\ ^eaiMu tanki obstreljavajo Rostov so naskočili obrambne vrste sedemkrat, na* kar so se Rusi umaknili v enem sektorju. Rusi srdito branijo Nemcem pot proti Stalingra-du. Pri Voronežu Rusi napredujejo. 1 Moskva, 24. jul. — Nemci so pognali tanke in mehanizirano poto proti obrambni liniji pred Rostovom. šestkrat so jih Rusi f toda pri sedmem naskoku so se morali umakniti na enem f0l'ju. Nemci tudi z vso silo napadajo v smeri proti Stali n-ru °b Volgi, kjer se jim Rusi srdito postavljajo v bran. Na j,rni fronti pri Voronežu imajo še vedno iniciativo ruske čete. tudi od zahoda, 40 milj od brega Azovskega morja. Tudi proti Stalingradu ob Volgi prodirajo Nemci v treh kolonah. Stalingrad je važno rusko mesto, kjer izdelujejo tanke in municijo in kjer so velike oljne refinerije. Ena nemška kolona je prodrla že 100 milj do Sta-lingrada. Silni boji so tudi na severu pri Voronežu. Rusi poročajo, da je bojna poljana tako nagosto posuta s padlimi Nemci in Ro-munci, da morajo hoditi ruski vojaki preko njih, kadar prodirajo. Evropi preti najbolj kritična zima, odkar je ta vojna, vsled slabe letine London.—Nemčija in dežele, ki so pod nemško okupacijo, bodo pridelale letos 15 do 20'/< manj kot sicer pridelajo v normalnih časih. Pomanjkanje delovnih moči 'in pa deževje bo morda letino še bolj poslabšalo. Nemčija more pričakovati iz južnovzhodne Evrope le eno petino normalnega uvoza žita, dasi se je zanašala, da ga bo dobila iz teh krajev več. Vsled tega bo imela Nemčija enega najbolj resnih problemov za prehrano to zimo, odkar je začela vojno. Vrhu tega mora pa Nemčija zalagati nekatere svoje zaveznice z žitom, kot je na primer Finska. Nemčija je upala, da bo nagnala podjarmljene dežele, da bodo pridelale več živeža. Toda te imajo komaj dovolj za svojo prehrano, ker ni poljskih delavcev, ni. bilo semenja in ni poljskega orodja. Nemci jim bodo morda pobrali to, kar so pridelali in pustili domačine umirati od glada. Nemčija je že ukazala vsem okupiranim deželam, da izroče vladi vso letino pod obljubo, da jim bodo vrnili, kar je za skrajne domače potrebe. —o-— Nemci trdijo, da so potopili 616 ladij Berlin.—Nemški radio je naznanjal izjavo admirala Rae-derja, da so nemške podmornice potopile v zadnjem pol letu zaveznikom 616 ladij; 467 od teh, trdijo Nemci, je bilo potopljenih ob ameriškem obrežju. ---o- Po 40 letu ne smete dosti delati (Chicago, 111. — Dr. Morris Fishbein je v neki zdravniški reviji priobčil članek, v katerem zatrjuje, da mora človek začeti počivati s 40. letom. Delajte kolikor hočete do 30. leta, nekoliko manj do 35. leta in po 40. letu ne mignite niti z mazin-cem po nepotrebnem, uči zdravnik, ki zatrjuje, da ljudje, ki najbolj trdo delajo, ne učaka-jo starosti. Poletni koncerti Nocoj i" jutri večer bodo v mestnem avditoriju nadaljni po letni koncerti pod vodstvom dr. Rudolph Ringwalla. Jutri večer bo kot posebna atrakcija 11 letna pianistka Sylvia Zaremba. Nocoj bosta pa nastopila znana pianista Mario Braggiotti in Walter Shaw. Vstopnice se do be zvečer pri blagajni, ali pri Taylors. Cena je od 30c do $1.10 Godba vabi na piknik Mladinska godba fare sv. Lov renca vabi na piknik, ki ga pri redi v nedeljo na prostorih Do ma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Najboljša postrežba bo za vse. za plesalce bo pa igral Frank Novakov orkester. Ljubitelji godbe, pridite in razveselite naše fante, da bodo še nadalje vzdržali. v Cincinnati Frank Plut, tenorist Glasbene matice in njegova soproga sta odpotovala v Cincinnati, O., kjer bosta nocoj posetila poletno opero, pri Kateri gostuje tudi bari-tonist Tone šubelj. Cenzor nima smisla za umetnost Cincinnati, O. — Nek triletni fantek, katerega oče služi v ameriški armadi v Panamski zoni, je hoiel presenetiti svojega očeta s svojo nadarjenostjo za slikarstvo. Narisal je na papir domačo kravo in uliko poslal očetu. Toda slika, je prišla kmalu nazaj. Vrnil jo je vojaški cenzor s pripombo, da ni dovoljeno pošiljati iz dežele risbe "javnih poslopij." TONY MERVAR DANES UMRL! Danes zjutraj je umrl Anton Mervar ml., sin ponesrečenih Antona in Frances Mervar, preminil je v Charity bolnišnici. Že prej bolehen, ga je nesreča staršev tako potrla, da so ga morali odpeljati v bolnišnico včeraj popoldne. Bil je star šele 31 let. Pogreb bo imel v oskrbi Grdi nov pogrebni zavod. Kot nam sporoča Mr. Gr-clina, je telefoniral sin Anthony iz Miltonvale, Kans., da se vrača s trupli Mervarjevih nazaj in da bo dospel morda še nocoj v Cleveland. Z Binetom Modi-cem sta vzela domov tudi Mer-varjev avto. Ako bosta dospeli trupli nocoj v Cleveland, ju bodo položili v soboto popoldne na mrtvaški oder v Grdino-vem pogrebnem zavodu in pogreb bo najbrže v pondeljek. Več o tem bo pa goeovo naznanjeno še jutri. -o—-- Mati nemškega vohuna pravi, da je nedolžna Chicago.—Mrs. Erna Haupt, mati Herberta Haupt, ki je eden izmed osmih nemških vohunov pred vojaško sodnijo, pravi, da ni kriva obdolžitve, da bi pomagala svojemu sinu. Postavljena je pod $50,000 varščine. Obravnava proti nji bo 5. avgusta. -o- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl v četrtek popoldne do&ro in splošno poznani pionir v new-burški naselbini, Frank Gliha, po domače Hočevarjev, star 67 let. Doma je bil iz vasi Bice, fa-ra št. Vid pri Zatični, odkoder je prišel sem pred 47 leti. Bil je član sledečih društev: Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Mir št. 10 SDZ in Najsv. Imena. Poleg žalujoče soproge Marije, roj. Turk zapušča sinove: Frank, John, Louis in hčer Mary po-roč. Champa. V starem kraju zapušča hčer Ano in sestro Rose Zupančič, v Forest City, Pa. pa brata Louisa in vnuke ter pra-vnuke. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3546 E. 81. St. pod vod stvom Louis Ferfolia. Naj bo blagemu ranjkemu lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Naši novi vojaki Naborna komisija št. 29 je včeraj poklicala sledeče naše fante v armado: Laddie Mi-klovič, George Rebar, John Su-steršič, Joseph Zupančič, Edward Dedek, Charles Telatko, Charles Tekančič, Joseph Sever, Laddie Tratter, Fred Turek. Želimo jim vso srečo in pa zdrav povratek domov po vojni. K avijaticarjem Frank Plesvik, sin Mrs. Rose Hauer, ki ima gostilno na 67. cesti, bo odšel v sredo prostovoljno k avijatičarjem. želimo mu vso srečo. Poslanci so sprejeli predlog, ki daje vojakom pravico do glasovanja Washington. — Proti vsemu naporu nekaterih poslancev iz južnih držav, je poslanska zbornica sprejela predlog, ki daje odsotnim vojakom pravico glasovati pri prihodnjih volitvah. Predlog je bil poslan v nadaljno akcijo v senat. Predlog vsebuje točko, da v času voljne imajo oni, ki so v armadi, pravico voliti za predsedniške elektorje, za podpredsednika ter za senatorje in poslance in to ne glede na postave posameznih držav, ki zahtevajo registracijo in druge vo-livne določbe. -o- Anglija kliče pod orožje 18 in 48 let stare London. — Da poveča svojo armado, je Anglija poklicala pod orožje letnike 1924 in 1894. 18 let stari se morajo priglasiti za vojaško službo 15. avgusta, 48 let stari se morajo registrirati pa za vojno industrijo. -o- Trije preogarji ubiti v Ohio Bellaire, O.—Razne nezgode so zahtevale življenje treh pre-mogarjev v tem okraju. Dva sta bila ubita v rovu, tretji je utonil v reki Ohio. Imena pre-mogarjev so: Charles Darros, Andrew Arrot in William Hang. 4-O-——- Trije Francozi obsojeni na smrt Vichy, Francija.—Nemška vojaška sodnija je obsodila tri francoske državljane na smrt, enega pa na 20 letno ječo. obdolžili so jih izdajstva proti Nemčiji. --—o-- Portugalska utrjuje Azorske otoke Lisbona.