetnost je ob¬ tičala v surovih stavbah ali pa v teme¬ ljih zaradi pomanjkanja instalacijskih naprav in cementa. Letošnja slaba leti¬ na resno ogroža petletko, ker pada de- lazmožnost zaradi preslabe prehrane. Vse je nezadovoljno, vendar zaradi stra¬ hu pred Ozno samo apatično in ta apa¬ tija rešuje režim. Meščanstvo se drži negativno, edino mladina se navdušuje, ker se lahko izživlja in čezmerno pijan- čuje. Mladina že opušča šport in se spu¬ šča zgolj na lov za politično karijero in partija jih rada pri tem podpira. Parti¬ ja rabi članov za poznejše čistke. Da¬ nes je partija zbirališče oportunistov in špekulantov in tudi levičarsko usmerje¬ ni ljudje smatrajo partijo le za dobič- kanosno podjetje. Propaganda si izmišlja vsak dan kaj drugega in trobi po deželi svoje pripo¬ vedke, toda ljudje so že tako otopeli, da se za vse to več ne zmenijo. Mnogi, zla¬ sti inteligenti', s pomilovanjem posluša¬ jo in gledajo vse to. V uspeh petletke mnogo ljudi dvomi in od petletke je od¬ visen v veliki meri tudi obstoj režima. Sicer ni nujno, da bi po neuspehu pet¬ letke reižm padel, toda mnogi pričaku¬ jejo omiljenje diktature. “Toda jaz te¬ ga ne verjamem”, je dodal ta funkcio¬ nar. “Menim, da bo režim vedno ostrej¬ ši in hujši in vsaka kal še tako nedol¬ žne opozicije bo takoj zatrta”. Edini teren, na katerem bi se lahko VPRAŠANJE TR V mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena leta 1946 med Italijo in zavezniki, je bilo določeno, da pos¬ tane Trst z delom zaledja “Svo¬ bodno ozemlje”. Del tega ozemlja ostane do organizacije tega samo¬ stojnega ozemlja zaseden po An gležih in Amerikancih, del pa po Titovih četah. Obe posadki bi se morali umakniti, ko bi bil imeno¬ van guverner. Toda Rusi so v Var¬ nostnem svetu UNO preprečevali imenovanje guvernerja, titovci pa so v svojem delu ozemlja uvajali komunistični režim kar na debelo. Aprila pa bodo v Italiji volitve in Rusi žele, da bi zmagali ko¬ munisti, zavezniki pa, da bi zma¬ gale demokratske stranke. Rusi so začeli namigovati, da bodo Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) tako, da se pri tem ne bo slabil varnostni sestav obeh Amerik. Argentinsko zastopstvo se bo tu¬ di trudilo, da prevzame vodstvo tistih ameriških držav, ki se hoče¬ jo otresti kolonijalnih vezi in ki se trudijo ustaliti svojo gospodarsko in industrijsko neodvisnost. Prav tako bo argentinsko za¬ stopstvo predložilo na konferenci celo vrsto političnih in vojaških vprašanj; vsem tem vprašanjem pripisujejo zelo velik pomen. ISIa polju vojaške organizacije obeh Amerik bo argentinsko za¬ stopstvo predlagalo, da se ustano¬ vi Stalni vojaški obrambni svet. či¬ gar organizacija bo popolnoma ne¬ odvisna in ne bo podrejena nadzor¬ stvu panameriške zveze. Jugoslaviji pojavil resen odpor, je kmetski stan in zato je režim sklenil, da stori vse, da kmeta čimprej uniči. Režim pa uniču¬ je kmeta na dva načina: 1. s silnim ob¬ davčenjem in 2. vganja režim tako in¬ dustrijsko politiko, da z navidez visoki¬ mi mezdami v industriji vabi kmetsko delavstvo v tovarne in rudnike in s tem jemlje kmetijam delovno moč. Toda re¬ žim drži kmeta tudi pri “dobri volji”, ko mu pusti del pridelkov prodajati na pro¬ stem trgu. Včasih je kmet prosti trg lahko izrabil, dokler je bilo kaj robe na trgu, sedaj pa robe nikjer ni in tako kmet ne more več kupovati drugod ko v državnih trgovinah in tako prinesti denar spet režimu. Ker kmet nima de¬ lovnih sil in ker mora z denarjem, ki ga ima od proste prodaje, vse predrago plačati, bo prej ali slej moral v zadrugo ali kolektive in tako postane počasi sa¬ mo še hlapec države na svoji lastni zemlji, ki jo je pa “odstopil” državi. Kmetje pa so polni zdrave pameti in so to igro režima že davno spoznali. Za¬ to si ljudje še pomagajo na vse kriplje in režimski ljudje sami priznavajo, da imajo s kmeti največ težav. Stalin je to vprašanje uredil tako, da je dal na mi- ljone kmetov pobiti ali pa jih prepelja¬ ti na prisilna dela v sibirskih tundrah, kjer so od izčrpanosti pomrli. Toda po- kolj ruskih kmetov računajo na 5 miljo- nov in to ni bilo toliko v primeri s 150 miljoni prebivalstva. V Jugoslaviji in v balkanskih državah pa je več ko polo¬ vica ljudi kmetskega stanu; v letih ko- munističke revolucije 1942-1945 so ko¬ munisti pobili