1 ZA IZBOLJŠANJE USTAJ (( 11 >n> iiJmi f Mn vaUft. U V i) mm rtmNi -flltiWuii' »M trn f 1J prMaMU n mmntmlk* Via bm bt«k>- )	GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki«		A QTATHJE OPOZARJAM), A da pravočasno obnove naročni-^■^no. 8 tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niate naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Kufe-red m 8ec«od Cbu» Matter September 21st, 199% at UxT Post Office At New fork. N. trader Act of Centres* ef March 3rd. 187»	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK	
No. 294. — Stev. 294.	NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 20, 1938—TOREK, 20. DECEMBRA, 1938		Volum? XLVL — Letnik XJ-V1.
POLJSKA VLADA PROTESTIRA PROTI PROPAGANDI
POLJSKI LISTI OČITAJO ČEHOM, DA SO IZNENADA POSTALI POKORNI VAZALI NEMČIJE
Pri čehoalovailri vladi je protestirala proti ukrajinski propagandi. — Chvalkovski je obljubil preiskavo. — Cehoslovaška republika želi živeti z vsemi državami v prijateljstvu.
VARŠAVA, Poljska, 19. decembra. — Poljski poslanik v Pragi je naprosil čehoslovaško vlado, da prepove ukrajinskim priseljencem, da bi agitirali proti Poljski in za neodvisno Ukrajino.
Glasilo poljskega vnanjega urada "Poljska politična informacija" pravi, da Poljska ne bo trpela, da bi Ukrajinci na Cehoslovaškem kovali kako zaroto proti Poljski.
Kot pravi poljska časnikarska agentura, je Cehoslovaška želela, da bi v njenih mejah bilo središče protinemske politike v osrednji Evropi in se je pri tem zanašala na Rusijo in na zapadne države. Sedaj pa gotovi češki krogi navzlič žalostni iskušnji v septembru mislijo, da naj bi Cehoslovaška postala zibelka ukrajinske države na škodo Rusije, Poljske in Romunske. Poljska agentura opozarja te Cehe, da naj ne skušajo ponoviti tragične neumnosti.
Kot pravijo diplomatski krogi, bo Poljska z vsemi svojimi silami pritiskala na Čehoslovaško, da ukrajinsko gibanje zatre v kali. Poljski poslaniki v Parizu, Rimu in v Berlinu so pojasnili, da Varšava resno opazuje položaj v Ukrajini.
V Rimu so diplomati dobili utis, kot da Rim ne podpira Nemčije v njeni ukrajinski politiki.
Poljsko časopisje ostro napada Cehe, češ, da so se obrnili 180 stopinj. Mesto da bi s sovjeti igrali isto igro, kot pred razkosanjem, so sedaj Cehi postali pokorni vazali tretjega rajha. Ako mislijo, da bodo z nemško pomočjo dosegli češko-ukrajinsko državor tedaj bodo še bridko razočarani. Usoda Ukrajine je zapečatena in časopisje celo napoveduje, da se bo Ukrajina pridružila Madžarski. Ta napoved ima za podlago domnevanje, da bo italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano ob priliki svojega obiska v Budimpešti z madžarskimi državniki morebiti razpravljali o premembi ukrajinske meje in da bo mogoče za Ukrajino, ki je še ostala pri Cehoslo vaški, določen plebiscit.
Poročila iz Tješina naznanjajo, do je bilo aretiranih več oseb, ki so razširjale protipoljske pozive v češkem in poljskem jeziku z zemljevidom, ki kaže, da se nova Ukrajina razširja od Varšave pa do Vil-ne. Imena krajev pa so pisana v nemškem pravopi-
Delavstvo obsoja Chamberlainovo stališče
MORNARIŠKI
MANEVRI
FAŠISTIČNA OFENZIVA SE ZAVLAČUJE
Ofenzive najbrže ne bo, kajti v sedanjem slabem vremenu ne morejo stopiti tanki v akci-
• i/ • • • • • jo. — Komisija Lige
narodov na delu.
BARCELONA, Španska, i '.>.
Mornariških manevrov se bo udeležilo 140 bojnih ladij in 600 letal. — -Manevre bo opazoval tudi predsednik.
WASHINGTON, D. C., TiZ decembra. — Mornariški department je naznanil, da se bo v kratkem oh atlantskem obrežju zbralo 140 bojnih ladij in (>00 aeroplanov, da prično z'decembra. — Poteklo je že velikinii mornariškimi manev- set dni, ko bi se imela pri<Vti ri.	I velika fašistična ofenziva, in
Manevri imajo namen poki^-1mesto, da bi se vreme izbolj-zati E* v ropi in Južni Ameriki šalo, se je še poslabšalo. __ mornariško silo Združenih dr Po sedanjih okoliščinah so žav in bodo v petih letih prvi |republikanci mnenja, da ofen-te vrste na Atlantiku.	i žive najbrže ne bo, kajti v t?>-
Nek elan senatnega odbora kem vremenu ne morejo pose-
ri v boje tanki in aeroplani. Ako fašisti v nekaj dneh ne «'ejo Združene države s temi [prično ofenzive, tedaj jih bo-manevri evropskim pokazati, da je zaman hov trud, da bi razširjale fašizem v Južni Ameriki. Ob-euem pa ho<*ejo s temi manev ri dokazati jnžno-aineriškim republikam, da morejo odbiti vsak napad na katerokoli ameriško republiko.
Manevrj se bodo pričeli po Novem letu, ko bo glavno bro-dovje odphilo z zapadne obali.
Bojne ladje, ki bodo preisku-šale utrdbe ob Panamskem kanalu in v Karaibskcm morju, bodo plule na jus? do Brazilija in Colombije.
Mornariški krogi tudi pravijo, da bo manevre opazoval tudi predsednik Roosevelt.
za tuje odnosa je je rekel, da jo bil uradno obveščen, da ho-
FORD BI NE SMEL SPREJETI ODLIKOVANJA
Ickes proti Hitlerjevim ko'ajnam. — Za Hitlerja je dan izgubljeni, če ni napravil kakega zločina proti človeštvu.
CLEVELAND, O., 19. dee. — Notranji tajnik Ickes je si noči v svojem govoru rekel, da se vsak A meri kanec, ki sprejme odlikovanje od kakega diktatorja, odpove pravici ameriškega rojstva.
"Kako more kak Amerika-nee sprejeti odlikovanje iz roke krutega diktatorja, ki z i-
sto roko ropa in muči na ti-o (Naciji so izdelali načrt, po ka če naših soljudi?" je vprašal tereni bo na Dunaju središč"
Irkos.
- • ' " ««-"'• I'ikuii uiciibi > i ,	JIH Mjir-
n drža-vain j do republikanci prehiteli s svo-an ves nji jo ofenzivo, ko ho za nje izdelanih dovolj pušk, tankov in aeroplanov in bodo popravljeni topovi. Poteg te^a m* bodo
4'Upam, da bosta Henry Ford in polkovnik Charles A. Lindbergh pripravljena na to odgovorit i. Toda to nista edi na dva državljana svobodne zgradili močnejše posfjjankv,! doze le, ki sta sužensko poni-vojaštvo pa ho tudi bolj izpo jžno sprejela za niči j i vo odliko-čito in izvežbano.	(vanje v času, ko njihov pode-
. |lifeij smatra z:/ izgubljen dan, kl ,ako ni napravil novega zloči-
ZBORNICA MU JE PA NAVZLIC
TEMU IZREKLA ZAUPNICO
Zastopniki angleške delavske stranke delajo na to, da se izreče nezaupnico angleškemu ministrskemu predsedniku Neville Chamberlainu in sicer za-stran stališča, ki ga zavzema napram evropskim diktaturam. Da.nes bo stavil v poslanski zbornici Hugh Dalton, član delavske stranke, naslednji predlog: — Zbornica nima več zaupanja v zunanjo politiko vlade njegovega veličanstva.
Angleška javnost v splošnem, posebno pa delavstvo zahteva, naj bi zavzel Chamberlain napram Italiji in Nemčiji bolj odločno stališče, »ločim možak tega noče ali :ie more storiti, pač pa baš n:i-sprotno, kjerkoli le more, u-streza Mussolini ju in Hitlerju.
S Chamberlainom so seveda angleški konservativci, ki bodo na vse način skušali preprečiti odobrenje Daltonovega predloga.
Poslanci bodo predložili Chamberlainu celo vrsto pre cej kočljivih vprašanj, na ka jtera bo moral odgovoriti, ( e
DUNAJ SREDIŠČE TRGOVINE
PARIZ, Francija, 18. dec. — Dunaj bo postal trgovsko središče Evrope, kot je Chicago trgovsko središče Amerike.
za razdeljevanje -vsega blaga, ki bo šlo od vzhoda proti zapadli in od severa proti jngu. Dunaj bo v resnici tako veliko trgovsko središče, kot so skupno ameriška mesta Chicago, ])u-luth, St. Louis in Kansas Ci-tv
Veseljaške, elegantne pre-Jse bo skušal izogniti odgovo-stolice starega avstrijskega jrn, mu bo ned vomno izrečena
8U.