—Iz tukajšnjega pristanišča je odplul tovorni par-nik Araujo, ki je odpeljal dodatno vojaštvo, da ojači garni-zijo na Azorih. V soboto bodo razvili zastave Združenih narodov v mestu Na Public Square v Clevelan-du bodo v soboto ob 12:30 popol dne razvili zastave 28 Združenih narodov, ki so zedinjeni v tej vojni za skupni odpor proti diktatorjem. V ta namen so postavili 28 drogov, po 35 čevljev visokih, na katerih bodo vihrale te zastave. Najprej bodo razvili ameriško zastavo, nato bo pa 27 deklet v narodnih nošah potegnilo ostale zastave na drogove. Vsako dekle bo zastopalo svojo drfelo. Jugoslavijo bo zastopala v narodni noši Miss Betty Ple-vnik. Najemniki dobivajo pole Urad za kontrolo najemnin je začel pošiljati najemnikom listine, v katerih je določeno, koliko morajo plačati najemnine. Vsak mora plačati, kot je tam določeno. Kdor se ne strinja s tem, se lahko pritoži na najemninski urad, 855 Union Commerce Bldg. Osma (Obletnica smrti Danes ob osmih je bila darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojno Mary Fabec v spomin osme obletnice njene smrti. Mladi vojak Frank Pajk, sin Mrs. Josephine Pajk iz 7609 Superior Ave., ki je odšel k vojakom še v maju, je nastanjen v Keesler I Field, Miss. Hull razvija povojni načrt Washington, 23. jul. — Državni tajnik Cordell Hull je imel danes radijski govor, v katerem je razvil program, ki ga morajo narodi izvesti po tej vojni za boljši svet. Ustvariti bo treba mednarodno agencijo, je rekel Hull, ki bo vzdržala mir med narodi, "če bo potreba tudi s silo." Hull je svaril države, ki so zdaj še nevtralne, da je nevtralnost danes nevarna in absurdna. Danes, ko je ves svet v vojni, mora iti vsak narod v boj, ako da kaj na svojo svobodo, je trdil naš državni tajnik. Hullov govor je dozlaj še najbolj jasno očrtal program Združenih narodov po tej vojni in vse je nestrpno pričakovalo tega govora, ki je predsednik Roosevelt še v torek napovedal Hullov važni govor. Hullov govor so oddajale vse ameriške radijske postaje. Istočasno so ga poslali po kratkih glasovih v devetih jezikih po vsem svetu, tako v turškem, nemškem, italijanskem, francoskem, španskem, portugalskem, švedskem, danskem in seve, v angleškem jeziku. Hull je tudi naglašal, da bo treba ustvariti po tej vojni nekako mednarodno razsodišče, ki se bo pečalo s pritožbami in zahtevami raznih držav. Združeni narodi bodo morali po tej vojni nadzorovati napadalce toiiko časa, da bodo ti pokazali voljo sodelovati za svetovni mir, je trdil Hull. Hull je klical nevtralnim državam, da to nT navadna vojna, ampak je vojna, v kateri hočejo napadalci zasesti in zasužnjiti vsako deželo na svetu. Taki narodi, ki se danes ne bore za svojo svobodo, je tudi vredni niso, je zaklical Hull. "Mi ne moremo zmagati v tej vojni," je zaključil Hull, "če samo stojimo na svojih mejah in odbijamo napade. Napade po zraku in po suhem, po vodi in povsod, lahko odbijemo samo na ta način, če poiščemo napadalca v njegovem lastnem gnezdu in ga stremo. Mi bomo poslali vso možno pomoč svojim zaveznikom. Poiskali bomo in napadli sovražnike Združenih narodov na vseh krajih sveta in ga uničili." -o- žegnanje pri sv. Kristine V župniji sv. Kristine v Eu-clidu bodo v nedeljo jedli z veliko žlico. Obhajali bodo namreč farno žegnanje. Popoldne pa priredi društvo Najsv. Imena piknik pri Prostorju na Babbitt Rd. Najboljša postrežba in dobra zabava garantirana vsem. Vesel dogodek V nedeljo je bila rojena družini Mr. in Mrs. Albert Skully, 7415 Cornelia Ave. v St. Lukes bolnišnici zala hčerka. Mlada mamica je hči Mrs. Josephine Pajk, 7609 Superior Ave. česti tamo! Vse mora biti prodano! V Rožančevi trgovini na 406 E. 156. St. je te, dni razprodaja vsega blaga. Ker je odšel lastnik k vojakom, bodo zalogo razprodali in vrata zaprli. Zato so pa cene skrajno nizke, še pod tovarniško ceno. Avanziral je Louis Ažman, sin poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Frank Ažman iz 6507 St. Clair Ave. je bil povišan v korporala. Nahaja se v taborišču Clair-borne, Louisiana, čestitamo! Nova državljanka Mrs. Mary Mramor iz 6422 Spilker Ave. je postala ameriška državljanka, čestitamo! Iz raznih naselbin Harriet ta, Mich. — Pred dnevi je tukaj umrl John Lazar, star 82 let in doma it žirov na Gorenjskem. V Ameriki je bival 39 let in zapušča dva sinova in dve hčeri. Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici se nahaja star naseljenec Louis Plut iz New Du-lutha. — Ponovno je bila operirana Mary Mramor. Johnstown, Pa. — Dne 17. julija je tukaj umrl Alojzij Benči-na, star 62 let in rojen v Starem trgu pri Logatcu. Zapušča ženo, pet otrok in sestro Terezijo ču-ček. Njegov najstarejši sin je v službi Strica Sama. Homer City, Pa. — Frank Ogorevc starejši, je bil 30. jun. operiran na uljesih v želodcu. Zdravje se mu vrača. Detroit. — Zadnje dni je umrl Frank Nikolič, star 59 let in doma iz Brusnice na Dolenjskem. Zapušča dva sinova. Ranton, N. Mex. — Pred kratkim je tukaj umrl Frank Jazbec, star 33 let in rojen v stari domovini. V Ameriko ga je prinesla mati, ko je bil star eno leto. Tukaj zapušča očeta, brata in dve sestri. ---o- Rojstva v Franciji stalno padajo; otroci umirajo Viichy, Franc,ija.—Število rojstev v Franciji stalno pada kljub vsemu apelu vlade za več rojstev. V istem času se pa poroča, da narašča število umrlih otrok. V letu 1940 je bilo v Franciji 44,602 manj otrok rojenih kot v letu 1938. Istega leta je pa umrlo 10,780 otrok, v starosti pod enim letom, več kot leta 1938. --o-- Otroka je priklepala k drevesu, hodeč na trg Flagstaff, Ariz.—Mrs. Nina Dinwiddle, stara 28 let, je bila kaznovana na $100 globe in zapor šestih mesecev, ker je svojo šestletno hčerko priklenila k drevesu in ji zavezala usta, ko je šla na trg. Dekletce je bilo priklenjeno osem ur. Odklenil jo je šele oče, ko se je vrnil z dela domov. --o- K marinom Stanley Unetič, sin Mr. in Mrs. John Unetič iz 1134 E. 76. St., je odšel zadnjo soboto prostovoljno k marinom. Želimo mu vso srečo in pa da bi se zopet vesel in zdrav vrnil po vojni domov. Na veselo gotjovanje Frank in Ana Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita v -soboto na godoVanje Ančk in njih prijateljev. Najboljša postrežba v jedi in pijači. K molitvi Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob osmih v Svet-kov pogrebni zavod k molitvi za pogojno sestro Mary Antoni n. Fina večerja Mr. Oblak in Mrs. Volk prijazno vabita znance in prijatelje na fino kokošjo večerjo v soboto večer. V njiju prostorih, Saranac Bar, 15220 Sara-nac Rd. bosta prav prijazno postregli vsem. S ' ~ AMERICAN IN SPIRIT FORBGN SLOVENIAN MORNING '"»lllnllllllllllll M ' W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ^ 172 CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JULY 24, 1942 __LETO XLV. — VOL. XLV. ajvečji boji so bili pri Novo-I *sku> kakih 20 milj sveerno |«ostova. Tukaj stoje Rusi I °ti mnogo večji sili nemih ankov in mehanizirane in-aterije- L samem sektorju so < odbiH sedem nemških nava-LJ "bili do 1,000 nacijev. J ni so se šele potem, ko je r^nost, da jih Nemci ob- lkrn ° daleč 80 se Rusi ^ A Poročilo ne pove. To- ; Je že drugi umik ruskih čet jpstovu. ^T reeeno, so najbolj vroči ko ? ^0v°čerkasku severno i g ! a ob Donu. Toda nem-k e ^Padajo proti Rostovu 0 stanju v jugoslaviji Poročila iz londonskega radia so se morali zadovoljiti s peče- vl njem črnega kruha, čeprav so J1 proizvajali dovolj pšenice za bel 111 kruh. _. * rs 'Situacija v Paveličevi Hrvatski ni prav nič boljša. Porcija kruha, ki ga kupi lahko Hrvat, zi tehta 150 gramov, dočim v Nem- di čiji 300 gramov, toda v Zagrebu c( ni mogoče kupiti večkrat niti ta z: racionirani kvantum. Razen te- t« ga je ta kruh zelo slabe kvalite- t< te in je črn, dočim prodajajo v ji Berlinu še bel kruh. F Tragedija posebne vrste je delavsko vprašanje. Približno 108,000 jugoslovanskih delavcev p je bilo na delu v Nemčiji. Iz r( Hrvatske je nedavno odšlo 100,- r< 000 delavcev v Nemčijo. Oni z; imajo pravico, da pošiljajo do- 1; mov nekaj denarja, toda tudi to n je samo pesek v oči. Kaj poma- 4 ga denar, ko pa zanj ni mogoče c nič kupiti. Dočim jim dajejo na n eni strani samo ta papir, jih na n drugi strani pošiljajo v najne- j varnejše predele Nemčije, kjer so dnevno izpostavljeni angleškim letalskim napadom. -o--r Zadnji klic za romanje! 