poldrug miljon ljudi in se je to pozneje v vsem gospodarstvu sil¬ no poznalo. Tudi ni ravno priporočljivo, v tako zamotanem mednarodnem polo¬ žaju pobiti polovico prebivalstva. Tako ta kulturni funkionar v Ljublja¬ ni. Objavljamo brez komentarja. ARETACIJE KOMUNISTOV V SLOVENIJI Že v zadnji številki našega lista smo objavili kratko novico o aretacijah ko¬ munistov in gospodarskih strokovnjakov v Sloveniji. Imen še vedno niso objavi- ■li, dasi je bilo objavljeno, da so jih vse že sodili po naglem postopku. Sedaj se pa slišijo naslednje podrob¬ nosti: govore , da je med aretiranci nek namestnik ministra v Ljubljani, dalje neki visok uradnik uradne kontrolne ko¬ misije, potem sekretar komunistične partije v nekem industrijskem središču. Tudi v drugih delih Jugoslavije so bile izvedene aretacije, toda poročila menijo, da so vsi sami Slovenci. Dolže jih, da so bili v partiji zato, da so vohunili in iz¬ vajali gospodarsko sabotažo. Vsi so bi¬ li znani kot vodilni komunisti, zato je novica vplivala povsod kot senzacija. Vsi pa so znani kot člani takozvane “Dachauske skupine”. Zaradi zvez med Gestapom in komunistično partijo so bi¬ li izpuščeni iz Dachaua še med vojsko in so odšli delat na teren za Tita in na¬ ciste. Toda dasi so delali i za komuniste i za naciste, so delali povrh tega še za angleško obveščevalno vejo. Sedaj so jih pa zaprli zaradi tega, ker so v svoji službi delali še naprej za “zaveznike”, STA NA KOCKI vohunili in sabotirali, kakor pravijo do- sedanjenja poročila. Predsednik ljubljanske vlade Miha Marinko je imel te dni v Sloveniji go¬ vor, v katerem je silovito napadel urad¬ nike in davkarje. Sploh se govori, da vodi sedaj Marinko hudo gonjo proti in¬ telektualcem v komunistični partiji in jih hoče odriniti z vodilnih mest (koli¬ kor so jih imeli) in na ta mesta posta¬ viti delavce — člane partije. — Tako je Marinko obdolžil uradnike in nameščen¬ ce, da šikanirajo ljudstvo. Nihče ne ma¬ ra biti pristojen za reševanje prošenj in pritožb. Uradniki pošiljajo stranke od Poncija do Pilata. Prav tako izrabljajo uradniki svoj položaj za osebna obraču¬ navanja. —Tudi pri odmeri davkov se davkarji prav nič ne ozirajo na rodovit¬ nost tal, ampak predpisujejo davke eno¬ stavno po katastrskih površinah. Po vsem tem je jasno, tako ugotovlja Ma¬ rinko, da se je v državni upravni aparat ljudske republike Slovenije vrinil nega¬ tivni, komande željni element delo- mrznežev in celo “lumpenproletariat”. Kaj pa misli Marinko pod to besedo “lumpenproletariat”, ki se mu najbrž zelo dopade, tega pa ni povedal. odstopili 43 ladij, ki bi jih po mi¬ rovni pogodbi morali od Italije do biti in tudi kolonije bodo poma¬ gali vrniti Italiji. Komunisti so vse to seveda v volilni borbi tudi izrab¬ ljali. Toda dne 20. marca je bil francoski zunanji minister Bidault v Turinu, kjer je z italijanskim zunanjim ministrom grofom Sfor- zem podpisal pogodbo o carinski zvezi mied Italijo in Francijo. Isti večer je podal senzacionalno izjavo, da v imenu Anglije, Amerike in Francije izraža pripravljenost, da se Trst priključi Italiji; ta izjava je bila tako nenadna, da se je ko¬ munistična volilna propaganda kar zamajala in več dni so Italijani kar žareli v patriotičnem navdušenju, da bo Trst zopet njihov. Togliati sam je priznal, da je tržaško volil no potezo izgubil. In izgubil jo je le za nekaj “dol¬ žin” kakor se izražajo športniki. Švicarski list “Luzerner Neueste Nachrichten” objavlja namreč, da sta se odposlanca kominforma, slo¬ venska komunista Ziherl in Novak med svojini bivanjem v Rimu več¬ krat sešla s Togliatijem, da bi se v imenu komunistične partije dogo¬ vorila za razdelitev Trsta. Oba sta ponudila Togliati ju, da naj mesto Trst pripade Italiji, zaledje pa naj pripade Jugoslaviji. Ust pi¬ še, da je bila Moskva tista, ki je Titu naročila, da naj se Jugo¬ slavija kar odreče Trstu. Ko bi bi¬ lo vse dogovorjeno, pa bi v Mos¬ kvi objavili, da so zato, da dobi Italija Trst in italijanska komuni¬ stična stranka bi imela za vo¬ litve eno karto več v svojih IZ VSEGA SVETA Ko je pred desetimi leti Hitler začel strahovati Evropo, so se glavni dogod¬ ki razvijali v mesecih marcu in aprilu. Leta 1948 pa je bil ob velikonočnih praz¬ nikih položaj zaradi Stalinovih potez ne¬ kako naslednji: Finska je