PRAGA, Cehoslovaška, 1 9. decembra. — Češko časopisje uradno priznava, da Je v petek poljski poslanik vročil cehoslo vaškemu vnanjemu I ministru dr. Františeku Chvalkovskemu protest, ki svari pred delovanjem ukrajinske revolucijonarne oganizacije na Cehoslovaškem, ker bi to delovanje škodovalo poljsko-češkim odnošajem.
Dr. Chvalkovsky je obljubil, da bo natančno pre-iskal poljske obdolžitve. Cehoslovaška uradna časnikarska agentura pravi, da sta ministrski predsednik in vnanji minister že opetovano zagotovila, da zeli Cehoslovaška živeti v prijateljstvu z vsemi svojimi sosedami in tudi s Poljsko in da v svojih mejah ne bo trpela nobene agitacije proti katerikoli drugi državi in da vsled tega tako delovanje tudi proti Poljski ne bo dovoljeno.
BERLIN. Nemčija, I 9. decembra. — List "Voel-kiseher Beobachter" je posvaril Švico, da mora prenehati z agitacijo in propagando proti Nemčiji, ako hoče se dalje ostati nevtralna država.
MUSSOLINI "POZABIL" NA TUNIZIJO
CARBONIA, Cardinija, 19. decembra. — Mussolini v svo jem govoru pred 30,000 fašisti in rudarji ni omenil italijanskih zahtev po francoski jsemlji, ko je posvetil novo rudarsko mesto Carbonia, ki j^ oddaljena od francoske Tunizije sazno 120 milj.
Tuji diplomati, ki so pričakovali, da bo Mussolini uradno podprl fašistične zahteve, so mnenja, da se je Mussolini
Komisija	narodov,
je nadzorovala odpuščanje tujih prostovoljcev, je iz Barcelone odpotovala v Valencijo, kjer bo opravila isto delo. Komisija pa ne ve, kaj bi napra vila z Nemci, Italijani, Avstrijci, Poljaki in s podaniki tujih držav, katerim preti smrt ali pa ječa, ako se vrnejo v svojo domovino. l)o sedaj še
ni nobena država z^lasila, oa jih je pripravljena sprejeti, ibogatega Žida pa pade na Najbrže pa jih bo Poljska;njegovo pleme," je rekel
na proti eloveeanstvu."
V svojem govoru na banketu Cleveland Zionist Society je Ickes opozarjal, da naj bodo skrajno oprezni pri dobivanju premoženja in previdni v svojem obnašanju v družbi.
"Napaka, katero je napravil kak miljonar, ki ni Žid, pade samo nanj, napačen korak
celo taj-
sprejela vsled naraščajoče na- njk Ickes- "To je kruto in kri
cijske nevarnosti v Ukrajini.
GOERiNG BO ŠEL V RIM
vično, toda je dejstvo in se moramo po tem ravnati."
Ickes je dalje rekel, da je njegova želja, da bi mogle Združene države na stežaj odpreti svoja vrata preganjanim
LONDON, Anglija, 19. dee. f'.1™' '}* .pa.to ,ni. m°«o6c'
- Feldmaršal Hermanu Goc-'kfjtl reba Je	po-
stave kongresa, ki je ome.nl na
ring, kateremu je bilo že poverjenih več zelo važnih diplomatskih misij, bo šel v Rim, da se sestane z angleškim ministrskim predsednikom Neville Chamberlainom in vna-njim ministrom lordom Hali-
temu izognil na izrecno svari- faxom> ki, bosta Pri
mju na obisku od 11. do 14.
januarja.
lo Anglije.
Ker Mussolini ni omenil sedanje napetosti med Italijo iti Francijo, bo o tem najbrže molčal, dokler ne prideta v začetku januarja v Rim angleški ministrski predsednik Chamberlain in vnanji minister lord Halifax.
sel je vanje.
DETROIT, Mich., 19. dec.— Včeraj ni bilo mogoče najti Henry a Forda, da bi po veda i svoje mnenje o izjavi notra -njega tajnika Ickesa v Cleve-1 and u.
Ford je 30. julija prejel ve-
oesarstva ni -več. Kjer je Jo-Jiann Strauss dobil svoje na-vdahnjenje, da je zložil, krasni valček "Modra Donava", bo sedaj največje notranje pristanišče na svetu. Dunaj bo zvezan s Ornim morjem po Donavi, po kateri bodo pluli par-niki z vso udobnostjo. Z Reeo in Severnim morjem bo Dunaj zvezan po Rena-Mena-Donava kanalu, po katerem bodo vozili največji parniki v noil-Enjoin i zemlje.
Na Dunaju bodo utihnili glasovi gosli, mesto njih pa se bodo razlegale parne piščalke pamiko-v. Veselo smejanje v majhnih pivnicah bo zadušilo večno ropotanje električnih žrjavov, ki bodo nalagali in razlagali parnike iz pomole.
Ta načrt, da postane Dunaj največje trgovsko središče Evrope, je pred štirimi leti izdelal dr. Hjalmar Schaclit.
PARNIK NORMANDIE ODPLUL
HAVRE, Francija, 18. dec. — Parnik "Normandie", ki je bil pridržan v pristanišču 3.
liki križec reda- nemškega or-Kot pravi list "The Daily la ob priliki svojega 75. roj-Herald", je bilo prejšnji me- stnega dne. Tedaj glede tegu decembra, ko so mornarji za-sec vse dogovorjeno, da Goe- ni podal ni kakega mišljenja, stavkali na 50 parnikih, je v ring obišče London, da pa je 30. novembra pa z ozirom na soboto odplnl v New York s bil ta načrt opuščen zaradi an- to izjavil:	.polno posadko rednih mornar-
nezaupnica, in s tem bo oml.i-til kot ministrski predsednik.
Vprašanja se bodo tikala oti-nošajev med Anglijo ter Nemčijo in Italijo, angleške politike na Daljnem iztoku, zade\e židovskih beguncev itd.
Parlament se bo v četrtek odgodil, in poslanci se bo« i o podali na počitnice. Vnovič se bodo sestali šele 31. januarja.
Proti večeru se je vršilo gla sovanje. Predlog članov tlela vske stranke je bil poražen, in angleški parlament je izrekel Chamberlainu zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 340, proti nji pa 143 glasov.
PETDNEVNI DELOVNI TEDEN
WASHINGTON, D. C., IS. dec. — National Labor Rela tions Board je danes pozval vodilne unije vladnih uslužbencev, naj imenujejo skupni odbor, ki se bo zavzel za petdnevni delovni teden v zveznih lira d i h.
gleškega zgražanja nad preganjanjem Židov v Nemčiji,
14S tem, da sem sprejel ko- jev in ervilnimi uslužbenci ler lajno od nemškega naroda, še 885 potniki, nisem, kot nekateri mislijo, po-I kazal, da sini pati zi ram z nacizmom. Oni, ki me poznajo že
ROPARSKI NAPAD NA KLUB
Dalje pravi omenjeni list:
"•y ^ „. ~ i .	i -	.	...	. mnogo let, so morali spozni-
vec let se ponavlja sramotna agitacija proti ti> da mrzim ,vse> kar so_
notranji politiki Nemčije. Odkar je Nemčija pre- vraštvo. vzela Avstrijo in sudetsko deželo, je ta propaganda zavzela že tako neznosen obseg, da je treba Švici na odločen način povedati, da ni niti najmanjše Ko obnovite naroč-nevtralnosti, ako so Nemci, ki so naklonjeni Nem-I'®3 nino, pridajte še 50
čijit preganjani, medtem pa agitatorji proti Nem- ^ centov za S. A. Ko-i?risilili' da.uso sleklj.hla^> J™ v... i	i i • • *.	ii	i .A-« ito pa so jih oropan za kakih
ciji nekaznovano delujejo.	ledar za leto 1939. I$3o,ooo.
PITTSBURGH, Pa., 19. dec. — Trije roparji, ki so si z robci zakrili obraze, so vdrli v Beacon Club ter so nameri i i revolverje. Okoli 90 članov so
FRANCOSKEGA DELAVSKEGA VODITELJA SO ZAPRLI
VALENCIENNES, Francija, 16. dec. — Danes je bil obsojen na mesec dni ječe Jule Boussingart, načelnik u n i j o kovinarjev, ki je dne novembra proglasil stavko 25 tisoč kovinarjev. Obsojen je bil po novi postavi, ki določa zaporno kazen za osebe, katero povzročajo delaivske nemire.
ARABSKI DUHOVNIK USMR-CEN V JERUZALEMU
JERUZALEM, Palestina, 18. dec. — Neki neznanec je danes ustrelil šejka Al Khati-ba, duhovnika v Omarjevi mo-šeji. Šejk je. bil eden tistih A-rabeev, ki je prosil angleško oblasti, naj skušajo z orožjem doseči mir.
nBJj £ n trx R o I>*A ' '-^N ew York
—ul L'J.'1'ii!