1 Kdor se želi pridružit skupi- ' ni, ki se odpelje v soboto večer * v Lemont, 111., namreč na ro- 1 m an je na ameriške Brezje, ki ^ ' se vrši pod pokroviteljstvom J ' Slovenske ženske zveze, naj ' stopi takoj do Mr. Kolandra, j ker je še par prostorov na raz-1 polago. Prva skupina se odpe-" lje nocoj, katero vodi Mrs. " Frances Rupert, glavna pod-} predsednica SŽZ. V soboto ve-" čer se pa odpelje z družbo Mrs. • Albina Novak, urednica "Zar-" Je." Vožnja stane $10.03 in čas - odhoda je v soboto večer ob sedmih. Guardian plača dividendo a Zaprta Guardian Trust ban-e ka bo plačala svojim 75,000 n vlagateljem $5,400,000 dividen-ie de, kar znaša 10 odstotkov vseh 2. vlog. To je druga dividenda v z treh letih. Prva je znašala 5 e, odstotkov. Dividendo bo plačala koncem septembra. lje ^ ~~ General M. Rakič s iiiiih S,tavljen za poveljnika n Ih Bližnjem in Dalj- p febo ' je prevzel svojo k r * l^Tu 80 objavili> da bodo s ledi 2a°. k sira za 6 dk£- k Ptoljed lZeteV 80 slabi> Prizna~ t lv2ro, ski časopis v Nemči- č Fizjjjj. slabe žetve je, ker je r nikou t°8tra in da letna setev r »Hiita ; v° doDra k°t zimska, £ Una 'n rŽ ne bosta krili pro- t I Jo v . Je utrpela ogromno ^ b. Jugovzhodni Evropi, ka- c Wanem°rala postati nosilec ] ■ '0clna pRajha- Vsa jugo- j 0 trupi °Pa Prav ] i*1 Pol0! °d iste 0stre Zi" ( (aVne °gvteSa ji primanjkuje i radi °C1' pol;iskih strojev in i P Prot n\raZpoloženJa delav' j hW emči^- če hočejo j 1°P5' bo V jugovzhodni ] Welti °ito mo£°če samo pod ( leže]' t ne bodo izvažali iz < si^ro kmet se ' fiti, da zaveda- in mora pre- : K kr mU ne vzame zad- 1 ne Kmetje Jugosla-iiufa^0 trpeti, da bodo, fki , * m off*"* strokovnjak ^/J°nščevanju Jugosla-6 v našmciJe- Ce čitamo časo-N Vid;' °kupirani domovini !Sredstv°' da se skuša z vse I na p l. P0večati proizvod- •sSpov\p0gled izgleda, da 'V^lje?1 kvarno produk- 5° Pravi -?da zel°lahk0 na:i~ •še pred vojn° > ProH i Nemčiji polje-zemlje- Povilo v kHze se J'e Nemči-ic. odov in kot kupec naših pro-; diktatoPoStala tak0 poiago-»■ , ekonomije. , ^ >o lGla 40 cvetkov, a F^cije t °dstotkov naše ?,8V°ioV*! nas imela s tem X? prvf Kmalu so se znaki te kontrole. tak°:2V0di so prišli iz sladk0 -na Primer olje, %V X ln koncem vsega "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. »83 No. 172 Fri., July 24, 1942 ............................. Newburske novice J"............» ........... Ne poslušajmo čenč Ameriška tajna policija svari pred raznimi govoricami, ki se pojavijo in raznašajo tako rade v vojnem času. Take govorice so največkrat brez vsake podlage, največkrat rojene v bujni fantaziji, dostikrat pa začete pri gotovih osebah, ki take govorice namenoma trosijo med ljudstvo, da ga razburijo in oplašijo. Lojalen državljan ne bo takih govoric in natolcevanj raznašal naprej, zlasti ne, ker so v večini slučajev tako nesmiselne in gorostasne, da jim nasede samo lahkoverna oseba. S tem pa ljudje, ki take govorice namenoma začno širiti, dosežejo svoj namen, ker ustvarijo s tem histerijo in opla-šenost Tajna policija navaja za slučaj dogodek, ki se je pripetil nedavno v Clevelandu in okolici. Nepremišljenost ene osebe je povzročila, da so lovili "dva Japonca" po vsej državi Ohio in da je vest o tem segla po vsej deželi. Če bi ne bila nastopila tajna policija tako energično na noge in šla z vestno preiskavo stvari do dna, pa bi si ljudje skoro ne upali na cesto, misleč, da je okrog nas vse polno Japoncev, ki nosijo v rokah bombe in gledajo, katero javno napravo bi pognali v zrak. V soboto 11. julija je clevelandska policija na radiju poročala sledeče: "Zasledujte pasažirje v sivem avtu, izdelka Buick, s pennsylvansko licenco, številka licence neznana. V avtu se vozita dva Japonca, dobro oborožena. Avto je do vrha naložen z razstreljivimi snovmi. Avto je odpeljal iz Olmsted Falls pri Clevelandu ob 9:25 zvečer in je odpeljal proti severu ali zahodu.' Razumljivo je, da je Bila takoj na nogah vsa policija in tudi civilno prebivalstvo. Na stotine civilistov je klicalo policijske postaje in spraševalo, če so Japonce že prijeli, ali so še na svobodi in kaj naj napravijo. Nekaj minut potem, ko je policijski radio javil to sen-senzacijo, je dobil clevelandski urad tajne policije telefonske klice iz Indianapolisa, Chicaga, Detroita, Gincinnatija in Huntingtona, W. Va. v Clevelandska tajna policija je šla takoj na lov za "Japonci" in v teku 24 ur napornega dela je pronašla, da se je vsa stvar začela v Middleburg Heights. Policija je dognala, da na vsej stvari ni bilo drugega kot prenašanje govoric, popolnoma neutemeljenih. Tajna policija je najprej vprašala na clevelandski policijski postaji, kjer je zvedela novico o Japoncih. Tam so povedali, da jih je poklical nek državni policist. Policija je našla dotičnega in ta povedal, da je to izvedel od policije v Bay vasici. Policija je šla tje in tam so povedali, da jim je povedal nek ognjegasec iste vasi. Našli so ognjegasca in-ta je povedal, da je vso stvar zvedel od policije v Olmsted Falls. Tam so povedali, da so slišali vso stvar od nekegfc ognjegasca v Berea in tam so zvedeli, da jim je povedal "novico" nek stražnik v obrambni industriji. Policija je šla do njega in ta je izjavil, da je o tem govorilo več oseb v Olmsted Falls. Policija je šla zopet nazaj v Olmsted Falls in tam so končno našli osebo, ki je povedala, da ji je to povedal oskrbnik nekega posestva v Middleburg Heights. Tajna policija je šla do oskrbnika ter mu rekla, naj ponovi besedo za besedo natančno tako, kot je stvar povedal drugim, ki so to potem raznesli naprej. Oskrbnik je povedal, da sta se pripeljala dva moška do hiše, kjer je on kot oskrbnik ter ga vprašala, če bi mogla tam prenočiti. Bila sta bolj temne polti, vsled česar je sodil, da sta Japonca. To je vse, kar je oskrbnik povedal nekomu in kmalu se je napravila iz teh besed senzacionelna novica, "da se vozita po državi Ohio dva Japonca, dobro oborožena ter da imata avto do vrha naložen z eksplozivnimi stvarmi." Oskrbnik ni nikomur omenil o kakem orožju, ampak to so dodajali ljudje, ki so nosili čenče od ust do ust. Vsak, ki je "strašno novico" povedal drugemu, je nekaj dodal. Tajna policija pripoveduje o nekem drugem podobnem slučaju. Iz Finlay, O. je namreč dobila tajna policija poročilo, da je nekdo ukradel v tamkajšnji tovarni 90 kvortov nitroglicerina. Policija je šla na delo in začela stvar preiskovati. Dognala je, da ni bilo na vsej stvari drugega, kot da je nek delavec pripomnil svojemu tovarišu, da bi bilo nevarno, če bi kdo ukradel iz tovarne nitroglicerin. Ta je to omenil drugemu, tretji je že povedal naprej, da je nekdo ukradel razstreljivo in kvorti so kar rasli, kolikor dlje je šla ta "vest." Clevelandski urad tajne policije (FBI) pozivlje narod, naj takoj sporoči na ta urad vsako sumljivo govorico. Tudi iz krajev izven Clevelanda se ta urad lahko pokliče in stroške telefona bo plačala policija. Ako slišite kaj sumljivega, ne raznašajte okrog, ampak pokličite tajno policijo, ki jo dobite, če pokličete