morala kloniti Stalinovemu ultimatu in finska delegacija mora v Moskvi sprejeti takšno zavezniško in vo¬ jaško pogodbo, ki spravlja Finsko v po¬ polno odvisnost od Moskve. — Stalin je začel svoj pritisk širiti na Norveško in sovjetsko časopisje soglasno napada Norveško, češ da je odstopila oporišča Ameriki in Angliji. Norveška vlada je zato za velikonočne praznike preklicala vse dopuste vojakom in častnikom; vsa vojska je morala biti vse dni v pripra¬ vljenosti v vojašnicah. Na Danskem je vlada objavila poziv prebivalstvu, da naj bo pripravljeno, ker se je bati ne¬ nadnih izkrcanj na danski obali. Na predvečer glavnega velikonočnega praz¬ nika so nad Kodanjem krožila neznana letala in vso noč so danski žarometi nadzirali nebo. Vlada je opozorila pre¬ bivalstvo, da bi kaka tuja sila mogla iz¬ rabiti praznike in Dansko presenetiti. Italija se hitro bliža volitvam in polici¬ ja in orožništvo mrzlično iščeta skla¬ dišča orožij, ki so jih komunisti zlasti prejeli iz Titove Jugoslavije. V vseh italijanskih mestih je ob praznikih pri¬ šlo do spopadov med policijo in komuni¬ sti. — V Avstriji sta socialdemokrat¬ ska in krščanska ljudska stranka sklenili sporazum, kako preprečiti državni udar, ki bi^ga komunistična manjšina skuša¬ la izvesti s pomočjo sovjetske vojske. Obe stranki sta sklenili točen dogovor, kako naj se postopa v sledečih primerih: 1. kaj naj se stori, če bi predsednik vla¬ de, podpredsednik vlade ali pa predsed¬ nik republike bili oropani svobode in ne bi mogli izvajati oblasti, “ali pa če bi kateri od teh skočil skozi okno”; 2. kaj je treba storiti, da bi avstrijska polici¬ ja prejela primerno opremo; 3. volitve rokah. Zavezniki so Moskvo to¬ krat za nekaj dni prehiteli in postavili na prodaj tisto, kar je tudi Tito že prodajal. Samo da je Tito včasih s svojim Kardeljem Slovencem, na vso moč pripovedo¬ val. da mora Trst pripasti Jugosla¬ viji, na ukaz Moskve pa je svoje stališče kar zaobrnil. v Avstriji bodo 19. novembra 1949. Kan¬ cler Figi je tujim časnikarjem izjavil, da je avstrijska policija silno slabo obo¬ rožena in da ima tako malo streliva, da je morala uprava policije ukiniti vs» strelske vaje redarjev. — V Grčiji se napoveduje nov pomladanski val gveril¬ skega vojskovanja in iz Jugoslavije po¬ ročajo, da čaka ob grški meji 30.000 na¬ novo izvežbanih komunistov na vdor v v Grčijo. Sovjetska vlada je poslala v Turčijo novega veleposlanika, ki naj turško vlado privede do tega, da bo s sovjetsko vlado podpisala novo prija¬ teljsko pogodbo, ki bi bila podobona dru¬ gim sovjeskim pogodbam s sosedami in bi pomenila konec turške mednarodne neodvisnosti. Turški zunanji minister je odpotoval na posvete v London, iz Ame¬ rike pa je odšla v Turčijo nova vojaška misija, ki bo zlasti nadzirala gradnjo novih letališč. Tudi na Perzijo izvajajo sovjeti vedno večji pritisk in, zahtevajo od persijske vlade, da mora ameriško vojno odposlanstvo zapustiti Perzijo. V Angliji je vlada sklenila odstraniti iz važnih službenih mest vse komuniste in fašiste. Posebni preiskovalni odbori bodo proučevali vse prijave o sumljivih uradnikih. — Francija, Belgija, Nizo¬ zemska, Luksemburg in Anglija so pod¬ pisale zavezniško in vojaško pogodbo za petdeset let. Mnogi vidijo v tej zvezi za¬ metek bodoče evropske unije. Skandi¬ navske države so pohitele z izjavami, da se žele priključiti tej zvezi in hite, da jih Moskva ne bi poifrej postavila pred izbero. Ker bi pa bila ta zveza v vojaškem pogledu trenotno še vedno prešibka v slučaju sovjetskeg-a napada, je vlada Združenih držav sklenila vpeljati delno mobilizacijo, oziroma ustaviti demobili¬ zacijo. Sicer Združene države še niso pristopile k zahodni evropski zvezi, ven¬ dar so ukrenile to, da bi dejansko takoj mogle pomogati v slučaju potrebe. V Rumuniji so bile v nedeljo dne 28. marca volitve v ustavodajno skupščino. Kakor pri hitlerjevskih in fašističnih vo¬ litvah so komunisti seveda prejeli 95% glasov. Nekaj dni pred volitvami pa je bilo objavljeno, da so v Združenih državah, kjer sedaj živi romunski kralj Mihael, odkrili zaroto komunistov, ki so hoteli kralja ubiti. — Češkoslovaška se hitro spreminja v komunistično policij¬ sko državo, vendar se je mnogim poli¬ tikom beg v tujino posrečil. Tako je že Štev. 7. S 7 C E O D N A SLOVENIJA