Tuesday, December 20, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

' "GLAS NARODA"
(VOICE OF TDK PEOPLE)
Owoeu nd MiMlofccd by (MjOVENIC PUBLISkflNii COMPANY
(A Corporation)
M rank 1takwr, Prudent	j. Lupah a, 8««.
of tmateeaaof tbe oorporaOoo and kMmiei of above of finer«: Sit WE8T talk 8TKKKT	NEW	N. V.
45ifi Year
ISSUED EVJ9HJ DAT EXCEPT SUNDAYS .AND BOLIDAXM
Advertiaemeat cu Agreement
Za i«-tu velja I lat aa Ameriko In Eaaad'. ..............$8.00
Xm |M*> I el« ................fU.'tO
Za New York iti «*;<j leto . . $7 IHi Zd |MI| »em ................
ZM liiozfuijitio Ml v^elo leUi .. *7.«M
Za Četrt leta................4I-V; »Za pol leta ..............7. $.XBU t
<il.AH NAKOlii" IZHAJA VHAKI 1)AN IZVZ']Mftl NKDEIJ
PRAZNIKOV
lilAft NAHOl*A". Slfl	Ktb STREET. NEW VOBK. N *
TELEPHONE: CUelaea S—1Ž4*
1» PfSl brea ^pia, |n u^no«, ^ ne pr,oWuJpjo 1>eilIlr M MrotolM Q*J bla^voll pofilljati po M«,ur;J Order. Pri aprewembi kraj« »aro*-alkof. ...oa.cuo. 'la ae .udi prrjšijje blvallMe narojani. «1» hirrej« najde-
TUNIZIJA
Tunizija jo francoska kolonija, to.la vzklik po njo j so po Kimn ni prvi«"- razlog] ;;o. novembra 10.JH. Italija jeTunizPo zahtevala že lota 1KK1, toda takrat jo bila preslabotna in ta-bat j,- tudi Risinarok Francijo podpiral, da jo zasedla Tunizijo ker jo li pa I, da si ho s toni priklonil Italijo nase, kar se •e v rosnioi tudi z^orlilo.
I)n«' 7. novembra 1935, ko sta Laval in Mussolini v Ki »nn podpisala 1'raneosko-italijaiiski sporazum, j<> l>iJ Mussolini pripravljen napraviti črto Čez Tunizijo kot protiuslugo za »o, <la jo Francija Italiji tiala >vobo<lno roko v AI>osiniji.
Takrat, lota 1935, so je Mussolini zadovoljil s toni,
da
ohranijo Italijani v Tuniziji (95,000 po francoskem in 120,000 r«» italijanskem štetju) svojo italijansko državljanstvo, o., i U:> do 1955 I,i pf, imeli ča~, da so odločijo ali za Francijo aii za Italijo, od 1955 «lalje pa bi bili vsi od njih rojeni otrooi ž-i raiK'Ozi. Italija jo torej privolila v pofrancozenje svojih Italijanov v Tuniziji, saj jo bil francoski pristanek na zaso<lbo Alu-sinijo za njo mnogo več vreden, kakor Tunizija.
Toda kasneje se jo izkazalo, da Francija svoje obljube •ii držala, marveč jo dvignila proti Italiji sankcijo in liahir., -kala še druge države, «ia so napovo«lalo sankcijo proti Italiji. Italija je Abosinijo kljub temu «lobila, in -sicer vso, ter jo umen ja, da nima razloga biti Franciji hvaležna.
Nasprotno, Italija meni, da jo pogodba z dne 7. januarja 19.'i5 -ploh neveljavna in da je treba tnniSko vprašanje z •niva rešiti.
Toda danes se bo reševalo drugače, kakor lota 1935. Danes Italija ni več pripravljena, da se odpove svojim Italijanom i:i da dovoli, da bi so pofraneozili. Danes Italija ugotavlja, da jo v Tuniziji več Italijanov, kakor Francozov in da morajo ti Italijani priti do svojih pravic, tem bolj, ker so italijansko prebivalstvo hitreje množi, kakor francosko.
Prav tako narašča tudi italijanska zemeljska posest ne prestHno v škodo francoski.
Ro-nica jo tudi, da so ima Tunizija za svoj gospodarski razovjt zahvaliti italijanskemu prebivalstvu. Italijanskega značaju Tunizijo Italija zdaj ne bo zanikala. Misli, da jo zadosti močna, da ji tega ni t roba storiti.
Tako so je leta 1938 zopet v vsej ostrini pojavil brniški por, iii sicer na is!j stopnji napetosti, kakor je utihnil leta 1HK)
Napetost je dandanes morda še hujša, kajti vojaška vaz nosi tuniške po-esli je za varnost italijanskega imperija važnejša kot jo bila prod 57 leti.
imsai g
li
"EMPRESS OF BRITAIN'
I

ogromen angleški pamik, so nedavno privedli v <lo«-k
I iito očistili.
■v S« • ii t h<: m pt on ii. kjer ga bodo len.o
Razprava o umoru mž. Baderja, ki je gradil cesto ob Limu.
slišali vse one obtožence, ki so bili že <»d nekdaj v tesnili zvezah z morilcem Pajičem. Mod obtoženci je tudi knjigovodja Prod tetini je bil na področ-j nekega podjetja, ki j«' delalo •svojega: delokroga iz zasede-11*1 sosednji progi. Obtoženci si-
ju
ustreljen in poiteni oropan inž. Bader iz Beograda, ki je gradil cesto oh reki Limu. Strašen zločin je bil izvršen v prisotnosti iniženirjeve žene in hčerke. Nesrečni inž. Bader je Ji os i 1 iz Cetinja bi i<zu 40,000 din za izplačilo mezd svojim delavcem. Preden jo prišel do taborišča, ga jo iz zasede zadela snirtuna-na .krogla in potem je mrrilec svoji mrtvi žrtvi odnesel ve<s denar. Orožniki so ccmirali ves okoliš, nekajkrat >o opazili tudi zločinca, a v role«1 ga niso dobili živega, ker .-o ga ubili njegovi pajdaši, ki so so polakomnili njegovega razbojniškega <plena. V dveh taboriščih delavcev ceste ob Limit je preiskovalna oblast aretirala večje število delavcev In med n jimi tudi nekaj računskih uradnikov in kmetov, ki so bili v zvozi z zločinom. Pred prijepoljskim sodiščem je zdaj moti udeležencem roparskega umora velika razprava, ki bo trajala več <lni. Doslej so za-
kakib 10 let, ker se bodo v tej dobi zgodili zelo važni dogod ki. proti katerim so okupacija Bosne, 'balkanske vojne in celo dolgoletna svetovna vojna prave malenkosti. IVoda mu ni dala, da hi doživel velike preobrate, sedaj pa vsi njegovi rojaki mnogo govorijo in razmišljajo o njegovem prerokovanju. Ded Andrija se "re močno razlikoval od svojih rojakov, ker ni kadil in rad je na-
Slovensko - Amerikanski Ko-' • • ledar za leto 1939 izide koncem prihodnjega tedna. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar 'no posebno dobrodošel tifctim, ki [nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yo'rku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo vso zanimivosti mesta, kot: muzeji, cerkve, gledališča, parki, itd. Ta zemljevid je tiskan v | !več. barvah. Cona koledarja lostane ista kot prejšnja leta: (50 centov. Poštnina plačana '■Zaradi stroškov za takovrstno j delo smo bili primorani t iskati samo omejeno število. Zatorej ga naročite še danes. -N*uročite ga lahko pri zastopnikih tega lista, ali pa narav-no>t od "Glas Naroda", 216 W. I8t,h St., New York, N. Y.
etT ne .morejo ta:jiti svojih zvez
. *	- rvm , iNV-i ju tvcinil III I rtll II' J|i»-
z morilcem Paiicem, vsi pa od-!,) v .	, , .	.
. .	-i-ii.i -t. Iglasail. xfa je bil bas zaradi te-
I 4 Vi >n « i	n i l.*n	.In L . • I > i I .	i
ga vedno zdirav in krepak. Tu
I (("-no zanikajo, da lii bili vedeli za njegovo zločinske nakane.
Starčeva osveta za majhen dolg.
Pied sodiščem v Andrijevici v (Ynj gori sta imela zaradi majhnega dolga opravek Sava Žečrvič in njegov 95-let ni sorodnik Radule Zečevič Pričala sta vsak zase. vendar sta se
di mesa ni maral in .*e hranil s Hočivjcm in satjjem. Do groba je originalnega s tur oka spremila vsa vas.
Brezposelnost v Jugo-goslavfji.