PRospect 3550. Kot rečeno, časi so resni in razne govorice se pojavljajoča vsakim vogalom. Bodite previdni in ne nasedajte vsaki čenči. Če se vam zdi stvar resna, pokličte policijo in povejte kako in kaj. Ta bo kmalu prišla stvari do dna. "Kedo je tisti gospod, da bi ga jaz ubogal?" Tako je rekel ošabni kralj Faraon Mojzesu, ko je ta prišel pred njega in zahteval, da izpusti Izraelce iz sužnosti. "Jaz ne poznam nobenga gospoda in tudi Izraelcev ne bom izpustil." Ko pa je Faraon prišel do Rdečega morja in se je morje čeznj zagrnilo in potopilo njega in vso njegovo vojsko, je bilo prepozno priznavati Boga. * * ♦ Ali se ne godi slično tudi danes? Kje je Bog? Povprašuje svet ošabno. Neki fant, ki je pohajal v publik high šolo, ne v našem mestu, mi je pravil, kako je eden izmed profeserjov, ki je pred par leti kot ubežnik prišel v Ameriko, dijakom razlagal, da ni Boga. Pa to niso posamezni slučaji. Zlasti kadar pridejo naši mladi fantje in dekleta v ja vne kolegije in univerze, mora biti že posebno dobro utrjen v veri in izredno poučen, da more vzdržati proti napadom na vero in Boga. Pa ne zato, kakor, da vera v posmrtnost, nebesa in pe kel; vera v vsemogočnega Boga ne stoji na trdni podlagi. Katoliška vera stoji na "Skali." Katoliška vera stoji na tako trdni podlagi, da ne bo nikdar propadla, pa naj pride še več krivih prerokov in Hitlei-jev in Stalinov in Mussijev in odpadlih židovskih materijalistov ki tajijo Boga. To nam je zatrdil sam Bog; "Peklenska vrata je ne bodo premagala." Ni pa Zveličar dal zagotovila nobenemu, da on osebno ne bo izgubil prave vere in s tem tudi svoj cflj — nebesa. * # # Jaz kar za trdno mislim, da so sedaj tisti časi, o katerih je prerokoval Zveličar, ko je rekel: "Vstali bodo namreč krivi kri-stusi in krivi preroki, in delali bodo velika znamenja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljen^ ako bi bilo mogoče." Matt 24/24. * * * Znanstvo res dela čudovite reči. Toda znanstvo ne ustvarja ničesar, to se pravi znanstvo ničesar ne napravi iz NIČ. Znanstvo samo najde zakone, katere je Stvarnik dejal v naravo in te potem izrablja v svojo korist, kakor je Stvarnik namenil, da naj služijo 1 j u d e m. Znanstveniki dandanes merijo daljavo do zvezd, velikost planetov in hitrost svetlobnih žarkov. Niso pa, in tudi ne bodo, nikoli ustvarili niti najmanjše zvezdice. * * * In vendar je danes vse polno ljudi — materialistov, kateri se prevzetno šopirijo, kot da je vse odvisno samo od njih, kot da so oni vsemogočni. Hitler ni znanstvenik, pobral je svoje spače-nosti od tih modernih krivih prerokov in hoče biti vsemogočen kot Bog. Prišel bo tudi za njega dan računa z Bogom. # * * Pazite, starši, v kake šole boste toraj poslali svoje otroke. Brezbožnost je naredila vse današnje gorje in vojske. "Kedo je tisti gospod, da bi ga jaz ubogal," govorijo premnogi voditelji narodov. In, kakor je Faraon končno spoznal, da je Gospod, kateremu smo odgovorni, tako bo tudi svet moral končno priznati tega Gospoda in vzeti v poštev zopet Njegove zapovedi, ker brez teh ni reda na svetu in ne miru. "Začetek modrosti, je strah božji," pravi sv. Pismo. Te modrosti, tega strahu božjega in deset zapovedi božjih, se bodo vaši sinovi in hčere učili edino le, ako se vpišejo v katoliške šole, pa naj bodo to nižje ali pa višje šole. In staršev neizogibna dolžnost je, da skrbijo, da bodo njih otroci, mali ali pa velfki, obiskovali šole, katere dajo podlago morali in zgradijo značaj, ki bo dajal zanesljive smernice za celo življenje. Tisto mnenje, ki ga nekateri starši dajejo v zagovor za svojo kratkovidnost, da bodo otroci imeli boljšo priliko dobiti važno in pa dobičkanosno službo, ako pojdejo v brezverske javne šole, je nespametno blebetanje in povsem krivično. Pa če bi bilo res kaj na tem, ali vas bo Bog vprašal, koliko so vaši otroci zaslužili? Ali pa vas morda vprašal, če so pošteno in bogaboječe živelj, če ste jih pripeljali Njemu nazaj, zakar vam jih je dal? "Kaj pomaga človeku, če si cel svet pridobi, če pa svojo dušo pogubi." * * * Pa to ni res, da bi maturanti brezverskih šol imeli boljšo bodočnost. Poštenost še danes velja, vsaj po večini. Kje boš pa dobil bolj vestno delo in večjo poštenost, kot ravno tam, kjer se človek zaveda, da ga Bog vidi vsepovsod in da bo moral enkrat dati odgovor za vse svoje čine. Ali bi bil John Gornik ml. prišel na svoje mesto, da so ga celo mestni listi kot Press in drugi pohvalili, če bi ne bil delal pošteno, kot vesten uslužbenec, ki se zaveda odgovornosti pred Bogom in človekom? če bi bil on šel po zgledu tolikih današnjih ljudi, kateri se ravnajo po geslu: "de laj kar hočeš, samo pazi, da te ne dobijo," bi skoraj gotovo še danes ne imel visoke in odgovorne službe. John Gornik, ml., je pohajal v katoliške šole in vem, da še danes priznava in zna deset božjih zapovedi, čast mu. čast pa tudi pametnim staršem, kateri se zavedajo stroge dolžnosti p,lede kršanske izobrazbe otrok. * # * Huda bolezen se je prikradla v Louis Kužnikovo hišo. Če zboli star človek, se temu nihče ne čudi. To pot pa je napadla bolezen mlado komaj sedemnajst letno hčerko Agnes. če je nam, ki smo zdravi, prevroče v postelji ponosi, ko je vendar še nekaj hladu, kako ne bo težko za bolnika, ki trpi bolezen poleg vročine in to dan za dnem in noč za nočjo ostati v postelji. Upamo, da ji Bog pošlje polajšanje prav kmalu in se vrla mladenka vrne zdrava med svoje. * * * Za teden dni dopusta se je povrnil John Barle iz svoje mornarske službe med svoje ljudi John je ves bel, zakar ga zavidamo v tej vročini. Pravi, da mu do danes ni bilo nič hudega. Ne ve pa kaj ga čaka v bodoče, ko bo moral prevzeti svoje mesto na ladji. Learn to swim, John, it might come handy. * # * Prekrasen pogled je na Frank Mulhov vrtič pred hišo, kadar sonce posije. Sončni žarki vzbu dijo na stotine raznobarvnih cvetk, da izgleda nekako tako kot nebo v tihi, mirni in čisti noči. Krasna je ta gredica. ♦ * * Sedaj bi te pa rad vprašal nekaj. Razloži mi, kako je to, da so tukaj različne barve, ko vendar vse te cveti j ice raste j o.v eni in isti prsti, v istem podnebju, v istih okolščinah? Seme je bilo ene in iste barve. Kako, da sedaj ena cvetka vzame nase tiste snovi, ki delajo rumeno barvo, druga pa tiste ki delajo rdečo barvo in zopet tretja tiste, ki delajo! belo barvo? Morda boš rekel, narava to dela. Da narava. (Dalje na 3 strani) --—o-- Vsi na narodni tabor! riška domakratična ideologija. Moramo, moramo seznaniti širšo ameriško javnost z našimi težnjami, našimi željami, našimi upravičenimi zahtevami po svobodi. Tu v Ameriki se nahajajo razni predstavniki Italije, ki zahtevajo, da naj ostanejo po sedanji vojni meje Italije neiz-premenjene, to se pravi, v kolikor se nas tiče, da naj ostanejo Slovenci in Hrvatje še v nadaljnem robstvu. Delovanje teh elementov je kaj dosledno. Uporabljajo vsa sredstva, vse prilike, da svojo ureditev meja prodajajo ameriški javnosti. Ste li čitali članek profesorja Rennerja v reviji "Colliers"? Ste li čitali članek grofa Sfor-ze v newyorskem časopisu "Times"? A to so samo javni nastopi teh sovražnikov našega naroda. Kako daleč segajo njih mreže, niti, ki jih predejo na skrivej ?! Slovenci in Hrvatje—ameriški državljani! Ali naj lepo držimo roke križem in ne posvečamo pozornosti tako dale-kopotezni propagandi, taki per fidnosti in perverznosti ljudi pod katerimi so bili in so še naši bratje v suženjstvu? Ako to storimo, potem smo resnično vredni suženjstva! Na plan! Na plan sleherni, kateremu se po žilah pretaka slovenska kri! Nastopimo v takem številu, da bomo vzbudili spoštovanje, na stopimo tako srčno, tako odločno, da bo naš glas upoštevan, da se bodo upoštevale naše zahteve. Potem naj pride karkoli . . . nič nas ne bo našlo nepripravljene! Vsak naj smatra za svojo dolžnost, da pride na narodni tabor! Marijan Urbančič. Kakor je bilo že poročano, se bo vršil dne 9. avgusta na prostorih Društvenega Doma v Eu-clidu, ogromen narodni tabor. Namen tabora je, pokazati vsej javnosti, a posebno naši ameriški, da kot Amerikanci ne moremo nikdar dopustiti, da ne bi bili naši bratje v stari domovini po sedanji svetovni vojni deležni svobode, kakor jo uči ame- Naprej zastava slave! Da, naprej zastava Slave poleg mogočne ameriške zastave oziroma zastave svetovne demokracije. Poleg te zastave zastavimo tudi našo jugoslovansko zastavo. Kolikor bolj nam jo skruni podivjani Hitler, toliko bolj jO" spoštujemo mi; kolikor bolj nam jo sramoti prismuknjeni Mussolinij s svojimi strahopetnimi črnosrajčniki, tem bolj jo počastimo mi, ki uživamo svobodo v Združenih državah Amerike. Naj ne bo več "nazadnjakov' ne "naprednjakov" med nami. Vsi bodimo le ameriški Slovenci. Le vkup, le vkup uboga gmaj na . . ., sedaj ni čas za prepire. Kadar gozd gori, se celo zveri pobratijo in zakaj bi se mi ne, ki smo ljudje. Rojak; ali je še iskrica slovenske krvi in zavednosti v tebi? Menda ja, torej zgani se, se-ži v žep, pa daruj za to ubogo gmajno, ki se krčevito drži okrog zastave Slave, katero ji hočeta iztrgati dva največja podivjan-ca, kar jih pozna človeška zgodovina. Da, v žep posežimo in darujmo. Junaški Grki so zbrali že nad milijon dolarjev tu v Ameriki ter s tem pomagali svojim nesmrtnim junakom, ki so tako hrabro podili lačne polentarje z njih ponosne domovine. Ves svet je občudoval njih požrtvovalnost. Kaj pa mi ? Koliko smo pa mi nabrali za naše četnike? Kar sram naj nas bo. Pa se še postavljamo, koliko organizacij, časopisov in drugih vsakovrstnih ustanov imamo. Ha-ha-ha, ali ne čutimo potrebo, da bi včasih kar sami sebe okrcali, kot kakšno gnilo klado? Naše dične jednote in zveze in še posamezniki, pa smo komaj spravili skupaj tistih bera-ških par tisočakov za uboge in lačne brate in sestre v domovini. To je le kot pakljica v morje. Nikar se izgovarjajmo na posebne sklade in pravila. Kar priznajmo si, da vsi" silimo na konvencije in s praznimi debatami j podaljšujemo in zavlačujemo, zborovanje in s tem delamo večje : stroške iste. Le malo pomislimo j na to, koliko bi se lahko prihranilo pri tem in če bi se to darovalo v sklad za pomoč bednim v naši stari domovini, pa bi že ne-taj zaleglo. Marsikatera solza oi bila s tem obrisana. Rojaki in rojakinje, malo to premislimo, pa bomo videli, da je res tako. Vzdramimo se in če smo le še ljudje, se bomo usmilili ubogih trpinov. Vse napredne ljudi v domovini so pobili ali pa so jih pozaprli. Duhovniki in svetni voditelji naroda trpe največje zasramovanje in trpinčenje po raznih koncentracijskih taboriščih in zatohlih ječah, kamor jih je pahnil naš stoletni sovražnik. V tej borbi nikar ne glejmo, kaj si ti in kaj sem jaz, kakor oni v domovini ne gledajo več na te razlike, kajti sedaj trpe vsi enako in vsi brez razlike so potrebni naše pomoči. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi se pri naših farnih cerkvah napravilo posebne nabiralnike, v katere bi se devalo prostovoljne prispevke, katere naj bi se potem poslalo v staro domovino v pomoč vsem, ki so pomoči potrebni, saj smo si vendar bratje in sestre. Naj nas nikar ne ločijo več razne osebnosti, politična ali verska prepričanja, kadar je človek lačen, to občuti vsak, pa naj bo tega ali onega kova. Trpeči v naši stari domovini so naši kr vni bratje in sestre in njim moramo pomagati, če si prav samim sebi pritrgamo od ust. Le na ta način bo lahko še dolgo in ponosno vihrala naša zastava Slave. Opazovalec, -o- St. Clair Hunting and Rifle Naš letni piknik je zelo dobro uspel. Vsega nam je zmanjkalo že ob pol osmih zvečer in smo zato morali iti domov še pred nočjo, kar ni naša navada. Tem potom se v imenu kluba zahvaljujem vsem po-setnikom in jih vabim, da se redno udeležijo naših izletov in strelskih vaj, ki se vrše vsako drugo nedeljo na naši farmi. Vsak naš izlet je nekak majhen piknik in je vedno dovolj zabave in postrežbe za vse. Prihodnji izlet bo že kar prihodnjo nedeljo, to je: 26. julija ob eni popoldne in potem vsaka dva tedna po tem datumu. Nekateri naši člani pravijo, da so moja poročila precej pozna. To je morda res, ampak za enega člana vem, da bo zadovoljen, kajti on je ključe izgubil na našem pikniku in je bil vesel, da me je dobil preden je šlo to poročilo v tiskarno. Daj Leo, daj povedati ljudem, da sem jaz, John Novak, ob ključe in bi prosil tistega, ki jih je našel izročil meni ali tebi. V slučaju pa da jih ni nobeden še našel potem je neobhodno potrebno, da gremo v nedeljo vsi na farme in ključe iščemo, dokler jih ne najdemo. Potem bo likof. Na zadnjem pikniku je streljalo 95 oseb in od teh so dobili nagrade sledeči.: Prva nagrada je šla Victor Urankarju in sicer $5.00; druga, $3.00, je šla John Novaku in tretja, dva dolarja, je. šla John Urankarju, ki jo je pa moral deliti s štirimi drugimi. Najboljša skupina je tudi prejela $5.00 in sicer: John Urankar, Frank Kosec, Anton Novak, Paul Anto-nin in Victor Urankar. Skor te skupine je bil 104. Drugi so pa streljali kakor sledi. Ker so nekteri streljali večkrat bom omenil samo en skor, da ne bom preveč prostora vzel. July 12, 1942: Frank Kasec..........23 John Novak ........-j J. Weigle ............I Anton Antonin ......'! John Pavli ............ Joe Debelak .......... Joe Dovgan .........t Stan Dolenc .........f Frank Laurich ........P Ant. Novak .........■' Frances Novak ......' Frank ................'1 Ant. Kotnik ........- Jack Susel ..........,e Ant. Baraga ........'f F. Spenko ..........T Rr. Milavec ..........1 Ch. Kodra ..........j R. Knaus ...........T R. Jelercic .........1 And. Pirnat ........'? Fr. Stopar .......... And. Gerl .......... Vic. Urankar ........ And. Bozic ........■* s S. Zukik .......... W. Kolman .........1 s. Svetic ............... Fr. Kych...... S. Koss ..........."j J. Svetich ..........' -S. Skoda ..........it Fr. Mavec .........-U Fr. Kobal ..........' Al. Jelersic ........■'[, Fr. Spenko ........•' Frank Sluga ......-T John Papesh .....> And. Kavcnik......•' i Fr. Stampfel ..... K. Zakrajsek ------''g Frank Bucher ...••' J. Zupec ..........'.' Joe Pograjc.......s' Paul Antonin .....l( John Lustik .......'' !V John Urankar ...••''] M. Kocevar......0, D. Koppe ........•'jji Leo Kushlan, ^ j. ^^^^^J" ^ Primorski rojak je "F' italijansko armado v Cez nekaj mesecev je 1 doma pismo, v katei'^' žena piše, da ni v vsej * ' biti enega samega mos1, , oi ji izoral tisto ped j* jo ima pri hiši. Ne bo'1 ^ kar sama bo morala v; r( lati, je tarnala. Naš prebrisani roj3' ^ odpisal ženi sledeče: , "Ljuba moja Špelc*l ko Ti nadalj pišem- ^ zdravljam čez hribe in čez široko morje in ^ 0 Te bo to moje pisanje11 najboljšem zdravju! j^j Tisto, kar pišeš, prekopala, ne bo , ' Ti, da se mi vrta ne j. Tam imam namreč 2j a orožje, ki ga bomo P0*1' ^ saj veš kdaj." ( r Pismo je dobila v v, ška cenzura in ni bilo ^ ^ se pripelje do hiše ^ jaka cela stotnija voj*1.. ^ patarni, krampi, koPaC i kaj še vsem. Začeli , vrt in ga prekopali 0 g. konca do drugega. ,. Špelca je takoj Pisa^8S da ne ve, kaj bi zdaj P0., ^ so ji vojaki prekopa'1^ ^ Mož ji pa samo nak , 0 govori: "Solato, kole'(1 po in fižol vsadi, sp se ti še zdaj ni posve1' la] sem jih potegnil, da . kopali vrt!" »j * ril * V nekem listu je p j 0] oglas: "Moški, ki Je \ 10 lesa z mojega avta, Je znan. Ce kolesa vrne ur, bo vse odpuščeno- .i Drugi dan je bil Pr.:fJa istem listu sledeč ba, ki me je videla, "Jl>o avtna kolesa in me je.< Pohištvo in vse potrebščine 4} za dom 6612 ST. CLAIR AVE, <> HEnderson 2978 4> Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila CŽXXXXXXX2XSXYXXXXZZXXXXŽX: I TREBUŠNE PASOVE IN C ELASTIČNE NOGAVICE C imamo v polni zalogi. Pošiljamo p tudi po pošti. r MANDEL DRUG CO. £ 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. M Stanovanje v najem V najem se da štiri sobe, zgo-rej, za malo družino. Vprašajte na 1003 E. 64. St._(x) Pozor, kupci! Ravnokar smo dobili v prodajo več hiš za eno in dve družini. Nekaj teh jih je v najlepših lokalih in so po j ako zmerni ceni. Kadar bi radi kupili hišo, pridite in si oglejte našo listo. Mi vam bomo pomagali rešiti vaš hišni problem, da boste dobili fino hišo za jako zmerno ceno. J. Knific 18603 SI. C loir Ave. IV 7540 zvečer KE 0288 (173) j Pridite na večerjo! Prijazno vabiva vse prijatelje iz Clevelanda in Collin-vvooda na kokošjo večerjo v soboto 25. julija. Najboljša postrežba z jedjo in pijačo. Mrs. Oblak in Mrs. Volk SARANAC BAR 15220 Saranac Rd. Soba se odda Oddajo se 3 sobe. Oglasite se na 1003 E. 66. Place. (174) RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati o«, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite Številke na tne-tru brzine, da vidite, kako hitro v«i. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozirti. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrUtlin« potrebščine 7102 St. Clair Ave. Berem knjigo poznanega new-yorškega konvertita, John Moo-dya. Takole pripoveduje: "V Chicagu sem bil. Bilo je na prvi petek v mesecu. Ker sem imel tisti dan veliko opravka, sem se namenil, da bom šel k maši v Holy Name katedralo ob 6 zjutraj. Deževalo je in ker nisem imel dežnika, sem gledal po taxiju. En sam taxi je stal pred hotelom, v katerem je sedel šofer in sPa'- Potrkam na okno. Šofer se prebudi in hitro odpre vrata. Komaj se vsedem sva že drevla p« cesti na vse viže. 'Hej, kam me pa Pelješ?, sem zakričal. 'V škofijsko cerkev, kam pa drugam.' Kmalu sva bila pred cerkvijo, in ko mu dam zahtevano plačo, ga vPrašam, 'kako si pa vendar vedel, da hočem v cerkev?" Pogleda me z enim-očesom in pravi: 'kam pa naj bi kedo šel tako zgodaj in v takem vremenu? Ko pridem v cerkev je bila polna ljudi, kateri so na prvi petek zgodaj prihiteli k maši in obhajil ne ozirajte se na vre- GAY INN 6933 St: Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) ZAKRAJSEK Ft'NERAL HOME, fno, <1016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott S11J Vse so vredne 99c Jesenske ročne torbice Najnovejši kroji jesenskih torbic. I 5 ^^^^ „ Rayon svilene torbice v temnih barvah, črne, rjave, zelene. Vzorci < _ ^Ml z ročaji na vrhu. | j ^^^^ bliss coal co. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126__ Zidano poslopje naprodaj Proda se zidano poslopje na 14301 Sylvia Ave. Ima 3 stanovanja, 2 prodajalni in 2 garaži. Nobenih popravil ni potrebnih. Cena je jako zmerna. Kupčijo boste napravili direktno z lastnikom. Pokličite En-dicott 8262. (173) Za posestvo prav v ! Geneva, Ohio se išče starejšo zakonsko dvojico za oskrbnika in delavca za sadjerejo in kokošjerejo. (Nastop takoj). Prosto stanovanje' j in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18215 Rose-cliff Rd., Cleveland, O., telefon KEnmore 1277. (177) PRIJAZNO VABILO Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. prijazno vabita vse Ančke in njih prijatelje na godovanje v soboto. Servirali bomo mlade pohane in pečene piščance. Postregli bomo tudi z dobrim pivom in vinom. Godba bo tud!i prve vrste za zabavo. Se priporočava za obilen obisk FRANK IN ANNA KOVAČIČ 4121 St. ClairAve. Delo dobijo Asemblerji Pomagači pri pečeh Delavci na benču Težaki Potrebuje se jih za nočno delo, plača na uro, morajo biti ameriški državljani, če so zdaj zaposleni pri obrambni industriji, naj se ne priglase. Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. Employment Office _(173) Peč bi kupili Peč, ki je kombinacija na plin in premog za kuhanje, se kupi. Vprašajte na 5357 St. Clair Ave. (174) da—1 Kje pa mislite, •po takole dobili konja za •®a Prijatelja?" postavna reč! Od njego-fasledo/valcev seveda, saj ju gotovo trdo za petami." ■;Njeti jih mislite?" ■j? razume! In ne samo pri-f Praviti moram z njimi, si-r tudi nam obesijo za pe- •FPly Bill je kar gledal, •po dobro, zelo dobro, sir! T napačen človek! Upam, j b°m0 prav lepo razume- I nečesa še potrebujemo, f namreč za našega rde-rrata in poglavarja." , 0 svojih pušk mu poso-l ;e tukaj. Menda še ni jake puške v rokah,'raz-I ,u» kako se strelja. rak svetoval bi, da se pri- |U101 -j- A T • tn da ne izgubljamo 1 prazni17i besedičenjem! W'J*Vi zasledovalci uteg-Ljj^f "sto blizu, saj so £pravimo se naj _? Ka-'L. mislite pripraviti?" Išik HumP1y Bill in hu-fkai Jležikal- k«t bi hotel 'L 0 takle lord govoril lle-Vah na bojni Pohod. zmenil za ^rbav" ied!j rst- ■ Istra • Pripravimo, od ^lji"1 Jih b°mo obkolili-" !V'Vost je izginila z gr- ,1 fbraza, začuden je ov£?eža- jst; i6 ko star, izkušen K ];vec' * -i iza,0, mislite pripraviti Wopd°?" knaU?svtavno. Eden poj-Ia2ova]ViSm°' kjer sva prej-|o tVa a Poglavarja, spre- , |l>rej ?Pe prav tako, kakor Nezdi Vidva mene> drugi pite J0^P0 0vinku na bliž" ( med Tx° ,pi'id«jo lopovi, t v Pa ,tS mi zasedenimi f> sam- S°' postrelimo J'ih I ker j Pa nam nič "e mo-¥ trava',bo kdIa višina in Imply t,'.,. . wvorite i Je kar zijaI- Oi-(}i„ ko tiskana knjiga, {Sokrat- • h i„ atl Je požrl sline, ov^aljeval: iko Poil ' naJ'u niste ne- f JT1 Well —! Mo-f° ste „ S čim -?" I bili n Vlh' da še nikdar rkai m -preriji-" pil? da bi vas bil fnaiv^ '.hm—* Yes— .1" L muznii «xT .. v F % Na preriJ1 se f h 8eJn, H Pa v drugih »,:u Dll> kjer mora biti na d- ako zelo previden vam 1Vjem zapadu. Saj % v LravH, da sem bil na fell ^ dlstanu." Je da niste za" 'zvami Se nama treba 1 ?*lo li' 1 nama bo se" f" no-2 Kajti' veste' iti po Pečenega začetnika ni zaKJem zaPadu, - ^edia'lildl sam Sem mislil ° I^mt1/. Da' zasedo jim Soden T Svet je ze-najbolJ'e bo, da 'Hm v stran. Sicer bi utegniii obesiti na Hj brnilVo Praviš> stari?" se onilPesnik se je sioko a> v in vs!ed° b°mo jih zva-j po vrsti postreli- ^ dobro, t V ^ • Jaz jih spre.]- K>Miž„ji grič nstick» Pojdi na j, v'sin01 tj ale na pred- L • vPr/ °glavarjeva .sled p!«* Jiv semkaj med na- |j,.2'esli J na.nepš0 zasedo h Jt!! Alisi jo je mogoče lo > ni0 v. J!h -Dostrelimo I' se bo poka- e b°do pač obna- šali. Uiti nam ne sme nobeden, trampi bi zvedeli, da smo v bližini, koj bi bili za nami. Glasno bom govoril z njimi, da me lahko vsi slišite, saj so griči blizu skupaj. Ce ustrelim, pa začnite tudi vi!" "Dobro solnce bo maščeval smrt svojih bojevnikov!" je mirno, pa odločno povedal po-^ glavar Osagov. "Osem bojevnikov so ti pobili —. In nič jim niste storili —. Da! Življenje za življenje, kri za kri, enako z enakim, taka je nepisana postava divjega zapada! Ampak na konje ne streljajte! Potrebujemo jih.. Enega za poglavarja, druge pa za ujete Osage. Sedaj pa pojdimo, meššurs! Ne smemo se dalje muditi. Vsak na svoje mesto pa puške v roke!" Stopil je na najbližnji grič in legel v travo. Anglež, Gun-stick in poglavar so izignili v dolinah. Konji so ostali. Lord je odvezal s sedla, svoj ogromni daljnogled in ga vzel s seboj. Gluhi molk je legel na valovito prerijo. Nič ni kazalo, da preži smrt z gričev, da se bo v nekaj trenutkih odigravala krvava igra na tihi preriji. Tak je divji zapad. Četrt ure je minilo. Tedaj se je oglasil Anglež s svojega griča : ■ "Pozor —! Prihajajo!" "Tiho!" je svaril grbasti. "Pshaw —! Ne slišijo me, ■ saj so še oddaljeni za celo mi- . ljo. Samo v daljnogledu jih vidim." "Kje so?" "Vzhodno odtod. Na griču so stali, za poglavarjem so se menda pustili v dolinici. Koj so spet izginili, kmalu bodo prijezdili." Spet'je minilo nekaj časa in topot konj je zadonel. V dolinici pod grbastim Billom sta se pojavila dva jezdeca, zelo dobro sta bila oborožena, tudi njuna konja sta bila dobra, vštric sta jezdila. Za njima sta prišla še dva druga in še eden. Po poglavarjevi sledi so jezdili in jo ostro opazovali. Ko so pi"išli med zasedene griče, se je oglasil Humply Bill: "Stop, meššurs —! Nobenega koraka več, sicer bo govorila moja puška! Nobene šale ne poznam!" Iznenadeni so se ozrli za glasom. Pa žive duše niso videli, dobro skrit v globoki travi je ležal grbasti lovec. Pa ubogali so le, s takimi besedami se na zapadu res ni šaliti, obstali so in prvi je zaklel: "Vsi vragi —! Kak obcestni ropar pa tiči tamle gori—? Pokažite se nam pa povejte, s kako pravico nas ustavljate!" "S pravico lovca, ki sreča tujce." "Tudi mi smo lovci. Ako ste pošten človek,, se pokažite!" Zgrabili so za puške, prav nič miroljubne se niso kazali. Vkljub temu je odgovoril mali Bili: "Pošten človek sem in se smem pokazati. Tule sem!" Skočil je na noge, pa jih ostro opazoval. "Zounds —!" je zagodel eden. "Ce se prav ne motim, je tisti tamle Humply Bill —!" "Tako mi pravijo, da!" _ tDalje prihodnjič.) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je na-rejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo po-sl°Pje. (Jul. 24, 27.) ržavi rf^^ir^i r rr^-vj rTžv; r?avi rTavi rT^tvi rTavi r/svi r?<>Si tvSvirTavirTž^i r7s\-; rTifCir?^-; r^vi r^irTa^i r. ^ | Milica se je vrnila \ f bo zamišljena in nemi" glo se je slekla, raztres' slušala Dunjine častiti odpustila. (Dalje prihodnji«! Ko so točili šampanjec, je general vstal in izpregovoril naiptnico v čast Kiti, ki je praznovala svoj rojstni dan, nato pa je pristavil: — Dovolit, dragi prijatelji in gostje, da vam sporočim veseli dogodek naše rodbine. Moja vnukinja Milica se je zaročila s knezom Igorjem Nikolajevičem Zagarinom. Pijmo na zdravje ženina in neveste! Nastalo je bučno veselje; vsi so poskočili s svojih mest in hodili Častitat ženinu in nevesti, a Berenklau je prvi vzkliknil glasni "hura." — Knez, — se je grof nato obrnil k Igorju, — izvolite prevzeti mesto poleg svoje neveste. Vi ste gospod, vaša je čast. Poklonil se je Milici in odstopil mesto Zagarinu. Med radostnim bučanjem ča-stitanja ni nihče obrnil pozornosti na Janino. Prebledela je in se tresla od jeze, toda s čudovitim samoaatajevanjem se je obvladala in ni pokazala svojega razburjenja, kakor že prej ne, ko je Igor šel k večerji mimo nje, ne da bi je pogledal. Okrog dveh ponoči se je ples zaključil s sijajnim kotiljo-nom in gostje so se začeli poslavljati: nekateri so se razšli po svojih sobah, drugi so se odpeljali domov. PODPIRAJTE SLO' TRGOVCE V BLAG SPOJI DRUGE OBLETNICE SM*J| PREDRAGE MAMICI FRANCES RUPU ki je za vedno zatisnila svw dne 20. julija, 1940' Dve leti je že minilo, odkar si nas zapustila. , Tuga in žalost je v naših ko naše oči zaman iš<^e™ obličja! j Spomin na Tebe, draga bomo ohranili med nam' ŽALUJOČI OSTALI: J Sinovi in hčere, zet in in vnukinje. ODŠEL JE SLUŽIT DOMOVINI Popolna RAZPRODAJA rozance department trgovine rozance department trgovina 406 East 15 6 th Street nasproti North American banke Telefonske linije so polne vojnih klicev Pametna raba vašega telefona je več kot vljudnost sedaj; to je vitalni doprinos za vojni napor. Ko gre vojni napor dežele z rekordno naglico naprej, je telefonski sistem nagrmaden z važnimi klici. Ker pomanjkanje materiala ne dovoljuje vzpostavitev dodatnih linij in central, moramo vsi rabiti to, kar imamo. Predno pokličete, se vprašajte: Ali je potrebno? Ali bo to motilo vojne klice? Ali bodo zveze manj zaposlene ob drugem času? Dobri nasveti telefonske uporabe v vojnem času Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preS haffner insurance agensi 6106 St. Clair Avenue V. J. KRIŽANOVSKA: pajčevina IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pnjaj^ in znancem prežalostno vest, da smo za vedno izgubili ljubi J in nikdar pozabljenega soproga in očeta Ludwig Svigel ti ga je Bog odpoklical po en teden trajajoči bolezni in le 24. junija, 1942 v bolnišnici za vedno zaspal v starosti 40 let-J Po spremstvu it pogrebne kapele in opravljeni sveti cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga p«f večnemu počitku dne 27. junija, 1942 na Calvary pokopališč ^ Prisrčno se želiva zahvaliti vsem, ki so nama bili v tola* j, nama kal dobrega storili v teh žalostnih dnevih. Ravno taK „ orisrčna hvala vsem.', ki so ga prišli pokroplt, vsem, ki so cu molili ob krsti ter se udeležili svete maše in, pogreba. ^ Prisrčno se želiva zahvaliti vsem sledečim, ki so položi" j ne vence ob krsti pokojnega in ki so darovali v gotovini te , svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in s* Mr. in Mrs. Frank Svigel, Mr. in Mrs. Victor Svigel. ^ Mrs. Rudolph Svigel, Mrs. Frances Petrovcic in hčere, Mr. jj; M Smrekar, Mrs. Clarence Brown, Mrs. Josephine MaceK. jj Mary Macek, Mr. in Mrs: John Mrzlikar, Mr. in Mrs. Ante ^ ret. Mr. Frank Stanovnik. Mr. Anton Grdina in družina. f Florence B. Gerken and Students, Mrs. Mary Hrastar " jf Grdina Shoppe Girls, Mrs. Frank Jaksic, Mrs. Nettie Kalis^ Mary Knaus. Mrs. Jennie Kozan, Mrs. Jennie Valencic, w Mrs. Mola, Mr. in Mrs. Rasper. Najina prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so a^ ml. svete maše za dušo pokojnega in sicer: Mr. in Mrs. Petrovcic, Victor in Edward Svigel, Raymond Svigel, Mrs. M Macek družina, Mr. Andy Macek, Mr. John Merzlikar, J. ^ chitz, družina Grabelsek, Mr. Frank Stanonik, Mr. Cyril ^ nik, Mr. in Mrs. Ben Stanonik, Mr. in Mrs. Louis Spehek, Mra John Koshel, Huntmere Ave.: Mrs. Marie Podpadec, -Mrs. John Tutin, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina.^ Mary Knaus, Girls from Grdina Shoppe, Mrs. Mary Grdina^ / mati: Mr. Frank Perme, Mrs. Koael, Mrs. Vokač, Mr. in •eph Perpar družina, Mrs. Bambic, Mr. Math Bambich, Mrs. Mola, Mr. in Mrs. J. Krajc, Mrs. Mary Marinko, Mr. J.eri Baznik, Mrs. Lach, Mr. John Vidmar, Mr. in Mrs. John Kj Mr. in Mrs. Frank Gassie, Misses Frances in Jennie Sin1 j| Mrs. Pristov, Pavlovic družina, Mr. in Mrs. Anton Martincwty in Mrs. Anthony Martincic, Mr. John Hrovat, Mrs. Frances ^ iem in hčere. Mrs. Frances Macerol, Mr. in Mrs. Anton 1 jl Mrs. F. Brancel, Mr. John Sterle, Mr. in Mrs. Anton VldjnJV A.nton Pucel, Mrs. Agnes Klemencic, Mrs. Mary Lovko, Mff'tfj Tanclc, Mr. Carl Vlnter, Mr. Celesnik, Mr. in Mrs. Fran* a Zelko družina, Mr. in Mrs. Frank Deželan, Antoinette Mr. in Mrs. Brinovec. Mr. in Mrs. Ignatius Jeraj, Miss ^ Prince, Mr. in Mrs. John Mihelich, Mr. in Mrs. John BlanCy Mary Godec, Mr. Anton Snider, Mr. Jamnik, Mrs. Smol«. " Mrs. H. Diekmeyer. fll' Prisrčno se želiva zahvaliti nosilcem krste, ki so ga sprei1 položili k večnemu počitku. pJ Prav Iskreno zahvalo želiva izreči pogrebnemu zavodu. Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejel ffreb. $ Slučajno, če sva pomotoma kakšno ime izpustile, P1 oproščeni a ter se jim ravno tako prisrčno zahvalimo. . i Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, moral * p zapustiti In v bridki žalosti sedal pošiljamo prošnje k Bwjjf naj TI bo usmiljen sodnik in Ti podeli večni mir v hladni ameriški zemlji in nebeška luč naj TI sveti. Žalujoči ostali: ANNA SVIGEL, soproga. DOROTHY, hči. j Zapušča tudi žalujoče starše Frank in Josephine Svigel W j Josephine Macek ter brate: Victor, Frank, John, Louis in Cleveland, O.. 24. julija, 1942. je sedaj v polnem teku. Samo še nekaj dni in vrata bodo zaprta za vedno. Vse mora biti razprodano v najkrajšem času. Tukaj navajamo nekaj cen: 1.50 overlalls ....................98^ 1.00 obleka za žene...............59^ 2.00 overalls, V. M...............1.69 39c nogavice za žene .............14^ 2.50 hlače za delo ...............1-79 65c predpasniki..................43^ 45c letne kape..................""24^ 35c brisače 4 za............1 00 i QR: 45c panties 35«h 3 za .......... .1.00 4.00 klobuki ....................1-95 , , „ , ' 25c ankle socks ..................14^ 20c nogavice ....................11^ Qbleke za deklice 39<*, 3 za......1.00 1.00 srajce za delo...............79^ Union suits za otroke'.............39^ 2.00 srajce za praznik ...........1^9 81x99 rjuhe ....................1.19 Prostor ne dopušča omeniti vsega blaga in nizkih cen.- Priporočam vam, da pridete in si blago in cene sami ogledate Berenklau se je zdrznil, ka- ■ kor da se je prebudil, in z ne- , strpno kretnjo je odpahnil nje- j no roko. — Nimam vam kaj odpuščati, nisem človek, da bi se kdo z menoj poigral, toda ... — premeril jo je z jeznim pogledom, — preziram ženske, ki se morejo udati moškemu, katerega ne ljubijo, samo da se jim ni treba pokoriti iskrenemu čuvstvu iz neke nerazumljive bojazni. . . . Zdaj pa, Milica Jurjevna, dovolite, da vam častitam in vam želim najboljšo srečo. Odstopil je korak nazaj, se ji globoko priklonil in se v popolni samooblasti napotil k skupini izprehajajoče se mladine. V. Ko je Milica odšla, je knez zopet sedel na klop. Čutil je potrebo biti sam in si opomoči po prizoru, ki je odločil glavno vprašanje ftjegovega življenja. Bil je nemiren: cela vrsta raznih vtisov, ki jih je doživel tisti večer, in izpito vino so mu razdražili žvce. Zdaj je mislil na Milico, na ukradeni poljub, in srce mu je radostno zabilo; nikdar se mu ni zdela tako omamna, dasi nekoliko hladna in zdržna. "Da, lepa je kakor angel? Samo eno ji manjka, demonska strast Janine. Ta ima ogenj v žilah, — je pomislil. — Upam, da bom znal zbuditi v njej življenje in ljubezenski žar." Zatopljen v misli o načrtih glede bodočnosti ni Igor zapazil, kako je neka senca smuknila iz drevoreda, Skrivajoč se obšla utico in upihnila dva lam-» piončka, ki sta visela med vejami ; senca je nato šinila v utico in pred grofom, ki je začudeno skočil na noge, je zažare-la vijoličasta zvezdica, ki je razsvetlila bledo Janinino obličje. Predno se je grof zavedel, so ga objele tople, dišeče roke okrog vratu, a k njegovim ustnam so se prilepile žareče ustne. —Ljubim! . . . Ljubim te več kakor svoje življenje, — je strastno zašepetal glas. Igor je za trenotek odreve-nel, tako nepričakovan je bil ta napad; toda pod žgočimi do-tipljaji nežnega, gibčnega telesa, in čudnega omamnega duha, ki je puhtel od nevarne čarovnice, se mu je zvrtelo v glavi, v sencih mu je nekaj zatolklo, a vzriv strasti je zaglušil v njem razsodnost in previdnost. Kakr pijan jo je stisnil v svojem objemu in jo pokril s poljubi. Zvezdica na Janini glavi je ugasnila . . . Četrt ure pozneje, ko je knez prišel iz utice, je bil videti strašno bled; ljubezenska omama ga je minila. Skoraj v teku je prišel v svojo sobo, se vrgel na naslanjač in se prijel z rokama za glavo. Kaj je napravil? Kakor neumna muha je padel v pajčevi-no. Načrt zvite Janine mu je bil jasen: prišla je do sklepa, da je bolje postati kneginja., kakor se dolgočasiti v samostanu, in zato si ga je izbrala za žrtev, a on, kakor pravi tepec, se je na neumen način ulovil v mrežo, ki mu jo je spretno nastavila ta razvratnica. Zdaj ga seveda ne izpusti iz rok; ženske, ki se poslužujejo takih sredstev, se ne ustrašijo nobenih jalvnih nastopov. Zavedel se je svojega nizkega dejanja z ozirom na Milico in spreletelo ga je po vsem životu, toda nastopila je reakcija. Obup se je izpremenil v srd in stud nad Janino. Zagarin je bil navajen razvratega življenja in lahkih zmag, zato ni spošto- val nežnega spola; tu pa. se mu je obesila na vrat ženska, ki je sploh ni hotel, in to ga je spravljalo iz ravnotežja. Mora se izmotati iz te zadeve, in če ni še pozno, mora še danes razbiti vse njene spletke ter ji odvzeti vsako upanje, da se bo mogla s silo polastiti njegove osebe. Po kraltjkem premlisleku je stopil k mizi, da bi se poškropil s kolinsko vodo, ko je zagledal brzojavko, ki je prispela za časa njegove odsotnosti. Mehanično je odprl list in obličje se mu je zjasnilo. Ko se je osvežil in si popravil obleko, je veselo stopil v plesno dvorano; njegov načrt je bil gotov. Vedel je, da grof Osjecki odpotuje črez štiri dni, kar je bilo pri teh okoliščinah kakor 'nalašč za kneza. Najprej je treba razglasiti zaroko z Milico, nato pa uporabiti očetovo brzojavko, s katero ga ta poživlja k sebi zaradi nujnih zadev; vrne se čim pozneje v spremstvu starega kneza. Ta odsotnost mu bo omogočila izogniti se srečanju z Janino, a ko se vrne, nje ne bo več tu. Naj se ona izmota kakor hoče iz te zadeve z vsemi možnimi posledicami svojega prestopka. Ko je šel skozi predsobo v dvorano, je zagledal Šastuno-va, ki se je pri bufetu pogovarjal z grofom Boleslavom, in stopil k njima: — Mihail Petrovič, ali vas morem prositi za kratek pogovor? — Izvolite! Kaj je z vami, knez? Nekaj vas teži. Kam ste izginili? Povsod so vas iskali. — Očetova brzojavja, ki sem jo ravnokar prejel, me je zadržala. Neprijetna mi je iz dveh vzrokov . . . — Slabe vesti? — Prav za prav ne vem še. Oče me poživlja nemudoma k sebi in brez nikakih pojasnil, — kar me zelo vznemirja., Tako sem primoran že jutri odpotovati; težko mi je oditi, posebno zaradi tega, ker me je pred kratkim doletela sreča, po kateri hrepenim že leta, zato boste razumeli, kaj pomeni zame ločitev v tem trenotku. Na generalovem licu je zasijala radost. — A! Sta se zmenila z Milico? Zelo me veseli. Dajte, da vas poljubim in vam častitam; pri večerji pa razglasim to radostno vest dragim gostom, če nimate nič proti temu. — Prehiteli ste mojo željo, Mihail Petrovič. Tako sem srečen, da bi hotel- ves svet obje- ti in s strehe vpiti o svoji sreči, — je odgovoril Zagarin in vrnil generalu objem. — Grof! — se je obrnil Ša-stunov k Osjeckemu. — Dovolite, da vam kot prijatelju naše hiše prvemu predstavim ženina svoje vnukinje. Moja starodavna želja se je izpolnila in pri šampanjcu razglasim zaroko. Kneza je bilo sram, ko mu je Osjecki prisrčno stisnil roko in mu častital; toda v tem trenotku so jih pozvali k večerji in vsi trije so šli v dvorano. Milica se je vrnila k plesu razburjena, vendar pa je plesala in ves čas iskala z očmi Igorja. On je izginil in njegova odsotnost jo je silno jezila, kakor tudi Berenklavova rav-nodušnost. Ta je vneto plesal, veselo dvoril mladi in lepi ženi nekega častnika in razen njegovega bledega obličja ni nič I izdajalo, da je pred kratkim doživel težko preizkušnjo. V svoji vlogi kavalirja ni pozabil na Milico; plesal je z njo valček in ji potem ponudil roko, da jo povede k večerji, toda iz njegovih oči je odsevalo popolno ravnodušje. "On me ne ljubi in jaz sein zadela samo njegovo samoljub-je," — je pomislila Milica s trpkim in hkratu veselim občutkom. — Toda kje je Igor?" Končno je zagledala kneza z generalko ob strani in olajšano vzdihnila. Za Berenklava in Milico so pripravili vzvišene sedeže in okrasili mizo s cvetlicami, kakor se je spodobilo za kralja in kraljico plesa. Grof je bil živahen in je vneto dvoril svoji dami, kakor da se ni nič zgodilo, in se pretvarjal, da ne vidi njene zamišljenosti in raz-Itresenosti. BEFORE YOU CALL Vojni klici THE OHIO BEIL TELEPHONE COMPANY POSLUSAJTE TELEFONSKO URO VSAK PONDELJEK OB 9:00 P. M. NA WTAM, WI