Stran 3. Dežela brez krščanskega nauka. — Na ozemlju, ki je prišlo pod Tita, potem ko je bila uveljavljena mirovna pogodba z Italijo, smeta samo dva duhovnika po¬ učevati krščanski nauk v šoli. Vsi osta¬ li duhovniki na slovenskem Primorskem dovolilnice niso prejeli in zato ne sme¬ jo poučevati krščanskega nauka ne v šo¬ li. ne v župnišču in ne v cerkvi.' Streli ob meji. — Med Topolčami in Cerovim so titovci ustrelili neko žen¬ sko, ki je hotela pobegniti v Italijo. Truplo so skrili in ljudje sedaj ugibajo, kdo bi bila ta ženska. V Britofu pod Marijinim Celjem so vojaki ugrabili možaka, ki je hotel v Italijo. Pretepali so ga tako neusmiljeno, da je ganilo vse, ki so slišali njegovo vpitje. Nato so ga ustrelili. Prav tako so vojaki ob meji ustrelili devetletno deklico v Pomiščeku na meji Benečije. Reva je tekla za ma¬ terjo, ki je nesla hrano delavcem v goz¬ du ob meji. Na osem mesecev zapora so v Tolminu obsodili Ano Gruntar, ker ni šla volit. Njenega svaka Franca Gruntarja so ob¬ sodili na pet mesecev zapora, ker je prekoračil mejo. Fantje beže iz Istre. — Iz Lanišča in iz Mun v Istri je pobegnilo na tržaško ozemlje 61 mladeničev. Štirje so iz Brgunca. Malim kmetom iz Orechovlja in Viš¬ njeva napovedujejo komunisti, da jih bodo preselili v drugi del Jugoslavije, češ da imajo kmetje v Brdih premalo zemlje. Vsak izgovor je dober za od¬ vzem zemlje. Pismo iz domovine. — Tako piše ma¬ ti svoji hčerki: Tudi me ženske mora¬ mo delati v tovarnah. Delamo tudi po¬ noči in ne samo podnevi. Delo nas pa ze¬ lo utruja, ker imamo podnevi dosti de¬ la z gospodinjstvom. Hrana je pa tako silno draga. Moka stane 145 din kg., slanina 250 din kg. Kako je v Pulju. — Delavci ki so iz Pulja pobegnili v Trst, pripovedujejo: “V Pulju delajo po udarniško. Delavec ima po 4000 din plače mesečno, toda od tega mu odbijejo za bolniško blagajno 300 din, 250 din za davek na delo, 100 din za pomoč grškim partizanom, po¬ tem pa pride še sindikalni prispevek za časopis in še cela vrsta drugih dajatev, življenje v Pulju je dolgočasno, večino¬ ma so tam le vojaki. Naselili so mnogo Srbov in Črnogorcev in sicer tistih, ki so Titu zlasti vdani. Titovi poslaniki. — Tito je imenoval za svoje poslanike: na Finskem Nikola Gruloviča, na Danskem Dušana Brati¬ ta,*v Sofiji Obrada Cicmila, v Braziliji Rajka Djermanoviča in v Mehiki drja Srečka Siloviča. Obsodili so v Mariboru zopet večjo skupino saboterjev in špekulantov. Tri so obsodili na smrt, več pa na večletno ječo. Delo Ozne v Italiji. — Tito je na ukaz kominforma poslal v Italijo večjo skupi¬ no Oznovcev in drugih svojih agentov. Ti sedaj vežbajo italijanske komuniste za revolucijo. V Italijo prihajajo čez Trst, njihovo g-lavno delovno področje pa je v Milanu. Večje skupine oznovcev so v tujini dr. Dohauček, eden voditeljev katoliške ljudske stranke in uspelo je pobeči tudi dr. Ripki, enemu glavnih vo¬ diteljev Beneševe stranke. Voditeljema ljudske stranke msgr. Šrameku in msgr. Hali pa se je poskus bega ponesrečil. Na velikonočno nedeljo je po slovesni službi božji v baziliki sv. Petra sv. oče z balkona bazilike ogromni množici verni¬ kov (bilo jih je 300.000) podelil svoj bla¬ goslov. Pred podelitvijo blagoslova pa je Imel 10 minutni govor, v katerem je povdaril, da leži nad Rimom senca iz¬ redne nevarnosti, ki jo morajo vsi ver¬ niki nositi v svojem srcu. Ta ura zahte¬ va neomajno zvestobo Cerkvi ir veri, nezrušljivo zvezo med idejo in akcijo. Novice iz tudi v Genevi, Bariju, Brindisiju, Lecce- ju. Iz Jugoslavije prihaja tudi orožje za italijanske komuniste. Del agentov Ozne pa se peča tudi s črno borzo in kupujejo zlasti električni matcrijal, telefonske na¬ prave, tkanine za letala; vsa ta roba gre nato čez Trst z motornimi čolni skrivaj v Jugoslavijo. Odbor AFŽ. — Kongres AFŽ (komu¬ nistična ženska organizacija) je izvolil nov odbor in sicer je v odboru 25 Srb¬ kinj, 5 Macedonk, 4 Hrvatice in 3 Slo¬ venke. Titovi vohuni v Avstriji. — Tito ima v Avstriji zelo mnogo svojih vohunov. Ti morajo nadzirati emigrante in vohu¬ niti zaveznike. Mesečno prejemajo po 2000 šilingov in žive zelo razkošno. Ima¬ jo stalne stike z avstrijskimi komunisti. Smola kominforma. — Na Češkem je še pred komunističnim pučem v Pragi iz¬ ginil kurir kominforma, ki je nosil iz Beograda