Po podatkih Osrednjo uprave za posredovanje dela je iskalo v oktobru pri javnih borko! na®pro!nika skupno vrnila jzah delo 43.030 moških in 7.835 proti domu. Pod Komovskimi žeiusk, skupaj 52.865. S preo-vrhovi ju je zatekla noč, pa i-ta se']>yLal4i,-Vv bližnjo pastirsko kolibo, si zakurila in legla k počitku. Ko je Sava «'vivto zaspal, je stari Radule pograbil
stalim i brezposelnimi iz sep tem'bra je- znašalo njih število f>3.791 in sicer 53,190 moških in 10.601 zer.'sk. < >1» 'konca meseca je bilo brezposelnih še poleno in je sorodnika trešči! 12.103 in sicer 8945 moških in
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za
$
$ 4.H5 ? 7 JU $11 (SO
]>in. 100 Diu. lAKi JJin. ^«10 J>in. GbO Din. 1000 Dili. 'JOOO
V Italijo:
Zu
$ 12.— $
$ S7.~
Lir 100 Lir 1*00 Lili 500 Ur 1000
$112.00 .......... Ur 2000
$167.— .......... Ur 3000
K Kit SK CKNE SEDAJ HITRO 1IKNJAJO SO NAVEDENE CKNE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kot zroraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljujemo te bsijše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVR&U-^JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
S L O V E N I C C O M P AN Y
<TRAVEL BUREAU) »1« W. 18Ur 8T., NEW YORK
po glavi. S-Hva .<e jo zbudil in e hotel braniti, toda starec ira
3158 žensk. V primeri .s septembrom je bilo pripravljenih
je še nekajkrji-t udaril, potem 3920 brezposelnih delavcev
nezavestnega zvezal, naložil nan j slaane in <lrv in vse skupaj z vžand. Ko je Sava zgorel, so je Ra«hile mirno vrnil k svoji hčerki v vatei Han.jukih. Zadeva bi morda ostala skrita, da ne bi bila hčerka opazila na i očetu krvavo nogavico. Starec ji je priznal zločin in hčerka je to dalje izpovedala sinu, ki je »lu-liovnik. To je prijavil zadevo oblastvom in orožniki so odgnali starca v ječo.
Kravava ljubavna drama
so jo e1« I igra la v Smederevu. Dragom i r Jovanovič, delavec tovarne Sartid, jo zadnji <'ain «>-pažal, «la njegova žena Nevena-rjuibinrka: s 27-letnirn Dobrivo-jom Igličem. Mož je ženo venomer zasledoval. Zvečer je o-pazil, da je izginila k ljubimcu. Pograbil je nož, planil v sobo in je Dobrivoju zadal več .ko 10 smrtnosnih ran^ Potegnil je še samoJkres, hoteč menda ustreliti ženo in sebe, toda v tem že prihiteli .sosedje, lei so ga razorožili in ga izročili orožnikom.
Najstarejši prebivalec bosantske Posavine.
V vasi Oeriku je umrl 112-j letna Andrija Begov, ki je bil« najstarejši prebivalec vse bosanske Posavine. Bolan ni bil nikdar in še pred nekaj dnevi je opravljal vsa dela v svoji skromni domačiji. Večkrat se je .podal peš k rojakom v oddaljene vasi in je z lahkoto' prehodil na dan po 10 in več kilometrov. Ded Andrija je bil v vsem okolišu zelo priljubljen in lindiStvo "je smatralo «a jasnovidca. Še nekaj dni pred smrtjo, je pripovedoval so- j : vaščanom, da bi še rad preživel
manj, zr.rjx slitev je bila na razpolago 420 delavcem. PodpoVo je dobilo 7.115 brezposelnih v znesku 1,261.753.35 din. Dne 1. novembra je bilo borzam dela prijavljenih 13,37-6 brezpo-
selnih, od teh 10.114 moških in 8.262 ženrik. .
Tatico je razkrinkala v hipnozi.
Nedavno smo poročali, kako >e n« k; ciganska trojica s pomočjo hipnoze oplenila dva za-kmea pri I*rini«kovoni. (» malo drugačnem primeru poroča jo iz Sombora:
V Senti je neznan tat prišel v stanovanje T.Šivana Surnj:rj«» in oiliKisel nekaj -denarja. O-rožniki so ga zaman Iskali. Tšt-vanova žena pa je dober medij in je rekla možu. ki j«' m. su hipnotizerjn, riat jo hipnotizira, pa mu bo razkrinkala tatu. Mož jo ubogal in ž.-na je v transu izpovedala, da so je v stanovanje splazila c-iuanka (1enčkova ,ki ko bo -ko-.aj spet vrnila, če so ii bo ie -not nudila priliko tatvine. Tštvan je o tem obvestil polici m :<i jo zjutraj čakala v zasedi. Ob S. ie res prišla ciganka fVnfkova. T\ar mimogrrde je sneta / «»kna dtagoceno pregrinjalo. Takoj nato so jo prijeli. Priznabi je. da je že ,prvič krad!*i v toj hiši in ie potpolnomn po'rdila aa-v< dbo Tštvanove žene
Naročite še danes S. A. Koledar za leto er 1939.
Najboljši prijatelj
V^lIlIHlIllM^llIlllHHlHIlH^t
SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA ■ PODPORNA USTANOVA
v nesreči vam je:
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 50,000
PREMOŽENJE: $7,500,000.00 j
K
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
g	" " S
g 2657-^59 S. LawndaleAve., Chioagot.Ill.
POGLAIVJE O TRMI CJotovo vam jo znana zgodba, ko jo kmetova žena trdila, da se trava striže, kmet pa, <la -.«' kosi. In tako jo vztrajala pri tem, da jo je mož enostavno z mostu v vodo. za rinil. In še ko se jo potapljala, ni hotela priznati svoje zmote. Iz vodo jo molela roko ter migala s ka-in sredincem, češ, da se trava -triže ne pa kosi. S t«» svojo trditvijo je legla v hladni grob.
Kakor rečeno, se začne trma pojavljati pri ženski že v nežni mladosti. Najbolj je razvita, ko dekle dozori in ji začni- rojiti možitev po glavi.
V	moškega se zagleda in pre. vi: — Ta bo moj in nihče drugi! — Tn <!ohi ga, pa če se ji še tako izogiblje, pa «"o ji še tako branijo.
V	medenih tednih trma nekoliko poneha, po par meseci ii so pa začno zopet pojavljati. Včasi jo trma prirojena, so pa slučaji trme, katerim da moški povoii. Začno so z malen kostnimi vzroki. Nekega lop»» ga jutra ji pravi mož, lepo in prijazno: — Sinoči je bil i>a krompir malo preveč razkn-ha n.
Ta nedolžna opomba zadostuje, da mu postavi zvečer krompirjevo juho na mizo.
—	Saj sem ti vendar davi rekel, da ni treba krompirja tako razkuhati — pravi ponižno in poje krompirjevo juho v božjem imenu.
In tako ima večer za večerom razkuhan krompir na mi zi, dokler ne pravi nekega jutra: — Co boš napravila krompir za prikuho, ga dobro ra/. kuhaj.
Sto proti oni stavim, da ti bo dala zvečer napol surovega na mizo.
Ali ji pa reci in prigovarjaj: — Draga moja, malo po
imodi se moraš ravnati. Nikar
i
vendar no bodi tako sta rover-ska. Laso bi si dala pristriči. Skoro vse imajo pristriženo i a se.
—	Lase da bi si dala pristriči.' Kaj ti v glavo ne pa de? Nobena nima tako lepih las kot imam jaz. Jaz som po štena žen-ka.
Čimbolj ji prigovarjaš, tem daljši bodo njeni lasje.
Nekega dno se pa pojavi v. novico: — Veš kaj, hvala . Bogu, da se nisi dala ostrici. Videl som žensko, ki ti je skoro na las po«lohna. Imela je pristrižene lase, pa se ji ni prav nič podalo.
—	Podobna da mi je bila? — se bo hlastno informirala.
—	Ce bi imela sestro, bi re Jkel, <la je tvoja sestra, tako ti
jo bila podobna.
—	In pristriženo lase je i-mola, praviš?
—	Da, pristrižene.
S to besedo si napravil ko-ne«' njeni trmi. Ko se boš zvečer vrnil domov, glej, da ne boš omedlel. Tvoja boljša polovica bo po glavi ostrižena kakor oskubljen vrabič. Pred ogleda'om bo stala in gostolc-la: — Glej. glej, pa se mi res poda.
Ženska trma zahteva velikega potrpljenja. Lahko se maščuješ nad njo, toda maščevanje ni sladko.
Ko ti bo po vol j i ska hala večerjo, ko te ho oprezale z žareči m i pogledi in ko bo tarnala, da je strašno zaspana in ko bo hodila okoli tebe ko mlada mačica, ji reci, da imate pr: društvu izvanredno sejo, da moraš takoj iti in da boš pri prijatelju prenočil.
Edinole na ta način ji boš mogoče trmo odpravil. "Predaleč od doma pa nikar ne hodi, kajti -ženska je iznajdljivo bitje božje.
Za vsako .stvar -zna dobiti nadomestilo in. ti^di za te ga
bo.	- V \
GLAS NA ROD A"—New York
Tuesday. December 20, 1936
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
vsrjati. 44Tudi iioeoj uie je vleklo k tebi. Morda mi usmiljeno <n«ho vrne i jttbljene^a moža. — *M»m si niMila polna upanja in pograbila >cni (wkiro.**
4'Hvala I i za tvojo do"broto.** 'j«* odgovoril (''nan-ce- "o, toda
Ponori jo o[Kiy.ila vojaška straža, «hi .<0 dvi-jya dim iz ee-Wlnjuka posestnika in krojaš-povej mi. zadcaj si tako slavno- ke^a mojstra Kuštra ob Ra^l-
Zivel velik učenjak l uan-<•(• |m> irru-iiu. X«-kor se 41111 jc» >anjal<>, da je metulj in da leta
v< - blažen iind rožami. Ko se je prelnidil. ni vedel, da-li so ♦ •ile to sj.ioo »allje, da je bil neko*'- < "uan-ee. ali |m «e mu je
PRE1ZKUSNIA V LJUBEZNI
(Kitajska pravljica.)
tekle |»o
|MMtelji in wttirM' so ji licih.
"Kmalu l*mi mm l.*f je dejal ('uan-ee. **>»koda, <l« .-i /.lomila lialiljaeo. S eini boš %daj pah-Ijala first na mojem grobu?*' "Nikoli v .svojem življenju
i-n lilo sanjalo, da j«* metulj. Za-i»e ti m* bom izneveiila," mu je
obljubila žena. ",1V ne verja-.iu > mojim bi«eda'in. se uhj-jeon
to >e je na|Mit i 1 k l^ao-eeu, slo-vefemu učenjaku, in profil ^a j«- Zii nawvet. Lao-ce. ki mu j«' I i I »:<*<1 xelo všeč, niu je pojn-~-nil preobrazi t ev in mu o*Ikri I kriviujstnc vedo. (Ki tistega
vpi ič. t«*b«'.je zatrjevala solznih oči.
4'Sele zdaj se mi <» lkriva tvoja zvesta ljubezen in zdaj lab-
ilne m' je mogl (*uan-ee kadar-.ko mirno zatinnom oči," jo <lo-koli je hotel, napraviti nevid-jjal umirajoči. To so bile nje-negn ali izpremeniti v karkoli.I?rove zadnje besede.
•NVktijra dne se te izprehajal v «fomh. Kar je za^le«lal mlado ženo, kako -toji pre*l svežim ^rob<Hii in «ra pahlja s
pahljači .
"iKjrfo je pokopan tu in kaj počenjaš - svojo pahljtičo!*' jo j<* vprašal,
44 Ali. mojster." je odgovorila ž«*iih \\s.*i objokana, nejavno mi jo umrl moj ljnbljoni im*ž. Na smrtni |K*>tflji ><in mn morala obljirbiti. da no boni o-možila, dokler -o prst na nj«»-tfovctn ^robu ne posuši.
'■P<xVkaj,M je dajal Tnan-ee »meje, '4pomaernl ti bom.*' Vzel j" pahljačo iz njene roko in jel pahljati b. Ko so ji» kmalu potom prst na yrobu »»osumila, trn ji' vdova \va žareča od radosti prosila, naj «pn'jnio pahljačo v dokaz njene hvaležnosti.
<1uan-ee so jo vrnil domov in l»ovi<lal črnino pri«ro<ln »voji mladi ženi.
"Taka noaramnica!** je krik-nila ogorčeno.
44Kdo ve," je menil ^uan-oe, "morila storiš isto. ko um rem.* TVdaj pa njegova žena ni ino«rla več premagovat r oernrče-nja in pljunila mu j«' v obraz.
44Pa vendar no bo% trdil, da t-o vso ženo tako nesramno! Vi moški sto vsi enaki.'*
"Nikar se tako no jezi." jo je miril f'uan-ee.
£ena mu je pa vsa srdita iz-trarala pahljaro iz rok in jo zlomila na koščke. Kmalu jo učenjak zbolol. Skrbna žena jo stala vsa iz sobo rh nje^rovi
Zcm je bridko znplakato in >c zgradila na mrtvega moža. Potoni jo pa oblekla žalno obleke in naročila krsto. Sedem dni in noči jo prodajala svoji bolesti iti nihče ie ni moprel potolažiti. Potem jo'pa nemudoma pri-šel v hišo mlad princ. Prišel je bil, da bi ija ('tian-ce učrl. Ko je zvedel, da je mojster umrl, jo zaklir.it vos obupan :
"Ljubljeni roo.Vder. če to že nikoli več ne bom videl, naj ti #<to dni ntfjorloblje žalosti dokaže mojo bolest.*' Potem fci je pa izprosil dovoljenja, da bi Miiol obiskati vdovo.
Mladi vdovi so ljudje seveda povedali, kaj jo dejal tujec in tudi to, da hoč» opraviti v riti pokojnikova dela. Ko jo -topil pro.] njo in jo prosil, naj mu pripravi sobo. sta jo nj^-<jov plemeniti duh in elegantna postava tako očarala, da je rada ustregla njegovi želji. Ker je morala na svoji vsakodnevni poti h krsti svojega moža hoditi mimo prineovo sob o, sta so videla vsak dan. Polagoma so postali njuni pogledi nežnejši in ocnijovitejši. njuni srei sta irtripali vodno hitreje.
Nokeira dno. ko vdova ni niojrla več premagati hrepenenja po krasnem tnjeu. je poslala po njegovesra starega slugo, pogostila ga je ztiajbol^im vinom in ga naprosila, naj bo po-srerlnrk med njo in svojim gospodarjem.
"Prine hroponi samo po tom.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Pol«*« naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Ateviika pomeni meneč, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nejtotrebnega dela. In »troAfeov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasno |Mirarnati. Po« J i te naročnino naravnost nam- ali Jo pa plačajte nafiemn aastoimikn v Vafiem kraju ali pa kateremu izmed satf o polkov, kojin imena ao tiskana z debelini črkami, ker so opmrl-čenl oblaka 11 t um i drn«e aaaelMne, kjer Je 1ca j nafilb rojakov naaM-Ijenib. Zastopnik bo Vam Isročil potrdilo aa plačano naročnino.
('ALIFOIINIA: Han Francisco,
(XIIXIKADO:
Pueblo, Pecer Cul Ig, A. »a ft i« Wslsenburg; J.
INDIANA:
IndianapoUa. Fr.
ILLINOIS: Chicago, J. ClcenvsJ.
OHIO: Barbertxm.
Cleveland, Anton Bobekf
linger, Jacob Beanlk, Job- Sispnik Girai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John K umi*
(Chicago, ta niiaoia)
Jolletr liannle La	J.
Ilasnit— li. Nortb Chicago in WaakSfan.
MARYLAND:
Kltsmiller, Vr ftflCHIQAN: Detroit, L.
MINNESOTA: 'Cbiahpbn, Fnnft Gonia. J. EU. ta. J. lEvelecfe, Loma . .Gilbert, Hlbblng. Virginia, Frank Hrvatleb
MONTAM
OREGON:
Oregon <3tj/ J. Kotolsr PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brodghton, Anton
Brodghton, Anton Ipaveo Conemaugb, #. Breshvec
CorerdaJe in okAich,
Mra. 1
Export, Lav^a FarrelL Jerry Okorn Forest City,
Fr. Blndriftknr Greenstmrg, Frank Novak Bosaer City, Fr. Johnstown, Krajrn, Ant. Tauielj Lnaerne, Frank Bdloch Midway, tet Pittsburgh in okolica. Steel ton, A. Hno Turtle Creek, Fr. Waat Newton, J WISCONSIN. MUwaukee, West AUla, Fr.
WYOMING Bock Spi Diamond vlUe, Joe
»la bi mogel postati vaš niir/, j i je s p. ročil sluga, ko se je kmalu vrnil. **Misli pa. da je poroka, žal iz trHi razUigov ne-
mogr «"•«.**
*4Kakšni razlogi so to?'* je vprašala vdova začudeno.
44 Prvič/' je dejal sluga, "pravi nu>j gospod, da bi mu bhla neznosna misel, da hi se oženil 7. vami. 4ir4«ler stoji krsta vašega moža v dvorani. — Drugič," je dejal, "jo bil mojster ('uan-ee ki vas veže nanj tako globoka duševna ljubezen, slaMen učenjak: neunogočo j h torej. <la bi >e omožil s tako nevednim učencem. — Tntjič^ pa. jo prišel moj g^nodar skoraj brez prtljage in torej ne more pripraviti dostojne poročno gostijo.
"(V jo to vso," jo vzkliknila vdova in si globoko oddahnila, "me <pa prav nič ne skrbi. Krsto dam postaviti v prazno sobico. Kar se tiče modrosti mojega moža lahko tvojemu gospodarju zaupno povem, da je; A)i! njegov sloves velikega učenjaka močno pretiran. O zadn.ii oviri mu pa povej, da sem položila na rtfran nekaj taelov srebra, iko je bil moj mož še živ. Naj si tvoj gospod za ta denar brž pmskrfbi obleko in vse, kar <ho potreboval. Porrčna gostija bo pa že moja skrb. Zvezdogleirl mi jo pa po-vedal, ila jo današnji dan zelo prikladen za* poroko.
Vdova Cuan ,}e takoj oblekla svojo najlepšo obleko, napud-rala si je nibraz in namazala ustnice z -rdečilom. Potem je naročila, naj preneso krsto z moževi m trulplom v najbolj oddaljeno sobico. Kmalu potem je povabila princa v slavnostno okrašeno dvorano. Tam sta prižgala rdeče poročne sveče, se poklonila prednikom in odšla v zakonsko posteljo.
Ko se je ženin baš pripravljal zatifeniti oči, se je jel naenkrat opotekati. "Prijel se je za prsi, ikri.knil je od bolesti in fift zgrudil. Nevesta je odložila ves sram, oibjela ga je, ga pobožala in vsa v skrbeh ^raša-la, kaj se je zgodilo. Ta čas
je pa pri hitel ves v skrbeh tudi »stari sluga, ki jo bil zaslišal krike.
"M/oj ubogi gospod že dolgo dobivA te napade,'' je dejal ves razburjen. "Žal, poznam proti temu samo eno sretdstvo: človeške možgane. Njegov oče je dal vedno, kadar je dobil sin tak napad, usmrtiti zločinca A kje naj tn v gorah dobimo človeške možgane ?''
^^foivka »bi pa zadostovali mrliče v i možgani?" je vprašala .mlada žena. "Moj mož je umrl šele pred dvanajstimi dnevi, tako, da morajo biti njegovi možgani še sveži. Takoj odprem »kmto in prinesem mozga ne.'' .
"Ali bi res mogli storiti -to?" je vprašal sluga. .
"Kaj mi je do njegovih starih kosti," je odgovorila vdova.
Odhitela je s sekiro v sobico,' postavila pod krsto luč, si za-vrhaia rokave in udarila na vso moč s sekiro po krovu, da sej? je razi e tel na kose.
Kar je zaslišala stokanje. Iz krste se je počasi prikazala roka in potisnila: je raobiti krov v stran. Gospa Cuan je od groze okamenela videč, kako se je mrlič vzravnal, zlezel rz krsrte^ in odšel počasi iz sobice. .
Klecajoelh fcolen je odšla za njim.
"Noč in dsn sem hrepenela po tebi," mu je skušala pri go
.tno oblečena?"
"Jaz — jaz — sem te morala vendar dostojno sprejeti," je odgovorila njegova žena v zadregi.
Tedaj jo >pa mojster počasi iztegnil rofco in že je stal v sobi princ s svojim služabnikom. Prestrašena vdova se je hotela skriti pr«*d svojim novim možem. ko so je pa ozrla po 11 jem. jo ^pazila, da je izginil. Tedaj ie v smrtnem sramu spoznala, da jo je mojster s svojo tajno •1 motnost jo samo izki*5al Vsa <"1 m pa na je odpela pa< svoje noročne obleke in se obesila*, ("'uan-ee pa jo odšel v goro in nikoli več so ni oženil.
Polnočni ogenj ▼ Murski	v čebelnjak t*t. pa
ga je nekdo preplašil, da je |>u-*til gorečo svečo in |>nbegt»il. Za to govori dejstvida so našli tam v bližini več okvirov satov jat, ki ga je tat že prej odni^el iz čeltelujaika. <Jos|m>-darja Kuštra v usodni noči ni bilo doma. ker je š«»l na sojem v Ptuj. Morda j«* tat računal z njegovo odstotnostjo in r*-Kkušal okoristiti.
J gonski eesti. Straža je takoj zbudila stanovalce vseh hiš v novi stanovanjski koloniji med Radgonsko in Šokdco ulico. (Obvestili so tudi gasilce, ki so bili v rekordnem čitsu na kraju požara. saj je gasilki dom prav blizu. Seveda: niso mogli ničesar rešiti. Tebelnjak. v ka tereni je p rostora za 20 Žni-darsieevili panjev, je ve« zgorel. Kar je bila noč mirna, se ogenj ni razširil na sosedna gospodarska poslopja in stanovanjske hišo. Gasilci so pogasili ogenj in udušili zadnje iskre. Kako je ogenj nastal v samotneim čebelnjaku v pozni nočni uri. ni jasno. Najbrž so
Najboljšega prijatelja ubil zaradi žene.
V Bački Topoli je .7 a noš Kongo ubil svojega najlioljšega prijatelja Josipa Horaka, o katerem se je govorilo, da ima lju-bavno razmerje z njegovo ženo. Meil prepirom sta se jel a obdelovati z žepnimi noži. končno je pa Kongo na vso moč zabodel Horaka z nožem v glavo, da se je smrtno ranjen zgrudil.
ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za ^ leto 1939?
Volk je raztrgal otroka v zibelki.
f z vtisi Pruščiee v Bo-ni poročajo: IS mesečni otrok kmeta Jake Bašiča je spal v zibelki, ko se je v bližino hišt» priklatil velik prestradan volk. Ko je otrokova mati i>dšla po vodo, se je volk priplazil v sobo in napadel otroka. Poleg zibelko je 'bila 7-Ietna sestrica, ki je bliskovito šinila za peč. čim je ugledala volka. Zver je dvignila otroka z zibelke in mu raz trgala ilrob. Ko -o j«« mati vrnila od vodnjaka. ,i»' videla, kako je s hiše pobr-gnil volk krvavim golicom.
AHN'S NEW AMERICAN INTEKI'KKTKK. — Trda vex. 27« stran'	Cena $1.10
Učna knjiga aa Nemi* iu ta one. ki ao neui-XCine zmožni.
AMERIKA IN AA1ER1&ANCI. Spisal iter. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznik držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva In rtru» aarouoe natanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO RERILO. SentavU dr. F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. 05 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj naro«- knjižico — "Haw to become m citizen of the L a i ted Štete«".
V tej knjigi so vsa pojasnila In aako-nt za naseljen'*	Cena 35c«
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUR. 236 strani
Denarni problem je aelo zapleten in teSaven in ga ni mogoče storili vsakomur jaanogs. Pisatelj, ki Je znan £e&kl narodno-gospodar-«kl strokovnjak, je razfiiril 8vo,a delo tako. da bo slutilo slehernemu kot orientačni apla o denarju.	Cena 80C.
DOMAČI ŽIVIN0ZDRAVNIJ4, spiral Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Xelo koristna knjiga za vsakega 21viuorej<*a ; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
I Ml ORHIDA DO BITOLJA. If -tranl.
ZanlmiT potopis ■ slikami fl«Un krajev naJie stare domovine, ki ao Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. SplMl
S allkam'
Legvart. 143 strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani.
Poljudni splal o naravoslovju in avesdosnan-
Cena 50c.
KOKOfiJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger. 64 atranl. Cena trdovez .... J6% Brofi. ..... Ji
KRATKA SRBSKA GRAi"*TIKA. 68 strani
.Cena 30c.
KRATKA"EOODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 85 atranl.
HRVA-
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr.
Cena 50c.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel 144 '
Navodila sa izračunat)je »okroglega, /časnega-ln tesanega lasa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil aa kuhinjo in dan. '
Cena 50c.
MATERIJA faa JCNERGIJA. Spisal dr. Lara dar-melj. S aUkaml. J00 stran* Nauk o atomih, tnolebullb ln elektzcnlh. Po-IJndno plana razprava o.isdeaioa uodtrne raanoatL
Cena $1.25
Spisal Anton Pave. S ritkami lekaratva
Ona $1;00
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. 0ena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
MLEKARSTVO, 168 atranl.
Knjiga aa mlekarje ta ljubitelja
$5.00
NA KOD, !(■ IZUMIRA. 101 strani
l*oljiKlfii mils un].wcritejšt*i;ii nartMlii na sve-lll. 'Ui'gme	i l: unVH«ie.
Cena 40c.
%aSk Skoiiijivk Živali v podobi in BESEDI. »»pisal Fran Erjjivw, 224 strani. Brofi.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je naraenjenu v prvi vrsti za stavimo, umetno In strojno kijn^vni^arstv«« »*>r žeie-Koi i varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAH. Trije deli: 102. 141, l.'Ki strani. Cena mehko ve> Poljuileu in natančen opis odkrlrla novega sveta. Spis se £itn kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 «tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakuim in prodaji »mtrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal <lr. F. Veber. :141 -strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznanili z glavnimi čt-ismi sodobna filozofije.
Cena 70c.
RUNKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41:; strani.
V	kujlgl so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te avojevrslue *nske atruje.
Cena $1.50
SPOMINI. {IčtaL; Jo?.e L*vtl2ar.) U4.i strani.
V	tej kujgl ot'iija uaA znani |M>topiaee žnpnlk IJiTlIžnr spomine na svoja brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLF-ftKO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 atranl.	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 atr.
Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo- « venski slovar in kratko slovnico slovanskega ln nemfikeoa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 302 atrani.	. Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povfie.
cena brog.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in Jcratkočasnih spretno- V stl; burke in Šaljivi poskusi; vedeževalna ta- ' bela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.46
VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani.
Knjiga je izfla v založbi Vodnikova drulbe ter vaebuje življenjepise mož. ki ao a svojim delom privedli slovenakl narod <« auženjatva »svobodo.	(Jena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 atranl.
Zanlmlvoati iz ruske zgodovine ln natančen *i opis vQjafike republika aaporofiklb koaakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELIŠCA. «2 atranl.
________Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 atranl. Oena.. .1« Eden najboJJiib apiaov.franeoakega mojstra, vaeta lz naSega kmetakega življenja.
VOLK STBKORNIK (fW
_______
Meika: •
.. $LM .Ul
: ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _<fta
"GLAS NA R H D A^—New Yorf
Tuesday, December 26, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV? T) ATT .T
SLEHE1RNI >00
^c>o včasih greši.
VOJNA NA KITAJSKEM
fcOMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLA8 NARODA" PRIBSDH. l. H.
IO
Oče ji ne potash, da so te njene Ixwede izdale njeno veliko zanimanje do mladega moža.
44Potem Je dobro. Joana, to zadevo bom v najkrajšem času vzel v roke. Zaupaj mi, prosim te, in do j mi nekoliko časa. Poameje boš vse rrvedela, (kaj sem za tebe storil."
* 4 Toda — bas zelo previden in g-a ne iboš na kak način žalil, kaj ne, da ne, oe^?"
MNe, moja beseda na to; z menoj boš zadovoljna.''
"Rada bi vedeli\ kako je prišel v ta nenavadni položaj."
<4Vibe to -boš izvedela, Joana, zanesi se na mene."
"Revež! Kako g® mora to boleti!" pravi Joana tiho in ob strani gledal dkozi okno, kjer se je Gunter zopet prika-zal, ne da bi kaj slutil, kdo gleda za njim. Gre proti vrtn-im vratom, >»e zavibti na kolo :r. naglo odpelje. Oblečen je bil v star usn jat jopič in je bil zelo vesel, da mu -niso dali službene Hvreje. Ko pa bi domneval, kdo ga je skozi okno vile opazoval, bi bil tega mogoče dvojno vesel. .
Nftaaj časa je med očetom in hčerjo vse tiho, nato pa pravi Rndolf Werder:
"Mislim, da bi se izplačalo, ako se .popoldne peljem v mesto in se oglaeLm pri tvrdki Krause. Tam bom mogel poizve-deti, kako bi mu mogel najboljše pomagati."
Joana mu žareč:h oči prikima-.
44O, da, oče — veseli me, da mu hočeš pomagati. Tn že vem, da bos to prizanesljivo napravil."
Oče ji isineje prrkisna.
44Na to se moreš zanesti."
Popoldne se v resnici pelje v mesto, vstavi svoj avtomobil pred tvnlko Krause in izstopi, kot vedno, s pomočjo svojega šoferja. Opirajoč se na svojo palieo, oči zakrite za temnimi naočniki, stopi v veliko trgovino in takoj v ozadju zapazi Gunterja, ki je ravno pospravljal snežne čevlje v predal. In takoj si jfh hoče ogledati.
Neka prodajalka pokliče Gunterja, da prinese čevlje.
Gunter takoj prule na najprijaznejši način. Nikdar ni utrujen, ko mora vedno prinašati nove čevlje.
Rudolf Werder postavi par na stran, izbere še več malenkosti in pravi nato. ko je Gunter izbrane stvari ponižno postavil na etran, prodajalki:
"<Kot vidim ,imate tukaj zelo dobro pomoč. Ta mladi mož, ki je vse to .prinesel, je zelo sposoben in priden."
Mlado dekle ga ^meje pogleda.
4 4 Da, Rt**pod, č.-tudi je samo raznašalee, ji* mogoče na njem takoj opaziti, da je zelo inteligenten in izobražen. Samo iz potrebe je prevzel to nizko mesto. Zelo je učen in je »voje učenje dokončal, toda doslej ni mogel še najti služibe. Poleg tega pa še mora skrbeti za mlajšo sestro, ki pa skuša pisanjem na stroju tudi kaj zaslužiti."
"Tako, tako — to je zelo zanimivo. Profcim, jpoisljite mi vse to v hotel, mislim, da prale moja hči in si bo vse sama izbrala. Kadar si bo izbrala, mi l»oste poslali pozneje v mojo %-ilo ob VanKkein jezeru in ni treba, da bi sel dvakrat napravil pot."
"Nič zato, gospod."
"Ne, ne, naj ostane pri tem. tel, kjer bom do zvečer ostal."
Prodajalka zapiše ime hotela.
Rudolf Werder je hotel Gunterja Bertrama spoznati in ne je hotel nekaj časa ž njim razgovarjaiti in ga x>rl tem po-r-tavki na preiekušr.jo. Zato si je ie izdelal natančen načrt. Da je Gunter n? njegovo hčer napravil zelo globok vtis,
Pogled na goreče kitajsko mesto, ki so ga zažgale bombe iz japonskih letal.
Vašega sel a pošljite v ho-
VELIK UMETNIŠKI ŠKANDAL V FRANCIJI.
Pariz se sedaj zabava na ra- grof, kateremu je delal kipa-r-čun mojstrsko izjedene umet-Vka dela k grobnici — zato se niške afere, oh kateri je prišel, je odločil proskeviti se pod v nevarnost sloves največji h imenom neznanega starega ki-unietniškili strokovnjakov. jparja. Iz marmorja je izklesal Pred nekaj nufeeci je kmet kip Venere, ga "strokovnjaš-Gonon v vasi Brizet pri oranju ko" poškodoval in v temni na<šcl na svoji njivi nekoliko zimski noči leta 1936 zakopal poškodovani marmornat kip, na polju menjenega kmeta, ki ki predstavlja žensko figuro, ga je našel pred nekaj meseci. Kip je bil nekoliko poškodo- V dokaz ovojih trditev je mladi van, manjkal mu je nos. nekaj kipar pokazali odlitek v mavcu, roke, tudi nst nogah je bil od- ki si ga je napravil iz svojega drobi jen. Kmet je takoj zasiti- kipa — poleg tega pa še odlom>-til, da je našel kaki dragoceni k e, ki jih je od kipa odkrušil, zaklad velike vrednosti. Po-'preden ga je zakopal, roko, ko-klical je vse jniznavalce umet- nec 11 on in odkroišene dele nog nin svojega okraja, ki so kip. ki so po primerjavi natančno takoj proglasili za znamenit j spadali k najdenemu kipu. kiparski izdelek davnih časov.,Cremonelse sedaj dolgim strokovnjak i m nosovom odgovarja, da je s to grobo šalo hotel pokazati, da je on že toliko velik kipar, kakor so bili tisti, ki jih umetniška kritika slavi, umetniški strokovnjaki pa, da nič ne vodo.
volil, da se zopet sreča z njegovo hčerjo.
Po Werderje-vem odhodu pravi prodajalka Gunterju, da je dopoldne ravno v hišo tega gospoda nesel tenis. Sedaj pa bo izbrane stvari nesel v hotel, kjer se kupec nahaja in kamor ie naročil tudi svojo hčer, da si sama iabere snežne čevlje, ki l>odo najboljše ugajali. .
Gunter mirno sprejme naročilo ter se takoj, ko opravi (Irtugo delo, odpravi proti hotelu.
Rudolf Werder pa je medtem sedel v hoteisKl dvorani. .1 je naročil čaj ter čakal na sla tvrdke Krause. Vratarju je naročil, da ga naj pokliče, kadar bo po njem vpraš«l sel in bo Sel i njim v svojo sobo, da sprejme poslano blago.
Ruaolf Werder še enkrat premisli 9voj načrt v vseh podrobnostih. Iz svoje listnice name bankovec za tisoč mark, ga zgane in ga vtakne v žep vestje. Nato vzame časopis in
zatopi v branje o časnikarskem plesu, na katerem je bil v deležen Skoro vefc Berlin.
Tudi Werder in Joana sta bila na plesu.
Ni mu všlo, da se za vse, kar je nudil ples, Joana ni mnogo zmenila. S svojimi mislimi ni bila -nikjer, kjerkoli je bila, temveč ipovteod drugod. Kje, očetu ni bilo težko uganiti: pri Gunterju Bertramu, raznašalcu tvrdke Krause.
Začuden je tudi spoznal, da se ne veoeli posebno, da bo prihodnje dni odpotovala v St. Morritz.
Nekaj jo je moralo vezati na Berlin. In to je bilo — Werderjeve ustnice se v nasmehu zategnejo, ko je vedel, kaj je to in kdo--
In slučaj mu je pripeljal na pot ravno njega, ki je Joan o tako zelo zanimal. Werderju se s koro zdi, kot bi to bila boija previdnost.
6edaj je b Ho treba Gunterja I^ertrama postaviti pod astro preizkušnjo, ki mora prinesti dokaz, ako je mož, kateremu more oče zaupati bodočnost svoje hčere.
Oas poteče.
Zamišljen sedi Werder v svojem naslonjaču
Naeokrait pa zagleda Gunterja, ki se z zavitkom v roki obrne na vratarja. Werder takoj vstane, toda pomisli in, opirajofc se na palico, stopi k Gunterju
"Prfcajate k meni, kaj net"
ilfetfc urihodnM)
Nekateri so kip imeli za izvirno grško delo iz časov kiparja Phidija, nekateri za izbora o izdelano rimsko kopijo znamenite "iPfoidijeve Venere" nekateri pa so dokazovali, da izvira iz zgodnjega galsko-rinfckega časa. Premeteni ktnet jo mar-* momato Venero razstavil v svojem seniku in jo vsem radovednežem razkazoval proti vstopnini po tri franke na osebo. Prosvetni oddelek okraja je določil 500 frankov za nadaljnja izkopavanja na njegovem polju, ki pa niso spoznali nič novega. Ker .so vsi strokovnjak i kip s j »ozn a 1 i za v el i ko umetnino, je bil sprejet na seznam narodnih umetnin, ki se ne sunejo izvažati iz države. Mednarodni tisk je prinašal slike in dolge opise te "Venere vz Brizete."
(Ko pa .se je svet že dosti razgovori 1 o tem kipu in je bW uvrščen med slavna kiparska dela, se je oglasil 30-letni kipar Francois Cremonese iz mesta St. Etienne, ki je svet presenetil z novico, da je ta kip izdelal on, ker je hotel umetnika i^jepotegn it i za nos. Čutil je namreč talent- za kiparstvo in bil mnenja-, da njegovi izdelki niso slabi, pa so vendar zelo slabo šli v denar — najboljši odjemalec mu je še bil domači
GROB KRALJICE KLEOPATRE.
Le malo je ljudi v Parizu, ki vedo, da je v vrtu tkarodne knjižnice skrit grob staroegipt-ske kraljice Kleopatre. Vsak dan gre na stotine ljudi skozi ta vrt, pa nihče tega ne sluti. Celo mnogoštevilne knjige, ki pišejo o Kleopatri, ne vedo, kje peči v a zadnja egiptska kraljica.
Ko se .ie Napoleon odpravil na svoj pohod v ftgipt ga je spremljalo nekoliko arheologov, ki so hoteli tem proučevati starine. Znano je, da se je s tem pohodom pravo raziskovanje starega Egipta šele pričelo.
Med tem ko so se vojaki tepli, so arheologi odkopa 1 i celo
vrsto grobnic, ki so jih z ladjo poslali v Francijo. Tam so ji.Ii spravile najprvo v kleti Narodne knjižnice in niso posebno pazili nanje. Ležali so še v kleteh, ko je Napoleonova slava že davno obledela. Šele neki poznejši ravnatelj Narodne knjižnice je naletel na pozabljene sarkofage, pa ni vedel ž njimi početi nič boljšega, nego da jih je dal prepeljati v drugo klet.
Tod a Champoliou, znameniti reševalec hieroglifov, je ugotovil, da počivajo v enem izmeti teh sarkofagov zemeljski o-stankt kraljice Kleopatre. Ta-kojšnja preiskava je dognala, da je mumija res v kleti Na -rodne knjižnice. Vlažni zrak v podzemeljskem prostoru jo bil med tem opravil takšno delo, da hi prišlo do velikega škandala, če bi bili stvar sporočili javnosti. Zato so se odgovorni krogi odločili, da bodo stvsT zatajili. V neki noči so sarkofag z ostanki nesrečne kraljice, kakor tudi sarkofage njenih neznanih tovarišev, na skrivaj zagrebli v vrtu. Komaj pel stoletja pozneie so ugotovili to čudno zaklevo, a tudi tedaj javnosti niso seznanili ž njo.
KRETAJVJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW.*?
21. decembra :
Hans« v Hamburg
tifl. decembra:
Normamllc t Havre
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
TfGOHLAV TKAVEL. L»KI"T. 216 W. 18U» St. New Vark. N. V
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
i;iJ!;nimnnnitmiiTHiiiimii»fiiiiiim...«m....,„mTWT,
Molitvenike
—W—B—BS
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . .
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez......
v usnje Tez ..............
▼	fino uanje \e».........
v najfinejše usnje ve«____
t najfluejSe usnje trda vez
▼	bel celluloid ve*........
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
NEBESA NAŠ DOM
v imitirano usnje vez.___
v najfinejše usnju vez. ____
v najrlnej.se usnje tnla vez.
RAJSKI GLASOVI
platno vezano ............
v usnje vez. (Stv. 41«> v usnje vez. <5tv. 41<l) .... v usnje vez. (štv. 408) . v celluloid vez. fStv. t514».
SVETO PISMO .............
MARIJA VARI! IN J A NEDOLŽNOSTI
▼ barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Child's Prayerbook:
.80 1 —
130
l.f»0 1.20
Come (Jnto Me
v platnice vezano ........JM
v belo kost vezano........ JU
Key of Heaves
1.____fino v nut no ...............55
|.30	v usnje vezano.............70
1.60	v najfinejše usnje vezami 1.20
. .80
I,— .1.23 .1.50 .1.50
.3.—
v Imitirano usnje vez v fin«» usnje vez ...,
.1,— .1.60
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE) Krjr of Heaven
v celluloid vezano.........1*0
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Calliolir Porket Manual:
v fino uanje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino uanje vezano ......1.40
KNJIGARNA "GUS NARODA
VEST SE MU JE ZBUDILA.
Xa polieijsko stražnico v Lievinu pri CalaiKu je prišel te dni neki možak. Stopil pred dežurnega uradnika, malo okleval, potem pa dejal: t4Xe morem več prenašati da hi to fcani vedel. Pred devetimi leti sem umoril človeka.'* Uradnik je mvislil, da imw pred seboj pijanca, potem je videl, ka'ko je veliki in krepki mož zakril obraz z rokami in zaeel na glas jfokati.
Dve uri se mož ni mogel pomiriti. Uradnik ga je poznal, bil 33-letni Remy Wilbrouek, ki je živel v sosedni vafii, kjer so ga ve i poznali kot treznega
človeka. Ko se je mož pomiril, je zavel pripovedovati:
"Pred devetimi leti sem takoj ih> občinskih volitvah storil grdo dejanje. ri>il st ni svojega tovariša Emila Laneoina. Zgodilo se je v Soueliezu, kj«*r stanujem. V gtiMtilni sva se prepirala o politiki in so naju vrgli ven. Spremljal sem Lan coin a, ki je stanoval sam v mj-ki baraki.. Po y>oti me je psoval in me imenoval lenuha. Ko sva prispela do njegove barake, sem bil ven besen. Sprva sem hetel oditi, potem sem se vrnil. Lancoine je sedel in m; obračal hrbet. Zagraibil sem ga od zadaj za vrat in stisnil. Ko sem spustil, je pa<lel na tla bil je mrtev. V trenutku sem se streznil. Hotel sem napr aviti tako. kakor da je izrršil samomor." AVilbronok je nato pripovedoval, kako je vzel vrv, napravil zanko, vtaknil mrtve-čevo glavo vanjo in vr%* privezal na strop. Nato je pobegnil.
Več dni po tistem dejanju ni nič delal, podnevi je pote-
pal. zvečer pa se je vračal k haraki Truplo )<• viselo še vedno tam in morilee j»> imel vtis, da ga utiiorjenec glnla skozi priprta okno.
I>< vid U t jr Willirouek živel, ne da l»i mogel |>ozabiti na unvorjenčev |M»glnl. Sedaj sem tu, povedal sem vse in se čutim olajšanega — je končal svojo zgodbo. Zaprli Ko ga in v kratkem času bo stopil prod šolnike. Že prvo jutro im> tem priznanju je dejal, da je ponoči prvič )m> devetih !.;'], mirno spal.
Ubijalec senatorja Ha-dži Rističa umrl.
V di-žavni holnišniei v Skr*p-1 ju je umrl Mladen .Toeič, ki je ustrelil senatorja Ha dži Rističa in upravnika tobačne zadruge Milana Malenico. Po zločinu si je hotel končati življenje, pa se ni dobro zadel. Zadnje dni r»o pa nastale komrplikaeije in zdaj je Joeič umrl. .
BLAZNIKOVS
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 16th Street Mew York, N. T.

V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
H
-;wv -
v
>	' M V \
- 6

?	^ t- vjff }

s. -f»*
"V'
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET. NEW YORK
4 ■ ' -t,- • A.^ii	V