važne listine v Moskvo. Baje je pobegnil v ameriško področje v Nem¬ čiji. Zaradi tega je zavladala v beograj¬ skih uradih kominforma silna zmeda med vrhovni kominforma, ker so tako Amerikanci dobili v roke silno važne li¬ stine. Švicarski list “Die Tat” je nato kmalu poročal, da so Amerikanci preje¬ li v roke listine, ki zelo obremenjujejo kominform. Kmalu nato je prišlo do ve¬ likih aretacij v uradih kominforma v Beogradu. Smrtna kosa. — V Krminu pri Gorici je umrl Henrik Perin, ugleden slovenski narodnjak in gospodar iz Medane v Brdih. Kot antikomunist se je lani sep¬ tembra umaknil z doma in sedaj umrl, Buenos Aires, Velikonočni pondel.iek 29. marca: Danes zjutraj ob sedmih je privozila v pristanišče ladja “Santa Cruz”, ki je zopet pripeljala nad 500 slovenskih imigrantov. Na ladjo jih je prišel pozdravit v imenu tu bivajočih Slovencev g. Janez Hladnik, častni pred¬ sednik Društva Slovenčev. Na peronu pa so čakali člani odbora gg. Skubic To- Slovenije star 77 let. Pogreb je bil silno velik. Tržaški akademiki so priredili pro¬ testno zborovanje proti nasiljem češke komunistične vlade nad češkimi akade¬ miki. Beg iz Jugoslavije. — Listi v Trstu so objavili novico, da je poveljnik jugo¬ slovanskega obmejnega oddelka med Mernikom in Kobaridom zapustil svoje mesto in pobegnil iz Jugoslavije. Škof dr. Rožman v Švici. — Iz Rima nam poročajo, da se mudi ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rožman sedaj v Švici. Umrl je v Litiji Kunstler Franc st., lesni in industrijski podjetnik. V Jui’je- vici pri Ribnici pa je umrla Roza Šilc, po domače j-jtefanjekova Roza. Kakor govore ljudje po Jugoslaviji, mislijo sovjeti na jesen, ko bodo pred¬ sedniške volitve v Združenih državah, izrabiti volilno zmedo in tedaj vdreti v Perzijo in prodreti čez Perzijo na Per¬ zijski zaliv. Prvi begunci iz Koroške odhajajo v Kanado. — Iz poročil, ki jih prejemamo iz begunskih taborišč na Koroškem, povzemamo, da je posebna kanadska ko¬ misija odbrala 150 moških, samih mla¬ dih in krepkih, za preselitev v Kanado. Vsi ti bodo kmalu odšli. Toda na Ko¬ roškem zapuščajo stariše in sorodnike, ki so oslabeli in jih komisija ni spreje¬ la. Sedaj ne vedo, kaj bo s temi reveži. Nov zadružni dom bodo komunisti gradili med Jurjevico in Kotom in sicer za vasi Kot, Jurjeviča in Breze. Toda ljubljansko komunistično časopisje piše, da med prebivalstvom ni preveč navdu- ne in dr. Janež Janez ter gdč. Petelin Marija. Izkrcavanje se je vršilo potem ves dan do večera. Med imigranti je tu¬ di druga polovica slovenskih bogoslov¬ cev, ki potujejo pod vodstvom prof. Len¬ čka v St. Louis. Tukajšnja slovenska ko¬ lonija jih je z veseljem sprejela. Vse Slovence v Bs. As. pa prosimo, da nam pomagajo pri iskanju starovanj in pri¬ mernih zaposlitev. POZDRAV SLOVENCEM, KI SO PRISPELI Z BRODOM "SANTA CRUZ" V ARGENTINO NA VELIKO NOČ Pozdravljeni. ki ste prebrodili Ocean, da se združite z nami, ki z vami delimo enako usodo, ki živimo iz enakega sna, in ki smo se enake preteklosti postavili iz oči v oči po¬ dobni bodočnosti — % pozdravljeni! K petim stotinam Slovencem, ki smo šli isto pot, ste vi pridružili svojih pet stotin: tako je naše število stopilo na lep tisoč, čedna legija ljudi, ki vedo, zakaj so zapustili Domovino: ne da bi jo kdaj koli izdali in ne da bi jo mogli kdaj koli za¬ tajiti, temveč zaradi ljubezni do nje, ki je ne morejo gledati oskrunjeno in prodano. In potopljeno v kri in nasilje! Kako pomembno je, da ste se pripeljali čez globo¬ ke vode pod imenom “Sveti Križ”, ki vas je postavil pred našo obal prav na Ve¬ likonočni dan. Ali ni s tem poudarjeno odrešenje in poveličanje velikega trpljenja, ki ga živi domovina in mi sami? Po velikem petku tavanja in taboriščnih muk: ali ni tu nova sprostitev in vstajenje človeka, kot ga pojmuje krščanstvo ? Pred vami stoji nov svet kot nekoč pred Kolumbom, ki je v Ameriko zavozil z ladjo “Sveta Marija”. Uspel je samo s svojo vero. In uspeli bomo mi in vi, če bo¬ mo šli v meglenost dni z vero v Boga in zaupanju v svoje roke. . . Te, zdrave in silne, bodo nam gnetle surovo snov v blagoslov. Znoj z naših lic nam bo rodil hleb¬ ce kruha kot najlepšo rožo. Ob vašem prihodu vas pozdravlja svoboda, varnost življenja, sladkost mirnega spanca, počitek pred strahom in nezaupanjem. Pozdravlja vas delo, ki je kot zlata žila v osrčju zemlje: z znojem se pride do nje in potem vam lije v naročje zlat prah. Pozdravlja vas tu z nami stara domovina, ki vam bo pomagala prenašati ža¬ lost domotožja, pa tudi bajala vam bo o spominih, ki so kot zlate zvezde na drugi poluti. Pozdravlja pa vas tudi nova domovina, ki vam odpira svoje bogato naročje — upajmo, da ne kot mačeha, temveč žena, ki nas je z ljubeznijo posinovila... tava¬ jočega brezdomca... Rojaki, pozdravljeni! Tisoč nas je, da pripravimo pot drugim tisočem, da skupno preživimo svojo do¬ bo v ljubezni in slogi, in v veri in upanju, da bo “sveti križ”, ki ste ga nosili na boku barke in se vam je prižgal kot prva zvezda na novem nebu, slej ko prej pre¬ blisnil temno peterokrako rdečo zvezdo naše domače poloble. Ta vera pa naj bo ve¬ lika in silna, da ne bo premakmila samo gora, temveč tudi ocean. . . Bog je vstal! Pozdravljeni! šenja za novi dom. Listi zlasti napada¬ jo člane ljudskih odborov in mladince, ki da so premalo navdušeni. Marijino romanje. — V dneh od 7. do 10. marca so Fatimsko Marijo častili v Steverjenu, Podgori in v Standrežu na Primorskem. Udeležba vernikov je bila povsod zelo velika, hiše razsvetljene in prav tako cerkveni stolpi. Slovensko ljudstvo izza železne ograje se je tudi udeleževalo tega slavja in na hribih on¬ stran meje so goreli kresovi; ob meji so ljudje poslušali govore, ki so jih pre¬ našali zvočniki s stolpov tostran meje in jokali. Radi sabože in tatvin v mariborski bombažni tkalnici je bilo obsojenih v prvem procesu 18 oseb: Korošec Maks, Mikolič Valentin in Smiljanič Nikola no smrt, ostalih 15 obtožencev pa na 2 do 20 let prisilnega dela z odvzemom svo¬ bode. V drugem procesu zaradi tatvin v is¬ ti tovarni pa so bili sredi februarja ob¬ sojeni: Sluga Stefan in Postržin Aloj¬ zij na smrt, IG obtožencev pa na 2 do 20 let. Proti “Križarjem” se je vršil proces v Mariboru koncem februarja. Obtožni¬ ca je očitala teroristične napade na funkcionarje ljudskih odborov in na or¬ gane javne varnosti, nočne preiskave, povezane s komitetom v Salzburgu, so¬ delovanje z izdajalcem bivšim ministrom Snojem v Ljubljani ter z vohunskim centrom “101”. Obsojeni so bili jurist Ajlec Rado in 18 tovarišev na 18 do 2 leti. Obsojeni naj bi zakrivili navedena dejanja v okolici Radgone. Škerl Pavle, cand.iur. in borec Jugo¬ slovanske armade, je nenadoma umrl sredi februarja. Nekaj špekulantov, ki so bili obsoje¬ ni v februarju: Stanko Knavs, trgovec v Iitiji, Jurček Jakob, kmet iz Borovni¬ ce, Šuštaršič Frančiška, lastnica mlina v Iški vasi. šef jugoslovanske misije v Nemčiji V. Holjeva je vložil protest pri angle¬ škem g-uvernerju, ker so v taborišču za begunce v Nemčiji in sicer v Mannes- mannu napadli in spodili iz taborišča jugosl. zveznega oficirja Branka Pavlo¬ viča. Smrtna nesreča. —• V Gorici se je smrtno ponesrečil 28 letni Bruno Per¬ ko. Zopet smrt na meji. — Sredi marca sta dva moška hotela blizu Šenpetra pri Gorici pobegniti iz Jugoslavije. Titovci so streljali, enega ubili, drugemu se je pa posrečilo pobegniti. KAKO SE PLAČA NAROČNINA Vljudno prosimo svoje naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store čimprej in sicer naj nakažejo naročni¬ no po poštnem čeku. Poštni ček lahko prejmejo v vsakem poštnem uradu, do¬ ločijo na lestvici ob robu višino zneska in napišejo naš naslov “Svobodna Slo¬ venija”, Victor Martinez 50, Bs. Aires. Naročnina za celo leto pesov 10.— „ za pol leta „ 5.— Ker izhaja naš list samo s podporo in razumevanjem naših naročnikov in prijateljev, lepo prosimo, da naročnino čimprej poravnate! “Svobodna Slovenija” POIZVEDBE. — Pavla Perčič, begun¬ ka na Koroškem, je naše uredništvo za¬ prosila, da objavimo naslednje: V Ar¬ gentini živi moj stric Anton Pagler iz Mlina pri Bledu na Gorenjskem. Kdor kaj ve zanj, naj to sporoči na naslov: Pavla Perčič, D.P. Čamp, Spital/Drau b. 14, Austria - Europa. PODPIRAJTE NAŠ LIST! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 7. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Prezident Peron je v vladni palači spi’ejel zastopstvo mehiške vojaške zdravniške komisije, ki je prišla v Ar¬ gentino proučevat organizacijo argen¬ tinske vojaške zdravstvene službe. Vodja zastopstva, general Gomez Santos, je izročil generalu Peronu mehiško zasta¬ vo. Bivši argentinski ambasador v USA, dr. O. Ivaniševič se je vrnil iz Washing- tona, kjer je predal svoje odpoklicne IV stine in se poslovil od predsednika USA Trumana. Povdarjajo, da je dr. Ivani¬ ševič že prinesel s seboj odobrenje USA vlade za to, da bo za novega argentin¬ skega veleposlanika v VVashingtonu imenovan Jeronimo Bemorino. Francoska šolska križarka “Jeanne d’Arc” je v drugi polovici marca obiska¬ la argentinsko prestolnico. Oblasti so posadki priredili prisrčen sprejem, po¬ veljnik ladje pa je na križarki priredil slovesen sprejem prezidentu generalu Peronu. Bivše angleške železnice, ki jih je ar¬ gentinska vlada odkupila in vključila v argentinska narodno g-ospodarstvo dne 1. marca letos, so bile podrejene poseb¬ nemu odboru, ki jih bo upravljal. Odbo¬ ru bo predsedoval predsednik narodne¬ ga gospodarskega sveta, Miguel Miran¬ da. V odboru bodo še zastopniki mini¬ strstva za javno delo in finančnega mi¬ nistrstva ter člani Centralne banke. Ta odbor ima za nalogo, da nakupi nove že¬ lezniške stroje in vse, kar je potrebno za obnovo teh prog. Odbor bo tudi sesta- ' vil načrt pravilnika za skupno vodstvo in upravo vseh državnih želecnic. Ženske uslužbenke v barih in sličnih obratih bodo morale zapustiti svoja službena mesta, kakor je to odredil ko¬ misar občine v Buenos Airesu. Ženske ne bodo smele biti uslužbene v gostin¬ skih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače. Nova letalska zveza med Rimom in Buenos Airesom bo začela obratovati v mesecu maju. Novo progo bo vodila ita¬ lijanska di-užba Alitalia in na progi bo¬ do uporabljali štirimotorna letala “Lan- caster”, ki bodo lahko vozila po 18 pot¬ nikov. Bančni uradniki v Buenos Airesu so organizirali enodnevno stavko (pasivno) in zahtevali, da se urede njihove plače. Pogajanja so bila takoj uspešno zaklju¬ čena in redno delo v bankah se je takoj obnovilo. Bančni nameščenci so zahte¬ vali, da mora biti najmanjša mesečna plača pesov 400.—, ki se vsako leto zvi¬ ša za 25 pesov, dokler ne doseže meseč- VELIKANOČ V DRUŠTVU !/ SLOVENCEV Novi slovenski vseljenci v Buenos Ai¬ resu so letos prvič praznovali Veliko noč v novi domovini. Že veliki četrtek in ve¬ liki petek so se pripravljali na praznik s pobožnostmi in govori v kapeli maria- nistov, ki sta jih vodila g. Janez Hlad¬ nik in misijonar g. Lado Lenček. V ne¬ deljo je bila v tej kapeli peta slovenska maša, med katero je moški zbor pel do¬ mače slovenske pesmi, da smo bili res kakor doma. Prava domačnost pa se je razvila po maši v društvenih prostorih na Martinez 50, kjer so vsi prejeli maj¬ hen slovenski “žegen” s pirhom, šunko, potico in celo hrenom. Ob tej priliki je predsednik g. Stare Miloš spregovoril lepe pozdravne in zahvalne besede ter se spominjal naših družin v domovini in naših tovarišev - emigrantov, ki sto¬ je prav danes pred vrati našega mesta z ladjo “Santa Cruz”, pa jim ni bilo da¬ no, udeležiti se naše velike noči, kakor smo mislili. Popoldan se je nadaljevala pobožnost v kapeli, pa tudi prijateljski sestanek v društvenih prostorih. nih pesov 900.—, nato znaša povišek po 20 pesov in to do najvišje plače pesov 1000,— mesečno. Predsednik gospodarskega sveta Mi¬ guel Miranda je na vabilo angleškega kluba v Olivosu predaval angleški kolo¬ niji v Buenos Airesu, kaj naj Angleži store, da se vžive v argentinsko življen¬ je. Miranda je poslušalcem, ki jih je bi¬ lo toliko, da so morali stati še v stran¬ skih prostorih, rekel, da naj Angleži čimprej nehajo gledati v staro domovi¬ no kot svojo edino vez in da naj se za¬ vedajo, da so v Argentini zato, da slu¬ žijo argentinskemu napredku. Svoje otroke naj vzgoje, da bodo čim boljši argentinski državljani. To Angležem in njihovim otrokom gotovo ne bo žal, ker jim bo Argentina vse delo za njen na¬ predek tisočkratno povrnila. SLOVENSKE AKADEMIČARKE V ŠPANIJI Dne 15. marca ob osmih zjutraj se je z rimskega letališča odpel ja lo osem slovenskih akademičark z letalom v Španijo, da bodo tam nadaljevale svoje študije. Ob 1.30 so že pristale v Barceloni na špan¬ skih tleh. Vozile so se najprej pro¬ ti Milanu, nato pa čez Alpe 3500 m. visoko. Na rimsko letališče sta jih spremila p. Landi in p. Preše¬ ren. — španske tovarišice v Bar¬ celoni so jih navdušeno sprejele. Dve ostaneta v Barceloni, ostalih šest pa jih gre v Zaragozo. — špansko občinstvo slovenske aka- demičarke povsod prisrčno poz¬ dravlja. Listi so objavili slike in prinesli tudi interviewe. — V Španijo pridejo kasneje še štiri akademičarke. kazali, da so ponosni na svojo narod¬ nost in da si jo znajo očuvati; zanjo so tudi žrtvovali več junakov pod fašiz¬ mom in kakor so odklanjali poprej faši¬ stično diktaturo, tako odklanjajo tudi komunistično diktaturo, ker slovensko ljudstvo ne prenese režima, ki jemblje človeku njegovo dostojanstvo. Kdo pa je vsilil Jugoslaviji komuni¬ stično diktaturo, vedo pa povsod prav dobro in zato bodo morali pri bodočih poročilih pravilneje presojati nazore in čuvstvovanja tržaških Slovencev. KRIVICA NAD TRŽAŠKIMI SLOVENCI Pred nekaj drievi je bilo tukaj objav¬ ljeno poročilo generala Aireya, vrhov¬ nega poveljnika in čuvarja blaginje in varnosti prebivalstva v svobodni tržaški državici. To poročilo je zelo obsežno in obsega 22 poglavij. Poročilo je general objavil zlasti zato, da bi podal pravo sliko o položajo in o prebivalcih. Toda to poročilo je jasen dokaz, da ga ni pisal niti Anglež, še manj pa Amerikanec, predvsem pa ne vojak, pač pa so ga sestavili in napisali podrejeni uradniki, ki so v vseh odsekih zavez¬ niške uprave Italijani, le v odseku za šolstvo je nekaj Slovencev. Tako je med pi-ebivalstvom zbudilo posebno pozornost opredeljevanje pre¬ bivalstva v Trstu. Po tem poročilu sta v Trstu v glavnem dve narodnostni sku¬ pini: italijanska in slovensko komuni¬ stična. To pa ni res in je le plod itali¬ janskih šovinostov v Trstu, ki že dve leti in več istovetijo vse Slovence s ko¬ munisti. Italijanski uradniki dobro vedo, da je komunistična partija samo ena in da v tej partiji ni razlike med Titom in To- gliatijem. In ker je tako, tedaj tudi v tržaški komunistični stranki ni razlike in je vodstvo komunistične stranke v Trstu sestavljeno tako, da so Italijani v večini in slovenski komunisti v manj¬ šini. Tudi v raznih mestnih komunistič¬ nih odborih je vse povsod več Italija¬ nov ko pa Slovencev. To je tedaj jasen dokaz, da je v Trstu več komunistov Italijanov ko pa Slovencev. Zato je trdi¬ tev, da so vsi Slovenci samo komunisti in da Italijani niso ali pa ne bi bili zgrešena. Pač pa je resnica ta, da velika večina Slovencev na ozemlju tržaškega svo¬ bodnega ozemlja odločno odklanja ko¬ munizem. Slovenci ne priznavaju režima, ki je sedaj v Jugoslaviji na oblasti in ga obsojajo. Pa še nekaj: tržaški Slovenci so že pred to vojno in pod raznimi režimi po- TOMAŽEV DAN V MADRIDU Dne 7. marca so slovenski kato¬ liški akademiki vedno slavili god velikega katoliškega filozofa, sv. Tomaža Akvinskega. Lansko leto je bila proslava dneva še v Rimu letos pa je bila že v Madridu. Naj¬ prej so imeli slovenski akademiki proslavo zase s svojima, preda¬ vanjema in sicer je bilo prvo pre¬ davanje “čas in Cerkev”, drugo predavanje pa je obsegalo snov “Tomaževa politična filozofija”. Po tej slovenski prireditvi pa je bila skupna mednarodna proslava za vse akademike, ki se zbirajo v kolegiju “Santiago Apostol”. Na tej mednarodni proslavvi so slo¬ venski akademiki nastopili in za¬ peli nekaj naših slovenskih pesni (“Na hribih se dela dan” in “žabja svatba”) Nastopil je tudi sloven¬ ski tenorist-akademik in moral za¬ peti več naših pesni, ki jih je tu¬ di moral ponoviti. Za Slovenci so nastopili tudi Ukrajinci in Geor¬ gi j ci. Poravnajte naročnino čimprej! .XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ✓ / * S / ✓ / * * * * ✓ * / zavojev hrane. ČE VLJI in N O G A V I € E volne, obleke, čeljev Hitra dostava iz tovarne v Zlinu ČSR. 50 raznih vrst. Velikosti čevljev ni nujno navajati. V svrho hitre pomoči Vam daje tovarna 15% popusta. \ Za ostale zavitke zahtevajte naše popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji do mSn 3 85 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in —-L- -u- —VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — iiRAniuran Timi v stovrn^ini URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI Imprenta “Dorrego” — Dorreg-o 1102. priložite obenem poštni ček. ■\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX\VXXXXXXX\XVXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXVXVXXXXXXXXXX'-