POŠTNINA plačana v gotovini
VECERNIK
				
I Leto XV. [Štev. 34	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 380	Maribor, torek <1. februarja 1941	naročnina na mesec Preleman v uuravi ali oo oošti 14 din Dostavljen ua dom 16 din tujina 36 din POŠTNI ČEKOVNI (? A C U N r ti.405	Cena g din 1— |
Dogodki na jugovzhodu
Po prekinitvi diplomatskih stikov med Anglijo in jlomunijo - Move govorice o položaju Bolgarije — Turčija vztraja na svojem starem stališču — Soyjetska zveza v nobenem primeru ne bi intervenirala
PREKINITEV STIKOV Z ROMUNIJO BUKAREŠTA, 11. febr. Rador. Angleški poslanik v Bukarešti Reginald llo. are je izroči! vodji državo generalu Au-tonescu noto, v kateri izjavlja angleška vlaila, da so od včeraj dalje diplomatski stiki med njo in med kraljevino Romunijo prekinjeni. Angleški poslanik odpotuje danes iz Bukarešte preko Konstance v Carigrad. Z njim potuje petdeset članov osebja angleškega poslaništva in angleške kolonije'v Romuniji.
TUDI NAPOVED VOJNE? BUKAREŠTA, 11. febr. AP. Ameriški Poslanik Franklin Mott Gunther je prevzel čuvanje angleških interesov v Ro-muniji. Nevtralni diplomati sedaj ugiba-i°, če bo Velika Britanija napovedala Romuniji vojno. To napoved v splošnem pri čakujeio, posebno še, ker nudijo petrolejski vrelci lepe cilje za bombne napade LONDONSKO TOLMAČENJE LONDON, 11. feb. AP. Britska prekinitev diplomatskih odnošajev z Romunijo Pomeni, kakor zatrjujejo na odločilnih mestih, svarilo drugim. Pravijo, da prelom »nujno« ne pomeni, da bodo Angleži napadli romunske vojaške cilje, pač pa si je Velika Britanija zagotovila »svo bodo akcije«.
TOLMAČENJE V LONDONU LONDON, 11. feb. UP. Bombardiranje romunskih petrolejskih vrelcev iz zraka ne bo sledilo prej, preden ne bo Velika Britanija napovedala vojne Romuniji. V bolgarski Dobrudži je že ustanovljeno veliko vojaško oporišče. Diplomati skeptično sprejemajo vest, da je sovjetska Rusija dala Bolgariji zadnjo nado ter ji IKmudila vojaško zvezo. Mislijo, da v sedanji konstelaciji to nikakor ni mogoče,
POLOŽAJ NA JUGOVZHODU LONDON, 11. febr. ZPV. Vest o prekinitvi stikov med Anglijo in Romunijo ie bila objavljena v Londonu Že včeraj Po radiu, ni pa vzbudila posebne pozornosti, ker se je to že pričakovalo. V političnih krogih menijo ,da je dobila s tem Anglija proste roke nasproti Romuniji za Primer dogodkov, ki bi utegnili nastati v najkrajšem času na skrajnem evropskem jugovzhodu. Informacije, ki prihajajo v London, vedno bolj potrjujejo, da se Nemčija zelo trudi v Sofiji spremeniti sedanje zadržanje Bolgarije. Na romunski strani Donave in v Dobrudži se zbirajo nemške čete In pripravljajo tudi pontonske mostove, da jih polože takoj čez Veletok, čini bi to bilo potrebno. Iz So-Hje sfcer zanikujejo vesti, da bi bili tam že nemški vojaki, ne demantirajo pa dejstva, da je prispelo tja na tisoče Nemcev v dvilu, ki so določeni za to, da pre-Vzamejo takoj na dani ukaz balgarska letališča in druga oporišča. Iz Budimpešte In tudi iz Berlina se širijo vesti, da bo Vlada Filova v Bolgariji kmalu odstopila ‘n da bo novo sestavil Bagrjanov, nakar bo Bolgarija pristopila k trojnemu paktu. Kakor poroča CBS je pa angleška vla da po svojem poslaniku Rendelu obvestila včeraj bolgarsko vlado, da bodo an-Kteški bombniki takoj napadli bolgarska letališča in druga oporišča, čim bi Bolgarija dovolila nemški vojski prehod čez svoje ozemlje proti Grčiji ali Turčiji.
CHURCHILLOV GOVOR IN BOLGARIJA
SOFIJA, 11. febr. Stefani. Churchillov Kovor, ki vsebuje grožnje na račun Bolgarije. ni bil v Sofiji povoljno sprejet. *isk sc vzdržuje polemik, oticielna br-
zojavna agencija pa je takoj demantirala Churchillovo trditev, da je Bolgarija pod kontrolo nemških oboroženih sil. V prekinitvi odnošajev med Romunijo in Anglijo vidijo v Sofiji znak, da je London nezadovoljen z zadržanjem balkanskih* držav.
KRALJ BORIS V CAMKORIJI
SOFIJA, 11. feb. AP. Kralj Boris je odpotoval na svojo letno rezidenco Cam korijo, ke leži 100 km južno od Sofije.
STALIŠČE TURČIJE
ANKARA, 11. febr. UP. V turški prestolnici spremljajo z največjo pozornostjo razvoj dogodkov v Romuniji in Bolgariji,
Na poučenem mestu izjavljajo, da stoji Turčija staino na straži in bo smatrala vsako vkorakanje nemških čet v Bolgarijo kot napad na svoje lastno ozemlje, ter dala takoj svoji vojski nalog za vkorakanje v Bolgarijo. Za to akcijo so bili že izdelani vsi potrebni načrti v sporazumu z zastopniki angleškega vrhovnega poveljstva na Bližnjem vzhodu_ ANKARA, II. febr. Reuter. V turških krogih se govori, da bi eventuelni odpor turške vojske, ki bi ji pomagala britanska mornarica, prinesel tudi sovražno stališče sovjetske Rusije, za katero je sedaj že precej jasno, da ne bo pomagala BoJgariji.
SOVJETI OSTANEJO OB STRANI SOFIJA, 11. feb, Associated Press. Diplomatski krogi zatrjujejo, da je posebno sovjetski odposlanec Arkadij Soboljev sporočil bolgarski vladi, da sovjetska Rusija ne bo intervenirala, če bo Nemčija zahtevala prehod za svoje čete preko bolgarskega ozemlja. Soboljev je povedal Filovu In Popovu, da Kremelj ni pripravljen priti Bolgariji na pomoč, če bi se Nemci odločili, da pošljejo svoje čete preko bolgarskega ozemlja proti Grčiji ali Turčiji. Izvedelo se je, da je Bolgarija formalno vprašala za sovjet-sko zadržanje ob priliki pričakovane nem ške zahteve po tranzitu čet.
Vojne operacije v Afriki
Iz Kahire poročata o napredovanju v Tripolitanijo, a ne navajajo nobenih podrobnosti Ob Rdečem morju so se pričele operacije tudi na severu Eritreje
ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 11. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča iz Afrike v svojem včerajšnjem poročilu:	Severna
Afrika: Ena sovražna motorizirana skupine je bila pri zelenici Kufra pognana v beg, nakar jo je naše letalstvo bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo. —
V	Egejskem mofju: Sovražna letala so ponoči preletela naše letališče. Pregnana od našega protiletalskega topništva so odletela, ne da bi bila mogla napraviti škodo. Vzhodna Afrika:	Na	področju
Kerena se delovanje topništva nadaljuje, Naše letalstvo se je izkazalo z neprestanimi bombardiranji sovražnega topništva in motoriziranih odelkov. Ena naša skupina lovcev je v nizkem napadu na neko sovražno letališče uničila na tleh 15 sovražnih letal. Sovražna letala so poskušala napasti nekatere naše kraje, toda brez uspeha, ker je takoj nastopilo naše lovsko letalstvo in naša protiletalska obramba. Eno letalo vrste »Blenheim« srno sestrelili. Eno naših letal se ni vr-
nilo.
BOJI V ERITREJI KHARTUM. U. febr. AP. Angleške imperialne čete so pričele sedaj ofenzivo v Eritreji tudi s skrajnega severa. Na-predovale so do Rdečega morja in korakajo zelo naglo vzdolž obale proti jugu s ciljem v Massaui.
KAHIRA, 11. febr. AP. Britske čete na predujejo v obliki klešč ob Rdečem morju proti Massaui. Zasedle so eritrejsko pristanišče Mersa Taclai. Prodirajo iz Sudana ter imajo nalogo, da se združijo z drugo angleško kolono, ki je predrla že okoli 180 km v Eritrejo do železniškega mesta Kerena. Majhno mesto Carora je bilo tudi zasedeno. Leži okoli 56 km se-vernozahodno od Merse Taclai POLOŽAJ V LIBIJI KAHIRA, 11. febr. AP. Napredovanje angleških motoriziranih čet vzdolž obale v Tripolitaniji se nadaljuje, vendar še ni podrobnejših poročil. V zasedenem ozemlju se nadaljuje čiščenje terena, ker so ponekod še ostale manjše skupine itali-
janske vojske. General Wilson je imenovan za guvernerja Cirenajke z nalogo, da organizira upravo te kolonije.
BERGONZOLI V KAHIRI
KAHIRA, 11. febr. AP. General Ber-gonzoii, imenovan »barba elettrica«, je bil prepeljan s 6 drugimi zajetimi generali v Kahiro.
PODROBNOSTI O BOJIH
LONDON, 11. febr. Reuter. Dopisnik agencije ki je prisostvoval bitki 500 angleških in italijanskih tankov južno od Benghasija, opisuje sedaj ta težek spopad. Najhujša bitka je bila drugega dno opolnoči, ko je poveljnik italijanskih tankov general Bergonzoli ukazal preostalim 34 tankom, da predrejo angleško črto za vsako ceno. Po triurni bitki se jim to ni posrečilo, nakar je Bergonzoli ukaza! predajo. Uničenih je bilo popolnoma okoli 60 tankov. General Bergonzolh je bi prepeljan v Kahiro. kjer so ga sprejeli v bolniško oskrbo zaradi naporov, ki jih je pretrpel ob priliki svojega hega iz Bar-dije.
Sestanek Franco - Mussolini
ADMIRAL STARK poveljnik vojne mornarice USA, ki je za-
BERN, 11. feb. AIP. Diplomatski krogi zatrjujejo, da sta Francisco Franco in španski zunanji minister Ratnou Serano Suiier na poti proti Italijansko-francoski meji, kjer se bosta sestala z Mussolinijem in grofom Članom. V tej zvezi se ftovori o zadnjem poizkusu, da s© spravi Španija v vojno na strani osišča. V Y’i-chyju in Berlinu zanikujejo vesti, da bosta prišla oba španska državnika na obisk v obe glavni mesti po sestanku z Mussolinijem. Mislijo, da je Italija posebno zainteresirana na španskih severnoafriških pristaniščih, ki so odlična opo.
rišča za vojne ladje.
NEW YOI?K, 11. feb. Reuter. Franco in Mussolini se bosta sestala verjetno v Italiji. Možnost je tudi, da bo na sestanku tudi Hitler. Maršal Petain bo odpotoval za nekaj dni na Riviero, kjer ima v Cannesu vilo. Računajo, da bi general Franco lahko služil za posredovalca med Italijo in Anglijo.
ŠPANSKA MEJA, 11. febr. Reuter. Po informacijah iz Španije se bosta general Franko in zunanji minister Suiier v kratkem sestala s kancelarjem Hitlerjem In von Ribbentropom.
Darlan Petainov naslednik
VICHY, 11. febr. ZPV. Maršal Petain je včeraj imenoval Darlana za svojega namestnika in naslednika.
VICHY, 11. febr. DNB. Besedilo, s katerim se odreja admiral Darlan za naslednika maršala Petaina, se glasi: Mi, maršal Francije in šef francoske države, odrejamo na osnovi zakona z dne 10. julija 1940, čl. 1: Ako. bi mi bilo iz kakršnega koli razloga preprečeno pred ratifikacijo ustave s strani naroda izvrševanje funkcije šefa države, tedaj bo prevzel te funkcije z
vsemi pravicami admiral vojne mornarice Darlan; 2. za primer, da admiral vojne mornarice, Darlan, ne bi mogel izpolnjevati teh pravic, bo zamenjan z osebnostjo, ki jo bo označil ministrski svet z večino glasov. Do postavitve te osebnosti bo opravljal te funkcije ministrski svet.
NEW YORK, 11. feb. Newyorška potre Somerna postaja je zabeležila dva močna potresna sunka s središčem v zahodni smeri.
čela pred dnevi z največjimi manevri na vodah Tihega oceana
WILLKIE PRI ROOSEVELTU
WASHINGTON, 11. feb. Reuter. Wen* del Willkie bo v teku današnjega dne kon feriral z Rooseveltom, nakar bo govoril v senatu o pomoči Angliji*
670.000 FINCEV PRESELJENIH HELSINKI, 11. febr. Stefani. Iz onega dela Finske, ki je odstopljen Sovjetski zvezi, je bilo evakuiranih 670.000 Fincev. Od teh dobiva 25% vsak dan pomoč države.
Letalske operacije na zahsdu
Nemški napad na Island in angleški konvoji na Atlantskem oceanu — Tuds Angleži so mec tem izvršili nekaj letalskih napadov na invazijske baze in kraje v Nemčiji
VČERAJŠNJE NEMŠK0 POROČILO ANGLEŽI O SVOJIH NAPADIH
BERLIN, 11. feb. DNB. Nemško vrhov- LONDON. 11. feb. AP. Britski bomo-no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče niki So napadli včeraj podnevi v dveh uiadno voJno poročilo: Skupina bombni" valovili Boulogne, Calais in Dunkerque.
kov za polete na velike daljave, ki ji je poveljeval stotnik Flieger, ie napadla vče raj kakih 500 km zahodno &d portugalske obale sovražnikov konvoj, ki so ga sprem Ijale vojne ladje. Po poročilih, lej so do tega trenutka prispela, so bombniki potopili 24,500 ton ladij, razen tega pa še težko poškodovali štiri ladje. Naši letalci so s tem napadom popolnoma razpršili sovražnikov konvoj. Naše oborožene ogledniške ladje so prodrle vse do Islandije, kjer so s strojnicami obstreljevale le. tališče, ki ga je sovražnik zasedel. Z uspe iiotii je bila bombardirana sovražnikova ogledniška ladja, ki je plula v bližini Škot ske obale. Nocoj so naši bombniki napadli vojaške važne cilje v Londonu in v jugovzhodni Angliji. Sovražnikova letala, ki so letela vsako zase, so metala nocoj bom be na dve mesti v severozahodni Nemčiji. Povzročila so nekaj malega tvarne škode, te na nekaj kmečki hiši. V boju, ki se je odigral ob norveški obali, je sovražnik včeraj izgubil dva bombnika. Uničili smo štiri britanske zaporne balone. Dve svoji letali pogrešamo. Skupina naših bombnikov za daljše polete, ki je izvedla napad na sovražnikov konvoj zahodno od portu galske obale, je od 1940 do zdaj sama potopila 350.000 ton sovražnega ladjeva. Poleg tega je težko poškodovala izredno veliko število sovražnikovih trgovskih ladij.
DANAŠNJA POROČILA
BERLIN, 11. febr. AP. Nemška letala so napadla od Angležev zasedeni Island ter potopila v oddaljenosti okoli 480 km od portugalske obale angleških ladij za 24.500 ton. V najdaljšem izvidniškem poletu $o nemška letala obstreljevala s strojnicami letališče v Reykjaviku, glavnem mestu Islanda.
NAPAD NA KONVOJ BERLIN, 11. febr. DNB. Razpršitev in delno uničenje angleškega konvoja 480 km zahodno od portugalske je izzvalo po vsem soetu veliko senzacijo. Značaj te uspele akcije je v tem, da so življenjske vodne poti Anglije pod kontrolo nemškega letalstva, in to ne le one v severnem Atlantiku in zahodno od Irske, nego tudi v srednjem Atlantiku.
NAPAD NA LETALIŠČE BERLIN, 1U febr. DNB. Neki nemški bombnik je napadel včeraj angleško letališče Skampton v južnovzhodni Angliji in ga uničil. Spustil se je na letališče v trenutku, ko je pristalo večje število angleških letal. Ti so prvotno mislili, da pripada tudi nemški bombnik njihovi skupini. Bombnik je odvrgel bombe na skupino letal na tleh, tri so takoj bila v plamenih, ostala je težko poškodoval.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI BERLIN, 11. febr. DNB. Angleško letalstvo je v teku minule noči izvedlo vrsto napadov na mesta scvemozahodne in srednje Nemčije. Poizkusi nekaterih skupin letal, da bi prodrle do Berlina, niso uspeli. Protiletalske baterije so preprečile večjo akcijo teh letal. Nikjer tli škode na vojaških objektih.
BERLIN, II. febr. DNB. Med angleškim napadom na postojanke ob Kanalu je bilo sestreljenih sedem sovražnih letal. Med prebivalstvom Dunkerquea je bilo več mrtvih in ranjenih, vojaški cilji niso bili zadeti.
URADNO ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 11. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala napadla v teku včerajšnjega dne zahodno Nemčijo in okupirane kraje ob Kanalu. Posebno so bite bombardirane pristaniške naprave v Boulogneu, Dunkerqueu in Ca-laisu. Sestreljena sta bila dva nemška bombnika, tri angleška letala pogrešajo. LONDON,
LONDON, 11. feb. Reuter. Nocoj so angleška letala napadla Berlin, Vrženi!) !e bilo nekaj bomb.
LONDON, 11. febr. Reuter. Nocoj je bil Hannover glavni cilj angleških bombnih napadov.
ANGLEŽI O NAPADU NA ISLAI^) LONDON, 11. feb. Reuter. Nemška letala so napadla letališče v Reykjaviku
na Islandu, ki je samo 4 ure poleta od daljeno od Amerike. S strojnicami soob streljevala angleška letala na zemlji, ven dar ni bilo večje škode. Najbližje nem ško oporišče ie okoli 800 km daleč, an gleško pa 600 km. Angleški bombniki so napadli koncentracijo nemških rušilcev ob norveški obali, ter je bil torpediral neki rušilec,
LONDON, 11. feb. Reuter.Malo napa' dov je bilo nad Anglijo nocoj. Dve oseb: sta bili ubiti in tri hiše porušene v ne kem vzhodnem mestu.
Položaj na albanskem bogišču
RIM, 11. febr. Stefani. Včeraj je izdalo italijansko vrhovno vojno poveljstvo sledeče uradno poročilo: Grško bojišče: Pri spopadih krajevnega značaja je utrpel sovražnik občutne izgube. V teh zadnjih bojih se je posebno odlikoval 14. bataljon črnih srajc legije »Levinja«. Naše letalstvo je močno bombardiralo sovražna prometna križišča, zbirališča in čete, ki so bile ponov no obstreljevane tudi s stroj nicami. Napadena so bila prav tako tudi pristanišča v Korintskem prekopu ter vojaški objekti v Solunu. V spopadih v zraku So naši lovci sestrelili II sovražnih letal.
ATENE, 11. feb. At. Ag. Uradno poro čilo glavnega štaba grške vojske št. 107 se glasi: V teku včerajšnjega dne je bil° več lokalnih operacij, ki so se uspešno končale. Naša letala so sestrelila tri sovražne bombnike, vsa so se vrnila z bombardiranje v svoje baze. Sovraža letala so vrgla bombe na Volos, kjer je malo žrtve med civilisti in neznatna škoda. V okolici Janine je bilo ranjenih nekaj oseb, napad na Prevezo ni povzročil škode ne ljudskih žrtev. Nekaj ljudi je bilo ranjenih ob napadu na Lerin, prav tako ni bilo ne škode ne ljudskih žrtev pri napadu na neko mesto v zahodnem Peloponezu.
Italijanska poročila o Genovi
RIM, 11. febr. Stefani. Italijansko vojno poveljstvo je izdalo o napadu na Genovo sledeče uradno poročilo: Ob zori 9. t. m. je sovražna eskadra, ki se je okoristila z gosto jutranjo meglo pojavila v genovskem zalivu. Obalne baterije so takoj pričele streljati na sovražno ladjevje, toda kljub temu so salve iz sovražnih ladij, ki sicer niso zadele nobenih vojaških ciljev, vseeno povzročile med prebivalstvom 72 mrtvih in 226 ranjenih, škoda je bila povzročena tudi na zasebni lastnini prebivalstva. Mir in red genovskega prebivalstva je ostal vzvišen nad vsako pohvalo. Popoldne je neka naša zračna skupina dohitela sovražne vojne ladje in je z eno bombo zadela krmo neke križarke. Angleška letala so napravila nekaj poletov nad Livornom in nad okolico Pise, pri čemer
pa ni bilo nobene škode. Nad Livornom je bilo sestreljeno eno sovražno letalo od protiletalske obrambe.
GENOVA, 11. febr. Stefani. Granate z angleških vojnih ladij so v nedeljo zjutraj zadele mnoge hiše in druga poslopja. Angleži so se okoristili z gosto meglo, ki je ležala nad morjem. Prebivalstvo je pokazalo veliko odločnost in hladnost, prepričano, da ni nobena žrtev brez koristi, kadar gre za izvojevanje zmage Več kategorij delavcev med bombardiranjem sploh ili prenehalo z delom. V znak spomina na ta angleški podvig, na hrabrost prebivalstva med napadom in da se delo Angležev ne pozabi, so ob lastva sklenila postaviti mramomato ploščo.
Preiskave, aretacije in obsodbe
BUKAREŠTA, 11. febr. DNB. Notranje ministrstvo poroča, da vlada po vsej Romuniji red. Preiskave po hišah in aretacije se nadaljujejo. Med aretiranci je tudi prefekt prestolniške policije Ilija Stanga, katerega ime je bilo v zvezi s preiskavami po hišah prostozidarjev v začetku januarja. Vojno sodišče v Bukarešti je izreklo 14 novih sodb, 11 oseb je bilo obsdjenih na ječo od štirih mesecev do pet let.
BUKAREŠTA, 11. febr. DNB. Tisk piše o hipoteki nad vsem premoženjem biv-
šega predsednika vlade Argefoiana, ki ni mogel dokazati, odkod ima toliko denarja. Bil je eden glavnih vodij prostozidarskih lož v Romuniji. Postopek proti Ar-getoianu in bivšemu romunskemu poslaniku v Londonu, Tilcu, kaže, kako odločno nastopa Antonescu proti prostozidarjem.
BUKAREŠTA, 11. febr. DNB. Horia Djordjcvič, ki je pomagal pobegniti poljskemu maršalu Rydz-Smiglyju, je bil od vojnega sodišča obsojen na pet let ječe.
Japonski poraz* na Kitajskem
CUNGKING, M. febr. Tass. Kitajski tisk poroča, da nadaljujejo kitajske čete napade v južni smeri province Honan, vzdolž železniške proge Peiping-Hankov. Japonci se umikajo iz Nanjanga v smeri k Tangheju. Kitajci so zasedli železniško postajo v Hsjohanu. Japonci se umikajo k Minkiangu, 40 km severno od Hsinan-Ra.
Poslanik USA pvl emigrantskih vladah
\VASHlNGTON, 11. febr. Reuter. Imenovanje bivšega ameriškega poslanika na Poljskem, Brdla, za diplomatskega pred-! Slavnika USA pri emigrantskih vladali 11. febr. Reuter. Letalsko mi-, Poljske, Belgije, Holandske in Norveške, nistrstvo javlja, da je bila v noči na torek ! je bilo soglasno sprejeto, sovražna aktivnost nad vzhodno in južno-:	—r—
vzhodno Anglijo manjša, škoda ie ne- , SESTANEK PETAIN - FRANCO znatna, ljurikih žrtev malo. Angleška le-' VICHY, II. febr. Ass. Press. Iz zadelala so vrgln bombe nad scvernozaho- siji v ih virov javljajo, da se ho marža' dno industrijsko področje Nemčije in na Petain sestal z generale; i ] rancotti bl» vojaške ob’ek*e ob Kanalu.	zu Monpclier:s dne 1,3. t. m.
NEMŠKI BOMBNIK NA PORTUGALSKEM
LIZBONA, 11. feb. AP. Neki poškodovani nemški bombnik se je zasilno spustil na Portugalskem.
LISBONA, 11. febr. Reuter. Posadka nemškega bombnika, ki se je moral spustiti na morje blizu portugalske obale, je bila internirana, štela je pet članov.
NOVO JAPONSKO DIPLOMATSKO OSEBJE V WASHINGTONU
VVASHINGTON, 11. feb. AP. Z odhodom sedanjega veleposlanika Japonske v USA, Kensuke Horiuučija, ter prihodom novega veleposlanika admirala Kičisa-buira Noniure, je bil izmenjan skoro ves višji perzonal japonskega veleposlaništva. Na njihova mesta bodo prišli ljudje, ki so že bolj vpeljani v »novi red«.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno vreme. Toplota se ne bo mnogo izpreme-nila.. Včeraj je bila maksimalna temperatura + 8.2, danes minimalna —2.4, opoldne -j-2.8.
Bcrza. Ctirih, II. febr. Devize. Beo-
• rad 10. Pariz 8.16, Milan 21.75. Berlin 172.50, Sofija 4.25. Budimpešta 85, Bukarešta 2.12'/i.
Nad 11.000 km od doma se bore AVSTRALCI
Po vsem ncvtr.i.neni m ostalem svetu so zbudili zadnje tedne veliko pozornost Avstralci, ki so doprinesli levji deležpe hote pri zinaarah Wavellove ofenzive. Anzaki, kakor na kratko imenujejo borce iz Avstralije, Južne Afrike in Kanade so tudi zdaj. kakor že v prvi svetovni vojni pokazali odlične vrline m vojaške sposobnosti, kakršne so zapisali v vojno zgodovino najelitnejši borci napadalnih oddelkov drugih narodov.
Ko se je .e 20. januarja I7Č8 zasidralo v Botaničnem zalivu Avstralije, z najlepšim, z bujnim zelenjem zaraščenim zavetjem, kar jih premorejo obale Tihega
oceana, 11 ladij s 757 kaznjenci in 200 vojaki, ni nihče slutil, kako veliko dejanje se odpira v knjigi zgodovine evropskih narodov. Atigliia se je namreč potem, ko je 1770 odkril Avstralijo njen raziskovalec Cook, odločila, da naseli tam svoje zločince. Na Portu Jacksonu so si ti postavili preproste naselbine, iz katere se je kasneje razvilo velemesto, imenovano po lordu Sydneyu, tajniku slovitega angleškega državnika Pitta.
Od kazenske kolonije do naprednega dominšona
To je bil začetek danes tako važne avstralske dominionske posesti. Leta 1873 so ustanovili Angleži drugo kazensko kolonijo na Tasmaniji, 32 let kasneje so poselili Victorijo, naslednje leto Južno Avstralijo, 1899 pa Queensland. • • Leta 1888 je bilo na otoku 1,064.000 belcev, 1900 že 3,765.339.
Značaj kazenske kolonije se tedaj že ni mogel več obdržati. New Sud Wales je postal 1843, Ta^n-nija pa 1852 svobodna nas e to in a. Dovažanje kaznjencev v Avstralijo je bilo ukinjeno, država in privatniki so vložili v zemljo ogromno kapitala. Otok se je razvijal vsestransko v napredni del sveta. Od 1900 obstaja-»The Commemvealth of Australia«, katerega demokratična ustava je pripomogla. da se je dvignil narod vsestransko na zavidljivo višino. V gospodarskem gledu zelo 'bogata df-Ha je postala nepogrešljiv dobavitelj Velike Britanije in pasivnejših delov mogočnega imperija.
Vprirodnem bogastvu, v okolici obsežnih pragozdov, na obalah temnomodrega Južnega morja je vstalo novo po-kolenje, ki je stopilo v sedanji vojni odločno na stran matice, Velike Britanije-Kajti, mimo vseh lastnosti, ki jih je vtisnila priroda Avstralcem, jim je ostala kljub visokemu napredku in miroljubnosti poteza, ki jo kruti boj za obstoj <JV)-veka ne more zadušiti — neustrašnost in hladnokrvni pogled smrti v oči. Avstralija ni le zemlja rajske lepote Južnega neba, lik za lephr velemesti in velikanskimi pašniki se razprostira ogromna ploskev neizprosne puščave, katere lastnosti je avstralski Anglež dodobra proučil in se učil premagovati. In česar niso zmogle prjrodne okoliščine in boj s pridelovanjem zemlje, to je opravila §c ustava, ki veleva, da sc mladina že od 12. leta dalje v šoli vsestransko seznani z vojaško vzgojo. Avstralija ima kakor 'lovi Zeland mimo aktivne vojske tudi milico, v primeru vojne so vsi moški od 18. do 60. leta obvezniki narodne . obrambe. Vsako leto so mladeniči od 18' do 22. letu klicani na nekajtedensko vež-be, da se seznanijo z vsemi pridobitvami modernega vojskovanja.
Rekordne žrtve v minili vojni
Avstralski borci — Anzaki so v minili svetovni volni prispevali največje žrtve za zmago zaveznikov. Od 330,000 mož. ki jih je poslal dominron na razna bojišča, jih je bilo 240.000 mrtvih ali ranjenih, bi to so bili sami prostovoljci, ki so vedel!-za kaj se bore! Zdaj je obljubil predsfid-nih avstralske vlade, da bo poslal Angležem pol milijona mož, borcev, ki so vsestransko pripravljeni za najtežje opravke puščavske ali druge napadalne vojne.
Avstralija je del britskega imperija, na <aterega sinove je angleška cesarska rona lahko po pravici ponosna. So to najelitnejše čele britske armade, ki v^bn ajo občudovanje nepristranskih opazovalcev.	-in®
Vojskovodje, ki jih je Churchill Javno pohvalil
Kdo so možje, ki so s svojo spretno taktiko pripomogli k prodornim uspehom v Libiji
general sir archibald vvavell
Glavni poveljnik angleških vojsk na Bližnjem vzhodu, general sir Archibald W a veli se je rodil 1. 1883. Izhaja iz stare vojaške rodbine, njegov oče je bil tudi general. Svoje študije je končal v Winchesteru in na angleški vojaški akademiji Sandhurst. Prvič je služil aktivno v južnoafriški vojni, v kateri je bil tudi odlikovan.
Med svetovno vojno se je general Wa-vell boril v Franciji od 1914—1916. Tam je bil ranjen in odlikovan. V oktobru 1916 je odšel na Kavkaz, kjer je bil do 1. 1917 vojaški ataše pri ruski vojski. V juliju 1917. je odšel v Egipt, kjer je bil do 1. 1920.
Od 1. 1922—26. je bil Wavell v službi pri generalnem štabu vojnega ministrstva. Od 1930—32 je bil poveljnik 6. pehotne brigade v Aldershotu. Za generala je bil imenovan 1932. Do leta 1935 je bil poveljnik druge divizije v Aldershotu in je tudi predaval na vojaški akademiji o motorizaciji vojske.
Leta 1936 je bil Wavell prvi angleški vojak, ki je prisostvoval manevrom sovjetske vojske. V avgustu 1937 je postal poveljnik britanskih čet v Palestini. Januarja 1938 je postal divizijski general, julija 1939 pa vrhovni poveljnik angleške vojske vzhodno od Malte, to se pravi od La Valettc na Malti pa do Karačija v Indiji. Pod njegovim poveljstvom so torej Malta, Sueški kanal, Palestina, Irak, Aden in Arabija.
Leta 1928 je napisal knjigo o vojaških operacijah med svetovno vojno v Palestini. Navedel je^ vojaška dela tedanjega vrhovnega poveljnika angleških čet na Bližnjem vzhodu, generala Al!endyja.
" General Wavell je zelo strog častnik. Ko je bil še profesor na vojaški akademiji, je dejal akademcem ob priliki neke parade: »V teh vaših uniformah ste videti kakor papagaji. Rajši bi vas videl pozimi v kopalnih oblekah, kajti to bi vaše telo bolj ojeklenilo, kakor pa te parade gospodičen«. Ob drugi priliki je neki akademik na predavanju zakašljal. General Wavell mu je dejal: »Nismo v sanatoriju. Kdor kašlja, ni za vojake«.
Za generala Wavel1a pravijo, da jc »eden <zmed prvih tehnikov imperija«. Je tudi apostol motorizacije in znan kot odličen vojaški poveljnik. Njegovo načelo je napad, vedno napad. Po njegovem ima tisti poveljnik, ki napada, vedno prednost pred nasprotnikom.
ADMIRAL CUNN1NGHAM
Pri operacijah v Libiji je angleška flota imela veliko vlogo. Še preden je general Wavell pričel prodirati s svojimi četami, je flota obstreljevala italijanske položaje ter tako odvrnila pozornost od priprav generala Wavella. Ko pa se je začela ofenziva, jc flota stalno pomagala generalu Wavellu pri bombardiranju položajev. Angleška flota na vzhodnem Sredozemlju ima za poveljnika admirala sira Andrewsa Browna C u n n i ng h a m a, ki je bil postavljen na to mesto lani kot naslednik admirala sira Dudleya Pounda.
Admiral Cunningham ima 56 let, na morju pa je že od svojega 13. leta. Večino svojega življenja je preživel na rušilcih. Med svetovno vojno je poveljeval v Dardanelah slavnemu rušilcu »Scorpio-nu«,
Bil jc predsednik zavezniške podkomisije hi pomorsko kontrolo. Leta 1932 je bil imenovan za pomorskega adjutanta angleškega kralja.
Leta 1933 je bil imenovan za viceadiui-rala ter poveljnika sredozemske flote rušilcev, nato pa glavni adjutant admiralskega generalnega štaba. Leta 1939 je bil Postavljen na sedanje mesto.
GENERAL VV1LSON
General sir Henry Maitland Wilson je poveljnik angleških čet v Egiptu. Kot tak je igral odločilno vlogo pri ofenzivi
v	Zahodni puščavi. Čete pod njegovim poveljstvom so predirale kot prve na italijansko ozemlje.
General NVilson ima 58 let. šolo je končal v Etonu. Med 1899 in 1902 se je udeleževal bojev v Južni Afriki, kjer je bil dvakrat odlikovan. Tudi v zadnji vojni je dobil ver. visokih odlikovanj. •	*
Med 1927 in 1930 je bil poveljnik bataljona znane »brigade strelcev«. 1930 je postal glavni inštruktor na generalštabni šoli v Camberleyu. Na tem položaju je ostal do leta 1933. Do leta 1935 je bil poveljnik šeste pehotne brigade. Takrat je tudi napredoval za generala. Od 1937 pa do junija 1939, ko je bil imenovan za poveljnika angleških čet v Egiptu, je bil poveljnik druge divizije v Aldershotu. Hodil je torej po stopinjah generala Wa-vella.
LETALSKI GENERAL C0LL1SHAW
Mogoče še bolj odločilno vlogo, kakor mornarica, je pri bitkah v Zahodni pušča-
vi	odigralo letalstvo.
Angleško letalstvo na Bližnjem vzhodu je pod poveljstvom junaka letalskih bitk iz svetovne vojne, generala Raymonda C o 11 i s h a w a.
General Collishaw, ki ima 47 let, je po rodu iz Kanade. Svojo kariero je začel v kanadski mornarici. Leta 1915 je vstopil
v mornariško letalstvo ter bil poveljnik več eskadril v Franciji.
V	listi angleških pilotov, ki so med svetovno vojno dosegli največ zmag, zavzema general Collishaw drugo mesto: sestrelil je 60 sovražnih letal. Po vojni je služil v Egiptu ter bil poveljnik letalskih oddelkov, ki so se borili v južni Rusiji. Pozneje je služi! v Iraku, Angliji in konč-nov Egiptu.
GENERAL O CONNOR
Dočim je general Wilson poveljnik angleških čet v Egiptu, ima poveljstvo nad angleškimi četami v Zahodni puščavi general 0’Connor. Med svetovno vojno se je boril na različnih frontah, vendar pa je bil najdalje časa prideljen italiajnski vojski. Za svole zasluge je dobil od italijanskega vrhovnega poveljstva srebrno medaljo za junaštvo. V službi pri sedmi diviziji, ki je bila v severni Italiji, je zadal končni udarec avstro-ogrski vojski ter je prisostvoval zavzetju otoka Lapadoli.
Mnenfe Berlina o Lavalu in W@ygandu
V	Berlinu naglašajo k sedanjemu razvoju krize viohyjske vlade, da so nemški filmski žurnali vedno prikazovali maršala Petaina, ko je potoval v Marseille in drugam, dočim so generala de Gaullea smatrali za izdajalca Francije, ki se je vrgel v objem Angležev. Laval in njegovi ljudje so uživali in še uživajo polno zaupanje v Berlinu, kjer smatrajo, da more le on preprečiti »mahinacije reakcionarcev v Vichyju«. Pri reševanju krize se je Petain odločil za rešitev med statusom quo iti Lavalovim predlogom. Na Francijo gledajo zdaj s pozornejšim
očesom, posebno glede dogodkov, ki se pripravljajo v severni Franciji, dalje zaradi padca Benghasija in močne vojske, ki jo organizira Weygand v severni Afriki. Obče prepričanje je, da bo general Weygand, čeprav je vezan po srcu in dani besedi na maršala Petaina in metropolo^ glede nadaljnjega postopanja izkoristil vsak nesmotrni akt predstavnikov metropole ter nastopil po Svoje, od-cepivši francoske kolonialne posesti od matične zemlje. Zato postopa Nemčija tako previdno, hoteč rešiti sedanjo krizo v korist Francije in pogojem premirja.
Churchilla, da ima Nemčija aspiracije na Balkanu, navajajo v Berlinu vest »Uirted Pressa«, da bodo Angleži poizkusili preko Balkana izvesti ofenzivo na Nemčijo.
V	Berlinu tudi zanikajo, da bi bila Genova izhodna točka za nemške čete v Afriko. Nemčija se bo v tem primeru poslužila že južnejših točk Italije. Hitler bo vedno računal s časom kot važnim generalom, zato so v Berlinu prepričani, da je tudi zdaj tako. V ostalem je Hitler v svojem zadnjem govoru naglasil, da bo radikalno in naglo likvidiral sedanjo vojno.«
rr
Češki narod in emigracija v Londonu
»Prager Zeitungsdienst« piše o delovanju Beneša in tovarišev v Londonu ter ugotavlja, da »ne služijo ti možje nobenim interesom domovine. Za Beneša in druge emigrante je češki narod navadno kupčijsko sredstvo. Ti gospodje v službi angleških kapitalistov in plutokratov nimajo pojma o položaju v domovini. To jih ne moti marveč nadaljujejo s svojimi proklamacijami in hazardnimi igrami za
Češko. Cehi naj se tega zavedajo, da med njimi in emigracijo ni več zvez. Tu ni več dvoličnosti, če hoče češki narod vzpostaviti svojo bodočnost na novi osnovi, mora poznati samo »Da« ali »Ne.», (tretje možnosti ni. Emigrantska politika težko obremenjuje breme, morajo presekati vse stikes svojimi rojaki, ki so izven domovine.«
Po Churchillovem opominu Bolgarom
Kakšni so nemški načrti
Carigrajski list »Son Telegraf« piše, da imajo Nemci naslednji načrt:
1. premagati Anglijo na njenem ozemlju.
2. izgnati iz Sredozemlja angleško mornarico,
3. preprečiti Angliji, da ustvari v Severni Afriki in na otokih nova oporišča in
4. prevzeti vojaško kontrolo nad Evropo. Za izvedbo tega načrta se pričakuje vojaška akcija v nekaj tednih.
Kje bo napad? V Sredozemlju, na Balkanu ali na Anglijo? Vsi znaki kažejo, da bo napad veljal najprej zahodnemu Sredozemlju. Pri tein bo treba računati z nevtralnostjo Španije in Petainove Francije.
Delovna skupnost napredne mladine
V	celjski »Novi dobi c priobčuje Z. Vu-dler uvodnik iz januarske številke »Utisi in dela« ter zaključuje:	»Lani se je to
delo začelo in letos leži pred nami gornji proglas naprede mladine, ki ji je do dela, do življenja in ki noče po starih poteh v propast, temveč po novih v lepšo bodočnost. Mladina je spoznala, da je samo po tej poti mogoče ustvarjati trajno delovno skupnost, ne enodnevnic: političnih sompromisov. Dve črti se križata. Stara, ki stoji visoko in se ne premika, in pa nova, ki raste in se dviga. Kmalu bo nova dosegla staro.«
V dopisu iz Berlina prinašajo »Novosti« med drugim:	»Na	Wilheimstrasse
so zanikali, da so nemške čete v Bolgariji. Če bi bilo kaj resnice na tem, bi se
službeni krogi ne hoteli baviti s tem, ker so to vojaški problemi. Churchill je hotel s svojim govorom alarmirati balkonske narode. Kot protidokaz trditve
Dr. Maček in dr. Budisavljevič sta bila na posvetu pri banu dr. Šubašiču.
Kandidati za drugi ministrski portielj
SDS so po pisanju »Dana« dr. Dušan Boškovič, odvetnik iz Pančeva in dr. Aleksander Moč, odvetnik iz Novega Sada.
Demokratska stranka je pripravljena na sodelovanje v vladi, piše novosadski »Dan«.
Kultura
Delovanje DSLU za stanovske koristi
slovenskih umetnikov
Od II. umetniškega kongresa sem je prešlo delo za stanovske interese jugoslovanskih likovnih umetnikov na posamezne organizacije, in to v ULU (Udruženje likovnih umetnika), v Beogradu v HAD (Hrvatsko autorsko društvo, oddelek za likovno umetnost) in DSLU (Društvo slovenskih likovnih umetnikov). Sestav teh treh močnih stanovskih organizacij ni še popolnoma enak, ker se do sedaj še ni posrečila ustanovitev jugoslovanskega umetniškega sindikata po vzorcu sindikatov v drugih državah. Vendar pa ta društva skoraj v polni .meri nadomestujejo tak sindikat, in to še posebno zaradi svojega sodelovanja, ki se opira na sklepe II. umetniškega kongresa.
Odkar si je DSLU s pomočjo banove podpore najelo svoj društveni lokal, se je njegovo delo moglo usmeriti na razna pereča vprašanja, katerih rešitev bo v prid vsem slovenskim likovnim umetnikom, tudi onim, ki iz katerega koli vzroka še niso čutili potrebe, da se pridružijo oni večini, ki je včlanjena v DSLU.
Kako mnogostransko je delo organizacije, ki hoče koristiti stanu likovnih umetnikov, je razvidno iz vlog, ki jih je DSLU tekom zadnjega leta naslovila na razna oblastva, kakor bansko upravo, mestno občino ljubljansko in razna ministrstva. V teh vlogah so bile omenjene sledeče zadeve:
Pravilno razpisovanje umetnostnih konkurenc. (Odbor DSLU jc izdelal zadevni pravilnik po vzorcu konkurenčnega pravilnika za arhitektonska dela), izdatnejši državni in banovinski preračun za nakup umetnin, brezplačno zdravljenje likovnih umetnikov v bolnišnicah in sanatorijih, razpis štipendij za likovne umetnike in za absolvente umetnost- j nih akademij, oprostitev pridobninskega davka i in davka na poslovni promet, ukinitev carine za umetnine, ki se pošiljajo v tujino, uvedba zaščitne carine za umetnine iz tujine, ki so
namenjene za neposredno prodajo, zmanjšanje carine za slikarske in kiparske potrebščine, zmanjšanje transportnih stroškov pri pošiljatvi umetnin na železnicah, popust pri vozninah umetnikov na železnicah in parnikih, predpis zidanja umetniških ateljejev v mestih, reorganizacija risarskega pouka na srednjih šolah, ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani ter sodelovanje umetniškega sveta DSLU pri oblastvih in pri Narodni galeriji.
Pri večini naštetih predmetov je DSLU delalo soglasno z gori omenjenimi organizacijami v Zagrebu in Beogradu ter obstaja opravičeno upanje, da se bodo oblastva na te dobro obrazložene vloge ozirala. DSLU je nadalje uspelo, da si je nabralo dokaj izdaten bolniški sklad, iz katerega so sprejeli oboleli člani že marsikatero podporo. Darovalcem se je društvo po daljših presledkih javno zahvalilo v časnikih.
Z naštetimi predmeti delokrog DSLU še ni izčrpan in čaka ga še mnogo koristnega dela Vendar že to, kar je društvo do sedaj storilo, opravičuje zaupanje, ki so ga pokazali doslej odločujoči, posebno pa včlanjeni likovni umetniki sami.
DOBRI HRISTOV
Dne 23. I. 1041 jc umrl v Sofiji veliki bolgarski glasbenik Dobri 11 r is t o v. Še nedavno, pred nekaj meseci, je vsa Bolgarija, a tudi ostala slovanska zemlja proslavljata Hristova in njegovo kompozicijsko-muzikološko delo. Poseben odbor uglednih osebnosti in javnega življenja bolgarske prestolnice je organiziral proslavo 45-letnice Hristovega dela. Kratek čas je pretekel od tedaj, a Dobri Hristov je že mrtev.
Bil je glasbenik, ki je vse svoje življenje posvetil bolgarski narodni glasbi. Znan je kot
prijatelj Jugoslavije in deloval je na zbližanju Jugoslavije in Bolgarije. Rodil se je v Vami, tam je dovršil šole in bil nekaj let učitelj. Že kot mladenič je kazal veliko veselje do glasbe in zato mu je občina podelila štipendijo za študije v tujini. Odšel je v Prago, kjer je spoznal dela čeških ko.mponistov, bil Dvorakov učenec in tako izpopolnil svoje znanje. Ko se je vrnil v Bolgarijo, je zavzel prvo mesto med bolgarskimi komponisti. Dobil je profesorsko mesto na glasbeni akademiji v Sofiji, kjer je leta in leta vzgajal mlado bolgarsko glasbeno generacijo. Kompozicijsko delo Hristova je ogromno. Napisal je nad 250 zborOv in solo-pesmi in velik niz drugih kompozicij, ki so jih izvajali v Bolgariji, pa tudi v tujini. V svojih delih je_ fiksiral element narodne pesmi. Isti duh se čuti v njegovi svečani ouver-turi »Svarilo«, ki je bila komponirana I. 1906. za otvoritev državnega gledališča v Sofiji. — Hristov se je tudi bavil z muzikološkimi študijami. Napisat je nekoliko pomembnih teoretskih del, n. pr. »Ritmične osnove bolgarske narodne glasbec, »Obča teorija glasbe«, »Tehnična zgradba bolgarske narodne glasbec, itd. Dobri Hristov je bil populizator ostale slovanske glasbe v Bolgariji. S smrtjo tega odličnega umetnika smo izgubili južni Slovani važno osebnost na področju glasbene kulture.	D.	V.
k. Odbor Glasbene Matice ljubljanske razpisuje mesto honorarnega učitelja klavirja na šoli Glasbene Matice. Mesto je začasno in traja namestitev do konca šolskega leta 1940/41. Nastop službe 20. februarja t. 1. Re-flektanti morajo biti najmanje absolventi srednje glasbene šole. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, se naj vlože do 16. t. m. na odbor Glasbene Matice v Ljubljani.
k. Književne nagrade mestne občine ljubljanske so za 1. 1940 prejeli pisatelji Severin Šali za »Slap tišine«, J uš Kozak za »Maske«, Prežihov V o r a n c za Doberdob«, Miško K r a n j e c za »Povest o dobrih ljudeh« in Janez Jalen za »Previse«.
Pregied naše železne industrife
kritje conriačih potreb treba povečati mcgjs.osi peci n ekiam za 100%
v Srnederevem ima 1 Siemens-Martino-vo peč in kapaciteto 20.000 ton. Letna zmogljivost naših 'eklarn je 290.000 ton, proizvodnja jekla 1. 1939 pa je bila ?!4.000 ton.
Imamo šestero valjarn. Dve največji sta na Jesenicah in v Zenici ter proizvajata letno vsaka po 150.000 ton valjanega železa vseh profilov, pločevine in žice. Valjarna v Guštanju izdeluje 12000 t. valjarna v Štorah pa 9.000 t manjših profilov. Sartid v Srnederevem 14.000 t valjanega železa manjših profilov in pločevine valjarna Prometne banke v Zemunu pa 7000 t pločevine. Potrošnja I. 1939 je b?!a 326.000 t, domača proizvod-
Najvažnejša ležišča naše železne rude so pri Ljubiji in Kozarcu v prijedorskem okraju. Tu pridobivajo rudo. ki vsebuje dve .retjiui limomta in tretjino siderita.
Limonit ima 50,3 do 54.3% železa ter 1.5 do 2% mangana, siderit pa 42.5 do 45% železa in 2% mangana. V nahajališčih pri Varešu vsebujejo siderit: 38 do 40% železa in 2 do 5% mangana Jimoniti 42 do 45% železa in 2 do 3% mangana, hema-Uu pa 5.9 do 69% železa in 2 do 3% mangana. Ležišča rude pa so še tudi drugje v vrbaski banovini, v banov. Hrvatski in severnovzhodni Srbiji. Skupno obsegajo ležišča železne rude 500 milijonov ion (v banovini Hrvatski 80 do 100 milijonov. Ljubija 145 rnilij.. Vareš ,120 milijonov itd.) Obratujejo rudniki; 5 pri Ljubiji. 4 pri Varešu. 1 v Trgovski gori,
2 pri Dolnjem Milanovcu, 2 pri Vrgin-mostu in 1 pri Samoboru: kmalu bodo začeli obratovati tudi 3 rudniki pri Sanskem mostu.
Proizvodnja železne rude je bila v Jugoslaviji |. 1939 670.000 ton. Od leta 1937. ko je znašala samo 180.000 ton se je stalno povečevala. L. 1934 je znašala domača poraba 70.000 ton. 1935 komaj
52.000 ton, nato pa se je stalno večala ter dosegla 1 1939 280.000 ton. Zato je izvoz padel od 500.000 ton leta 1937 na
390.000 ton 1. 1939. Velika ovira za razmah železne industrije je pomanjkanje koksa, ki ga je morala Jugoslavija uvažati letno povprečno za 190.000 ton.
i.eina zmogljivost jugoslovanskih talilnic ie 180,000 ton surovega železa. Na prvem mestu so Jesenice,	ki so	dobile	ki je bila	sklenjena v	maju lanskega le-
ired kratkim že drugo peč	in kr	imajo'	ta. znaša	predvidena	trgovinska zame-
kapaciteto 86.000 ton Vareš ima dve njava le 176 milijonov dinarjev, ter smo peči in kapaciteto 47.000 tori. gradijo pa v tem oziru za ostalimi državami na iu še tretjo peč s kapaciteto 36.000 ton. jugovzhodu. Pogodba predvideva izvoz Car-rag ima 1 peč in kapaciteto 20.000 t. nekaterih rud in kovin (precejšnje zani-k: bo pa povečana za 7.000 ton. Majdan- manje ie za dalmatinski boksit), tobaka, pek 1 peč in 9.000 t, Topusko 2	manjši	opija, cementa, hmelja	in pod. Za našo
peci z 9000 t (bo povečana	kapaciteta za	državo je	najvažnejša	dobava sovjetske-
mu1.) to). Bešlinac (Batov koncern) pa ga bombaža, pa tudi industrijskih izdel-5.500 ton. Po razširitvah taliiniških obra- kov. Mnogo bi si lahko pomagali tudi z tov bo celokupna naš.? kapaciteta 230.000 uvozom različnih medikamentov iz t Ifelr.o.	,	SSSR, ki so razmeroma poceni. Za našo
Jesenice so še vedno na prvem mestu tekstilno industrijo bi bil velike važnosti
nja pa le 173.000 t. Zato je dunajski »Siidost-Eeho«. po katerem prinašamo gornje podatke mnenja da moramo za kriHe domačih potreb povečati zmogljivost peči in jeklarn za 109% Poleg ie namili sredstev ,ie ovira vprašanje dobave koksa in starega žele/a. Preskrbo s koksom bi si lahko zajamčili po nemškem načinu tkzv. »Pennverfahrena« Povečani© pro-zvodnie bi povečalo tudi potrebo po starem železu, ki bi se dvignila od 30—35 0°0 ton letno. Doma ga pa naberemo lef*io !e ka,rib ~ o°0 ton ter b« torei morali rovPčPM fndi letni uvoz sta. rega železa za 25.000 t.
VSA NAKAZILA. IN VSfc DOPISE ZARADI NAPOCNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO lIPRAVi »VEČERNrKA« TOČNO Z NASI OVOM PR A VEG 4. NAROČNIKA. NE P\ 1 NASIOVOM KOGA DRUGFG4. KFR SICER l AFKO
nastanejo pp? Vpisov a mu netočnosti IN PRi POŠILJANJU LISTA NEI JURE POMOTE.
'PHmst&aasb
Ustanovitev Društva gospodarskih
sve ovalcev
V Ljubljani je bilo ustanovljeno Društvo gospodarskih svetovalcev. Tako so se sedaj organizirali gospodarski svetovalci. katerih naloga je s svojim strokovnim znanjem in delom pomagati zasebnikom v gospodarskih vprašanjih, na zahtevo oblastev ali pooblaščenih zasebnikov izvrševati revizije m preglede poslovnih knjig, gospodarskih podjetij in ustanov, vsega njih poslovanja, posa-
so bile določene z uredbo o gospodarskih svetovalcih z dne 20. julija 1939 ter j je po tej uredbi priznanih že precej stro- ’ kovnjakov za gospodarske svetovalce,1 Za predsednika novega društva je bil izvoljen Ivan Avsenek. odborniki pa so dr, j Jože Lavrič. Zdenko Knez in inž. Lojze Pipp. namestnika sta inž, Metod Dolar in Franc Koruza. Nadzorniki so France Kobler, dr. Milan Dular in Avgust Kus-
meznih poslov in panog. Njihove naloge 1 ter, namestnik Vinko Dular. POVEČANJE TRGOVSKEGA PROME- zunanjo Irovino. Gospodarstveniki so se
TA S SOVJETSKO ZVEZO
Po dosedanji trgovski pogodbi
tudi glede proizvodnje jekla, dasi ima 'Cdaj privilegiran položaj »Jugocelik« v Zenici, Obe tovarni imata po 5 Sietnehs-
dogovor. kot ga ima s SSSR na pr. Bolgarija. ki za prejeti sovjetski bombaž vrača izdelano prejo, del pa ohrani zase.
Martinovih peči in proizvodno zmoglji- Za Slovenil© ie važno, da 'bi se izvoz vost 120.000 ton jekla na leto. Sledijo: ’ hmelia v SSSR še povečal.
jeklarna v Štorah s 15.000 t	1
m 1 peejo, I Imrnova jeklarna v Guštanju z eno Siemeus-Martinovo pečjo, 4 Bessemer-jevimi pečmi in dvema pudlovkama, s ;uipno zmogljivostjo 14.000 ton. Sartid
IZVOZNE I\ UVOZNE SKUPNOSTI BOMO LE DOBILI
Poročali smo žc o sklepih konferenco zastopnikov naših gospodarskih ustanov in organizacij, ki je bila pri ravnateljstvu za
izrekli proti ustanovitvi izvoznih in uvoznih skupnosti. Po informacijah „Jugoslo-vanskega kurirja" pa bomo vseeno le dobili omenjene nove skupnosti .samo da bo prvolni načrt izpremenjen glede števila | teh skupnosti in tudi glede načina njihove organizacije. Verjetno bodo prav kmalu izdani tudi tozadevni predpisi.
g Za uvoz semena sončnic iz Bolgarije
se vršijo pogajanja, ki bodo verjetno uspešna. V zameno bomo v Bolgarijo izvažali modro galico.
g Zastopniki naše tekstilne industrije bodo potovali v llaiijo 13. t. ni„ ker je bila konferenca z italijanskimi zastopniki tekstilne industriji; preložena za dva dni. t. j. na I I. t. m. Konferenca bo reševala vprašanje, zakaj nismo prejeli dobav, katerim je termin ž.e potekel, obravnavala obseg novih kontingentov za izvoz tekstilij iz Italije v prvem trimesečju ter vprašanje cen.
g Kako lahbit naročite testenine? Trgovski obrali naročajo' testenine neposredno pri tovarnah testenin. Naročilom pa morajo priložiti odrezke za količino testenin, ki jo naročajo. Tovarne testenin vpisujejo naročila v poseben dnevnik. Prevod bo preodkazal tovarnam testenin ono količino moke, ki so jo razdale v obliki testenin po dnevniku in na odrezke, ki so jih prejele.
n Smrt pod a. tu.-:... i._. je doletela v Dražicah pri Sušaku mizarja Raliniira Ju-retiča.
n Razstavo ch!i'rovniš!-e^a pomorstva bodo preselili v Zagreb na Zagrebški /.bor. O lem se vsa j pomeni kuje ravnatel j Zbora
Ciro Cudina v Dubrovniku z ‘zastopniki dubrovniške razstave.
n Prvi dan zbiranja prijav za potre-'ške nakaznice je v Zagrebu naletel na ^velik odziv ter se je prijavilo ogromno ste-, vilo hišnih lastnikov. Prijave zbira nad 400 uradnikov.
n lOi! lovcev je lovilo divje svinje v okolici Varaždina že dvakrat, pa so ubih le 5 svinj. Divje svinje povzročajo na kmetskih poljih ogromno škode.
h (>0 lel ni umrl nihče, pa tudi oddeli! se ni nihče, v družinski zadrugi Svetozarja Stevoviča v vasi Borču v gružanskeiV okraju.
n Proslave sv. Tripuiia v Koloni so fcilo končane 'na svečan način s koncertom, 'I-metanjem ognja, procesijo ter tombolo, n Sneg s cerkvenega krova je zatrpa! 2J
letno dekle iz Nedclišča ,ki je šla mimo čakovske cerkve. Iz snega ji je molela roka, lako so jo mimoidoči opazili ter rešili. Bila je popolnoma brez zavesti ter ju je rešila le hitra zdravniška pomoč.
n Slavka žgunjcplvcev je bila v Zavido-vičih pri Zenici. Povod so bile zvišana cene ,.rakijr\ Žganjepivci so na protestnem zborovanju sklenili stavko, dokler ; slilničarji ne, bi znižali spel • cene na sla* ro višino. Bili so dosledni in so zmagah. Po 10 dneh je bila stavka zaključena s vsesplošnim popivanjem — po starih cenah.
n Boril se je z islradanim volkom mladi učitelj iz Pologa pri Tetovom. Napaden je bil na poli v šolo ter brez vsa\ kega orožja. Branil se je z golimi rokami, dokler ni privozil mimo vlak (er preplašil volka.
n Risa je ubil Peter Kalajdžič iz Drim-kola na planini Jablanici.
Radio
SREDA, 12. FEBRUARJA.
Ljubljana, 12 »Zvoki iz Bolgarije,: (pl.), to.OJ harmonika (Edvard Kovač), 17.30 Bizetovf Ariežanka-: (pl.), 18.20 pevske vaje (Luka Kramolc), 20 prenos iz ljubljanske opere. Beograd: 13 violinski koncert Meri žeželj* 17.25 kvartet, 20 prenos opere iz Nar. gleda*
dališča.
Zagreb: 20.30 pisan večer, 22.
•y> 15
plesna gl. — Praga: 16.30 koncert vesele gL 18.50 zabavna gl., 19.55 simfonična koncert. 22 češka gl. — Soiija, 12.50 in 19.50 lahka gl., 20 Schumannove skladbe, 21.25 sodobna gl. — Anglija: 20 večerni spored, 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna gl. — Beromiinster; 17 italijanska komorna gl., 19.15 Mendelssohne-ve klavirske skladbe, 20 pisan spored. - - Budimpešta: 15.20 lahka gl., 17.15 ciganski ork . — Nemške postaje: 16.20 pisan koncert, 18.20 in 21.15 zabavna glasba.
W. K. BAIITMELL:
45
/' '• :..." . :
Eksotični roman iz INDIJE
James Wilgard je opazoval na poti po stopnicah redke goste. En fes, dva turbana in en britanski oficir - to je bilo vse.
Po kopeli je zvonil.
Ali je tnissis Wilgard doma?«
Boy tega ni vedel. James Wilgard ga pošlje doli v urad. čez nekaj minut se pojavi direktor Burton.
•Missis Wilgard?-< vpraša prijazno.
Zelo žal mi je, mi ste r	«
>VVilgard,<: je dopolnil stari.
»Mister Wilgard, o, bolelo bi me, če bi mogoče vaša sorodnica —«
>Se je gospe kaj zgodilo?« ga prekine gospodovalno W i 1 g a r d.
Ne, ne. gotovo ne! - ■ Ne yem, ali vam smem povedati—«
.»Njen stric sem, edini sorodnik.
•O, to i/.preminja položaj,« je pohitel direktor z odgovorom. »Neke okoliščine, ki nii niso znane, so prisilile gospo, da je zapustila hotel.«
To se pravi -?■
Da se je missis Wilgard izselila.« >Kdaj?« ■
Včeraj kmalu po kosilu «
Kam?«
.Direktor Burton zmigne z rameni. j
»Alj in ničesar, prav ničesar oddala v!
uradu?«
»Ne, sir.*
."Ali je zapustila Allahabad?«,
»Mislim, da ne.«
»Zakaj?«
Ker .— no, ker ni imela dama, kakor je bilo videti, prav nikakih sredstev več.«
Val krvi plane staremu v obraz. Vtaknil je roke v hlačne žepe in stisnil pesti.
>Ali je — mogoče — pustila še dolgove — tu v hotelu?«
»Ne — vse je plačala do zadnje rupije -■ menda je bila zadnja. Kajti kakor smo zvedeli, je ves svoj nakit pri Ispadu --•«
»Kdo je Ispad?«
Juvelir, tretja hiša za vogalom.«
In?
»— prodala po svoji služabnici.«
'»Iskal bom, o sahib!« je dejal Ghagira Musinrvvalli.
James Wilgard je begal po sobi iti premišljeval. Igral sc je z dragoceno biserno ogrlico neprecenljive vrednosti Beatin božiček.
Kje neki se mudi? Ali je še v tem prenapolnjenem Allahabadu? Ali jo je to brezcRmo iskanje Aenes zonet odve<l’o v daljno, skrivnostno Indijo? Ali je šla v
gore? Proti morju?
»Sahib, šel boni po vseh trgih, še enkrat preiskal vse ulice. Še enkrat skočim k Ispadu! Spominja sc Mawase —
o	sahib, prav gotovo je bila Mavvasa!«
Kolikor mu je tudi pripovedoval, ga sahib, njegov gospod, ni r^'’-šal. čemu tudi? Tri dni že išče policija pogrešano — brez uspeha. Kdo ve — kje živi zdaj v bedi in pomanjkanju — mogoče kje na cesti, z ranjenimi nogami.
»Molči!« je prekinil tok Ghagirinihbesed. »Pripravi prtljago, Z večernim vlakom odpotujemo.«
Ghagira Musinnvalli se zdrzne.
»In mem-sahib?« se je drznil ugovarjati. >ln Mawasa, ki ima mojo sarango?«
Pogled izpod košatih obrvi mu je zaprl besedo.
Toda pred odhodom vlaka je Ghagira še našel čas. da se je splazil za urico k Ispadu, da, bi klepetal z njim o Masawi in njeni mem-sahib.
*
»Išči v sebi, ne zunaj!«
Neprestano so zvenele le besede v Beatineni srcu.
Toda ni imela mnogo časa za premišljevanje. Dogajanje jo je neumorno gnalo naprej. N
Drugi kos nakita je romal za prvim, •potem tretji — zadnji. Plačala je račune
—	in stala sredi vsega praznih rok. Na sveti večer, medtem ko je James Wil-gard sedel v vlaku Kalkuta-Alfahabad. je prosila Reata v serailu Khtisru za streho sebi in Ma\vasi. Zaman je pro;ila Indijka,
vse prošnje je
naj se vrne domov. N odgovarjala Beata »ne<.
In vendar: ko jc sedela v tesni, klet-kasli sobici in d"' "	•' ro večerjo, se
je začela skoro kesati. Ali je storila prav? Ali ji ni Forrest ponudil pomoč?
Toda ne! Rajši brezdomna, stradajoča.
—	kakor prenašati laž in hinavščino...
Mawasa se je splazila od nje, odvila skrbno ' ' no sarangi i. tv liki v temi... Lahno je potegnila lok čez strune...
Beata ni slišala.
Iz globin je vstal v njej teman, bradat obraz:
Charaman Bhuta.
Kakor grozeče svarilo so jo zganbile besede:
»Išči s šebi, ne zunaj 1!»
Sladko je pela sarangi pesem s liinia-vata. To-' ’ Beatino uho je bilo .še zmerom zaprto.
Ali je ta nauk Mahatme njena rešitev?
In tudi. če je policija stokrat zaslišala Charaman Bhuto in njegov rod: tu se vendarle skriva zagonetka.
Charaman Bhuta. kj potuje s svojo trumo ob (V'10'!! mvT Allah'1' jlu, kakor jc povedal Porrest,	to je soj
vražuik, ki ga mora iskati.
Sarangi je zvenela ...
S pogledom, ki prihaja iz pogreznjenih daljav, je Beata pogledala Indijko.
O. mem-sahib,« je mrmralo dekle-»ali naj pojem?«
Tuj smehljaj je legel okrog Beatiniil ust. *
jj,oy ge
Podežeijsko učiteljstvo uveljavlja svoje težnje
Učiteljska zborovanja v Ptuju, na Pragerskem, v Ljutomeru in Murski Soboti
V soboto je zborovalo učiteljstvo ptujskega ?"faja. Predsednik učitelj g. Drago Z u p a n-c>č je poro.čal o akciji drž. uradnikov in učiteljstva za povišanje prejemkov. Nadalje so razpravljali o seznamu učil in sklenili, naj vsaka šola nakupi učila po gospodarskem načrtu za dobo več let. Nato je sprožil debato °krajni šolski nadzornik g. Vizjak Ciril o aktualnih vzgojnih smernicah. Predsednik ome-‘•'i, da bodo odslej vedno na zborovanjih taka vprašanja. Končno so obravnavali še vprašanja pedagoške skrinjice. Prihodnje zborovanje Po 8. marca.
Isti dan je bilo na Pragerskem drugo letošnje zborovanje učiteljstva slovenjebistriškega okraja. Predsednik Miloš T a j n i k je pozdravil nove člane Kuhar Vido ter Založnik Nado, Posebno toplo pa je bil pozdravljen okrajni šolski nadzornik laškega okraja g. Ernest Vrane, ki je imel na zborovanju zanimivo predavanje. V situacijskem poročilu so poudarjali naraščajočo draginjo in slabo stanje uči-, ..va ter državnega uradništva. Prerešetali predlogu k finančnemu zakonu, med katerimi se omenja prvič tudi rodbinska pokojnina. Po posebni komisiji se bodo pregledala \ro. neprimerna učiteljska stanovanja, pa naj i o vsi šolski upravitelji pošljejo pred-seclnif.tv« društva vse potrebne podatke o primernih in neprimernih učiteljskih stanovanjih
po navodilih v »Učit. Tovarišu«.
Sledilo je zanimivo in vselej dobrodošlo predavanje šolskega nadzornika iz Laškega, znanega pedagoškega pisatelja Ernesta V ra n c a. G. Vrane je predaval »O pravilnem in nepravilnem pojmovanju šolskega dela«. Podal je vsa načela svobodne šole v luči pravilnega in nepravilnega izvajanja v praksi, podprta z mnogimi izkustvi iz lastnega učiteljskega in nadzorniškega delovanja. Prihodnje zborovanje bo marca ali aprila, v soboto, 15. febr. pa bo v Slovenski Bistrici pod vodstvom okraj. šol. nadzornika g. L. Cepudra vzorni nastop učiteljice gdč. Budje Angele.
Tudi učiteljstvo ljutomerskega okraja je zborovalo v soboto v Ljutomeru. Zborovanje je vodil predsednik g. I v a j n š i č. Kleno je bilo poročilo g. Kocbeka o banovinski skupščini in zbor je navdušeno odobril stališče, ki ga je delegat zavzel na skupščini. Sledila so poročila g. Kolarja o učit. pokretu, šol. nadzornika g. Karbaša o »Narodni prosveti«, g. Roškarja o blagajni in g. K o-r o š a k a o gospodarskih ustanovah.
Živahna je bila razprava o situacijskem poročilu, ki je obsegalo nekaj pozitivnih, pa tudi nekaj nerešenih problemov. V prvi vrsti gre za gmotno stanje, ki je že nevzdržno, nadalje za izenačenje prejemkov poročenih učiteljic, za stalnost,' napredovanje v V. sk.
Nesreča italijanskega letala pri TrebirTu
Letalo se je zrušilo in razbilo, pilot je odskočil s padalom
Te d: v. je letelo nad Trebinjem nekaj čju vasi Ravno v ljubinskem okraju. Le-
Ualijansko letalo. Videti je bilo. Pripravno mesto za pristanek.
da išče j talo je popolnoma uničeno, ni pa še ugo-Kmalu i tovoljena usoda italijanske posadke. Pilo
nato sr. ljudje opazili, da se je spustil pri; ta, ki se je rešil s skokom z letala, so
Dobrns-iia-jiu v trebinjskem
jtalo ,ie že
okraju 1
Padalom. 1
kroži j. nato pa je strmoglavilo
pilot s n e Kaj	časa
v obmo-
pridržali v mestnem poveljstvu v Trebi-nju.
Pms ■ava spomina dveh
srbsksh knezov
Valjevčuni in z njimi ves narod so proslavili spomin dveh umorjenih srbskih knezov Aleksandra Nenadoviča in Ilije Birčamna. Oba sta bila umorjena pred Karadjordjevičevo vstajo preč], 137. leti na mostu čez Kolubaro v Valjevu po na-iogu Melimed age Fočiča. S tem je hotel izzvati upor v srbskih krajih, kar pa mu ni uspelo. Letošnje zadušnice so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti in mnogo občinstva.
HRVATI BOuO DOBILI NOVEGA
SVETNIKA
Včeraj odpotoval- v Rim zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac zaradi kanonizacije blaženega Ivana Taveliea. Istočasno bo zagrebški nadškof razpravljal v Vatikanu tudi o evharističnem kongresu, ki bo junija letos v Zagrebu. Na ta evharistični kongres bo prišel tudi Posebni papežev odposlanec.
p ptujske ulicc nudijo te dni zanimivo sliko Hišni lastniki so odstranili sneg s pločnikov na ulico tako z ene, kakor z druge strani. Nekatere ozke ulice so naravnost zatrpane z visokim snegom, ki dosega ponekod nad I m višine. K temu so pripomogli mnogi, ki so iz dvorišč nosili sneg kar na sredo ulice in s tem .napravili cele gore snega. Naravno, da po taki ulici ni mogoč nikak promet.
p Mestno kopališče ne bode obratovalo od L. do 20. februarja zaradi montaže novega parnega kotla in preureditve notranjosti kopališča.
p Poskusen vlom v župno cerkev v Sv. Vidu pri Ptuju so izvršili štirje neznani zlikovci. Proti jutru se jim je posrečilo vdreti v cerkev, vendar mso imelj dovolj časa, da bi vlomili v i ibern.il;elj Prepodil jih je z dela organist g. Brglez, ki je ravno takrat prišel odpirat cerkev, da bi zvonil. Za neznanci poizveduje orožništvo
p Vlomi v Halozah so skoraj na dnevnem redu. Neznanci so poskušali vlomiti v klet pocestnika Šoštariča Ivana v Ljubstavi. Razočarani nad prazno kletjo so polomili nekaj posoda in odšli, isto srečo so imeli menda zopet isti se v dve kleteh, odkoder so odšli tudi praznili rok.
p Toplomer v Ptuju na mestni hiši je izredno zanimiv. Zunaj je mrzlo, pod nogami škriplje, a toplomer venomer kaže okrog 0° C. Ne vemo, ali mislijo mestni očetje sugerirati ijadem, da zunaj ni mrzlo kot je v resnici, ker i. ■ : ' im': mer nameščen tako, da ga od zadnji' Mtrani ogreva centralna kurjava notranjega, p-.-.v-t T i, Ali ne bi bilo umestno, da bi se po:,f,ivi;;i vremenska hišica na trg?
o	■;)<:«.;,> in vrtnarsko društvo v
Ti	j.> 4>rir. 11iI• >	\ n,‘daljo	preda
vanje	okr ivt, r'lila za	kmetijstvo	Zupana,	ki	je bil > prav dobro	obiskano.
lfub$''ana
a Zlato poroko sta obhajala g. Fran Urbanc, posestnik na Ježici, in njegova žena Marija.
a Poročila sta se g. Rudolf Mahovec, član uredništva »Slovenskega doma«, in gdč. Valerija Marušič, a Nova slovenska drama: like Vaštetove Visoka pesem«, drama iz Prešernovega življenja, jč dosegla pri krstni predstavi v Šentjakobskem gledališču velik uspeh.
a Književnika Frančiška S. Finžgarja je ob njegovi 70-letnici mestni svet imenoval za častnega člana mestne občine ljubljanske.
a Ljubljanski živilski trg je bil v preteklem tednu zaradi velikega snega bolj slabo založen. Sicer pa zdaj v zelenjavi tudi še ni dosti izbire. Dokaj prihaja na trg dalmatinske cvetače, ki ima ceno od 5 do 6 din. Pocenila so se jajca, zdaj jih dajejo kmetice tudi že po 1.25 din. Krompirja je malo videti, tu izvajajo kmetje še zmeraj nekakšno »blokado« ljubljanskega trga, ker niso mogli uveljaviti diktiranih cen. In tako se ljubljanske gospodinje zalagajo ponajveč s cenenim krompirjem na stojnicah mestne občine.	v
a Ljubljansko gledališči'. V drami danes ..Šesto nadstropje". — V operi danes ni predstave.
' a Na Ljudski univerzi julri predavanje ob 20. Predmet: Izbor planinskega cvetja. Univ. asistent Janko Brane bo razkazoval svoje barvne posnetke, sliki- pa bo tolmačila ga * prot. Beta iludalesova.
ffito
KINO UNION Tel. 22-21 Uaddv mala princesa, najlepši film z malo Shirlev Temple, izdelan v naravnih barvah.
KINO MATICA. Tel. 22-11. Morski volk. Zgodovinski velcfilm. Krefti Klvnn, Brenda Marshall .
KINO SLOGA. Tel. 27-.lt). Gospodar v itiji hiši. Filmska komedija. Hans Moser. Leo Slezak. Maria Andergasl.	*
V zvezi z izredno slabim materialnim stanjem so obravnavali in sprejeli posebno resolucijo, v kateri zahteva učiteljstvo takošnje povišanje prejemkov v sorazmerju z naraščajočo draginjo.
Na naslednjih zborovanjih bodo tudi predavanja domačih in drugih predavateljev, predvsem učiteljev. Naslednje zborovanje bo 8. marca v Križevcih.
V soboto je bilo v Murski Soboti redno učiteljsko zborovanje, katero je moral otvoriti mesto predsednika Hajnška. Paj
o Koroška ..oiieel". V Črni sla se poročila g. Mlinar Jakob ml., pd. .Motvoz in gdč. Pavla Klavž.
o Občni zbor gasilske čele v Murski Soboti bo l!i, l. m, ob tli. v velki dvorani hotela ..Slon'.
o V Bistrici pri Selnici je umrla ga. Pi-pnš Marija. Bila je izredno sposobna in vzorna gospodinja. Islo noč je umrl v Bislrici <S5letni preužilkar Hiter. Kljub vi-
islarosti je bil do zadnjega zdrav i
sok či
o Na Kobansko se je preselil za neka časa akademski slikar in asistent v um muzeju g. Golob J-ranjo, k proučeva
n
Črešnjevcu pri S:
riborskem
bo ob prostih urah na terenu : kobansko folkloro v j nici:
1 o Društvo kmetskih 1'aniov in deklet iz Škofje vasi je gostovalo v Vitanju z \ j seloigro ..Gospod senator" v režiji g. Vikija
šolsko tel o-
U l\ Ul 11L IlllMU Ul ITI^LUIIIKU IUi|iIMvtA. i il}“ j , .	*.	v
llcr Franc. \Ta dnevnem redu je bilo pre- j ' ()Zl'Pa ' danjeaiu so napolnili davanje okrajnega kmetijskega referenta i ' iK‘n,(’0 (i^ zadnjega količka.
.	*'	I	Ulili-	•»	alnlon
davanje okrajnega kniel.ijsk g. inž. Petkovška o praktičnem gospodarskem in gospodinjskem pouku, kjer se je posebno zavzemal za gospodarske tečaje in .sistematični gospodarski pouk v višji ljudski šoli. Zatem pa je podal g. štubl izvleček iz osnutka novega šolskega zakona, ki ga je izdelala ljubljanska kmetijska zbornica. Da bo lahko društvo zavzelo jasnejše stališče do tega, jw- bil izvoljen tričlanski odbor, ki mora do prihodnjega zborovanja vse podrobneje proučiti.' Ol) zaključku je bila sestavljena resolucija za zvišanje plač državnim uradnikom in upokojencem ler banovinskemu uradništvu.
o Hrastniška občina je najela kratkoročno posojilo v znesku '250.000 din za nakup rezervne hrane.
o V Kostanjevici ob Krki so spet obnovili tržne dneve, ki so jih gospodinje in
i prodajalke zelo pogrešal;
Celie
c Kmečka zveza je v nedeljo zborovala Celju. Po običajnih poročilih je govoril
EPIDEMIJA OŠPIC V DOLNJEM MEDMURJU
Letošnjo zimo je razsajala v Dolnjem Medmurju ligda epidemija ošpic. V nekaterih krajih so oboleli skoraj vsi otroci, vendar pa ni bilo doslej nobenega smrtnega slučaja. Zanimivo je. da tako zakoreninjene epidemije ošpic v teh krajih šc ne pomnijo.
senator Mihelčič, ki je vzpodbujal kmete k vztrajnem in složnem delu v stanovski organizaciji. Položaj našega kmeta je v sedanjih razmerah težaven, vendar mnogo boljši, kakor drugod. Rekel je, da je glede prehrane vse urejeno in se ni treba bati, Sa bi zmanjkalo življenjskih ker jih je dovolj v zalogi. Da zmanjka ,so krive samo prometne zveze. Glede hmelja upa, da se ga bo posrečilo v kratkem odprodati večjo množino v Ameriko. ,
c Mestno gledališče. Drevi ob 20. gostujejo Mariborčani. Uprizorili bodo dr. Do-boviškovo burko s peljem ..Habakuk''. Igra bodo ponovili jutri ob 20.
c Ljudsko vseučilišče. V četrtek, 13. t. m., ob 20. bo zadnjo predavanje v ciklu zdravstvenih predavanj! Predaval bo primarij dr. Lujo Thaler iz Zagreba o lemi: ,,Najvažnejša vsakdanja zastrupljenja".
c Mali oglasi v ..Večerniku" so najuspešnejši posredovalci za one, ki želijo kaj kupiti. prodati ali kar koli. Kdor želi v tem imeli uspeh, naj odda mali oglas v upravi ..Večerniku' v Celju, Prešernova ulica .'i. Sprejemajo se lam tudi veliki oglasi in novi naročniki,. ,,Vcčernik“ se. še isti dan dostavi na dom v mestu in okolici. Naročnina z dostavo na dom je mesečno samo 10 dinarjev. Vsak naročnik, ki ima naročnino v redu plačano, je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za 10.000 din.
OBSODBA ZAGREBŠKEGA MILIJONARJA
Zagrebško sodišče je zaradi odernštva siromašnih ljudi obsodilo 75 letnega d r a -potrebščin, "uljarja in večkratnega milijonarja Dra-včasili Česa gutina Vasica na tri leta ječe in na denarno kazen 632.430 din ter na plačilo sodnih stroškov .Zaporno kazen je moral oderuški milijonar takoj nastopiti.
MLADA MUSLIMANKA RODILA ČE-TVORČKE
^ \
le dni je v Gornji Zenici rodila -komat '0 letna muslimanka Han ir" a, žena kmeta Omerja Ali spahiča četvorke. Lit dan je povila tri zdrave deklice, drugi dan pa dečka, ki je bi! mrtev. Rojstvo četrtega deteta je bilo predčasno. Vse tri deklice in mlada mati so zdravi. Rozstvo četvor čkov je v vsej pokrajini zbudilo splošno pozornost in je velika senzacija, Ker doslej še ni nobena mati v tej pokrajini rodila niti trojčkov, kaj šele četvorčke.
o Na razbeljen štedilnik je padla 10 mesečna delavčeva, hčerka Marija Oselova iz Novih Jarš. Dobila je zelo nevarne opekline.
Plačujte naročnino
za ,'Večernik” brez opominov f
Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločili smo se, da tolike težave in izdatke rad; nerednosti nekaterih naročnikov na vsak način odpravimo. Zato opozarjamo cera naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim plačnikom naročnine zaračunali no din TO.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče,-že celo ne dnevniku, ki je — brez pretiravanja — razmeroma najcenejši list na svetu.
Naročnino ,ie treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do cS. v .mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—, za kateri znesek so sarmo redni plačniki naročnine za - VEČERN1K' zavarovani. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike:
Plačujte naročnino za »VEČERMK« brez opominov!
Uprava »VEČERN1KA:.
Maribor, Kopališka 6.
Parlament vojnih dobrovoSfcev v Ljuhlfan9
V nedeljo so imeli v predavalnici Društva inženirjev 22. občni zbor borci za Jugoslavijo z bojnih poljan, člani okrajne organizacije vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Velik obisk občnega zbora, tako s strani članstva kakor tudi raznih zastopnikov, je pokazal kako pojmujemo v sedanjih razmerah delo tistih naših nesebičnih in požrtvovalnih borcev, ki so nam priborili veliko in svobodno Jugoslavijo.
Zborovanje je vodil predsednik voj. dobr. g. prof. .1 J e r a s , ki se je v uvodnih besedah spomnil velikega umika srbskega naroda preko albanske Golgote in ponovnega povratka v svojo domovino, nakar je prešel na pozdrave, kralju Petru II. so veljale posebno izbrane besede. Tople pozdrave je izrekel tudi zastopniku komandanta mesta Ljubljane g. podpolkovniku Radojkoviču, zastopniku komandanta vojnega okrožja
kapetanu 1. ki. g. Albertu mestne občine ljubljanske g. Mašiču zastopniku Sokolske župe g. Jazbecu in vsem zastopnikom ostalih sorodnih organizacij, med njimi Preporoda, rez. oficirjev. kor. borcev, invalidov in bojevnikov. Spomnil se je še navzočega voj. dobrovoljca. znanega -ata« Mikuža, ki je te dni praznoval 60 letnico svojega rojstva. Skupščino so pozdravili mnogi prijatelji voj. dobrovoljcev tudi pismeno, med njim E. G a n g 1 in mariborska organizacija vojnih dobrovoljcev.
Tajnik g. K c j ž a r je nato predočil vse obsežno delo, ki so ga opravili v pretekli poslovni dobi. Pomagali so mnogim tovarišem pri izdajanju dobrovoljskih obveznic, nadalje so izdajali dobrovoljsko literaturo, sodelovali pri raznih prireditvah. predavanjih itd. Ob 25 letnici albanske Golgote so objavili v dnevnem časopisju več člankov. (Glej »Večernik« bo-
zastopniku žično m novoletno številko.)
Blagajnik g. Nosan je izčrpno poročal o stanju blagajne. V izredno navdušenih besedah, ki jih je večkrat prekinilo spontano ploskanje, pa je g. dr. Turk objasnil delo v redakcijskem odboru. Poudaril je izredno potrebo objavljanja zgodovinskih dokumentov o ustvaritvi Jugoslavije in povedal, da se že pripravlja drugi del knjige >Kladivarji Jugoslavije. G. dr. Hebein je prikazal izredno plodovito delo vojnih dobrovoljcev pri odboru za postavitev spomenika Vit. kralju Aleksandru L Zedinitelju. G. dr. L a p a i-n e je podal razrešnico odboru s pohvalo. Sledili so predlogi na Zvezo vojnih dobrovoljcev v Beogradu, pri volitvah -ui je bila ponovno izvoljena stara uprava s predsednikom g. prof, Jerasom, i,u-nikom g. Kejžarjem in blagajnikom g. Nosan o m na čelu.
Zammivosti
Kronane slave - begunci v Ameriki
..Prosimo, nikar ne govorite o vojni!'
Po letu 1815 je postala Amerika zato eišče vseh Evropcev, ki so morali iz najrazličnejših razlogov zapustiti svojo domovino ter odriniti iz »Starega sveta«. Verjetno pa Amerika še nikoli ni imela toliko odličnih beguncev kot vprav v tej svetovni vojni.
V	malem mestu Royalston v zvezni državi Massachusetts živi že nekaj časa
mašam v katoliški katedrali »Saint Pa-tric«.
V	Otavi v Kanadi živi nizozemska prestolonaslednica Julijana z obema hčerkama, princeso Beatrico in Ireno. Njena mati kraljica VVilhelmina in njen mož Bcrnhard v. Lippe sta ostala v Angliji. Sleharno jutro se princesa Julijana sama sprehaja po vrtu, le redko
j kdaj jo spremlja njena častna dama. Pr-j votno se je hotela princesa preseliti v
i	neko nizozemsko kolonijo, kar pa so ji zdravniki zaradi neugodne klime odsve-! tovali.
V	Montrealu se nahaja kraljevska rodbina, ki je v sorodu .s Habsburžani in dinastijo Orange, in sicer velika vojvodinja Luksemburška, njen mož princ Ee-
Zasneženo italijansko letališče v Albaniji
Nizozemska prest okru asledniea Julijana
priletna dama, z izrazom otožnosti in skrbi na svojem sicer še vedno lepem obrazu. Od glave do pet je oblečena v črnino. Vsako jutro jo meščani lahko vidijo, kako v družbi dveh mladih deklet, treh ali štirih fantov in elegantnega postaranega gospoda zapusti svoj dvorec ter obišče katoliško cerkev. Ta dama z majestetično pozo je bivša avstrijska cesarica in madžarska kraljica Žita. Dekleta in fantje, ki jo spremljajo v cerkev sc. njeni otroci: nadvojvoda Oto, vitek mladenič z malimi temnimi brki in fino rezanim obrazom, bivši prestolonaslednik, dalje nadvojvoda Feliks, nadvojvodinja Adčfaida, nadvojvodinja Gharlotta, nadvojvoda Charles-Louis in nadvojvoda Rudolf. Stari gospod, ki je stalno z njimi. je komornik cesarice Zite, grof Traut mandsdorf. Cesarska vdova se sedaj seli v Ouebec v Kanadi. Starejša sinova Oto in Felik večkrat obiščeta New York, kjer se nastanita v elegantnem hotelu v Park Aveniji. Nadvojvoda Oto je, kot pišejo, zelo dober katolik in kaj rad prisostvuje
,	'	'	S	•	<
S&8
V C	:
liks de Bourbon-Purma Ufja.t cesarice Zite) in njuni otroci. Družina je v vojnem času zbežala najprej v Francijo, odtod 1» v Ameriko na križarki »Treton«. ki jiw jo je predsednik Roosevelt poslal v Li-sabono.
V	Ameriki živi tudi norveška princesa Marta. Njen mož Olaf je z norveškim kraljem Haakonom ostal v Angliji S seboj pa je vzela svoje otroke. Lani je odpotovala na parniku »American Legion« iz Petsama v Ameriko, kjer je bila sprejeta kot gost »kralja jekla« Friderika Schefferja ki je no poreklu Norvežan. Princesa Marta stanuje v prekrasni pa* lači v Park Goodu v zvezni državi Ma-ryland. V prostem času marljivo plete nogavice in volneno perilo ter dela povoje za ranjence. Malone vse dni preživi v prostorih Rdečega križa, kjer so radi nje obešene številne tablice z napisi. »Prosimo, nikar ne govorite o vojni!«
Lekcija za medeni teden
Helena Bryant iz Nev/ Yorka je poročila marljivega elektrotehnika John Mc Corrta. Dva dni po poroki sta se odpeljala na poročno potovanje v Boston, kjer sta si v nekem hotelu na drugi aveniji najela sobo. da mirno preživita svoj medeni teden. Toda že drugo jutro so zaslišali sosednji stanovalci, grozovito vpitje iz njune sobe, ki mu je sledila grobna tišina. Hotelskemu osobju, ki je vdrlo v sobo, se ie nudil čudovit prizor. Na tleh je ležal onesveščen John, dočim je ob njem slonela Helena in grenko jokala. Moža so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili osem težkih poškodb, med njimi razbit rtos, skoraj odtrgano uho, izbito oko in zlomljeno ključnico. Ker mož ni bil. v stanju 'pojasniti zadevo, se je detektiv obrnil na gospo Heleno, češ naj mu pojasni odkod moževe poškodbe. '— Helena si je najprej obrisala solze, šele nato, je pričela: »Kriva sem jaz, toda hotela sem mu dati le majhno lekcijo. John
pa se mi je pri tern zoperstavil, kar me je tako vrglo iz tira, da sem izgubila razsodnost. Kaj se je potem, zgodilo, tega vam ne morem povedati... Videla sem ubogega Johna, kako je negibno ležal na tleh, in v srcu mi je bilo tako hudo, da sem sodila, da me bo konec...«
Helena Bryant je okoli dva metra visoka in 103 kg težka. Njena pest je ko kladivo. Zdravniki upajo, da bodo rešili ubogega Johna, dočim bo morala podjetna Helena ostanek medenih časov prebiti za rešetkami.
Spoznavanje
Jugovzhoda
Na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino je bil te dni izdelan načrt pouka za spoznavanje Jugovzhoda. S 4. sept. k' tošnjega leta bodo pričeli v tem okviru številni tečaji za mlade trgovce, ki jih bodo predavatelji seznanjali s problemi J11' govzhoda. Pouk ie brezplačen. Mimo splošnih predmetov iz gospodarstva i11 trgovine bo posvečena največja pozornost jezikom, ki jih govorijo narodi na Jugovzhodu.
Leoncavallova naglica
Znameniti skladatelj Leoncavallo je zadnje dejanje svoje opere »Zaza« napisa! in skomponiral v 24 urah. Tiskarski vajenci so sproti odnašali v tiskarno še ne dovolj suhe liste, tako da skladatelj sploh ni imel nobenega pregleda. V groznem vznemirjenju, kot blaznež, je hitel pisati note z desnico, medtem ko je z levico udarjal po klavirju. Med delom, ki je obsegalo 73 strani notnega papirja, je izpd skladatelj nič manj kot štirideset skodelic črne kave. Skladba pa je zares izšla na določeni dan ter je Leoncavallo izpolnil vse pogoje, določene v pogodbi z založnikom.
Madžarski zakon o zaščiti živali
Madžarsko kmetijsko ministrstvo je te dni izdelalo načrt zakona o zaščiti živali, ki ne upošteva samo domačih živali, ampak sploh vse živali, ki živijo na področju madžarske države. Po tem načrtu bo na Madžarskem kaznovano vsakršno mučenje živali, četudi bi bilo sior-
Guy de Maupassant:
'Raso o v or v vlalcu
Vagon je bil poln od Cannesa; ljudje so se pogovarjali, vsi so se poznali. Ko je bil mimo Tarascon, je nekdo rekel: »Zdaj srno na mestu umorov«. In pričeli so govoriti o skrivnostnem zločincu, ki jemlje že dve leti, od časa da časa življenje kakemu potniku. Vsak je izražal svoje podpostavke, vsak je dajal nasvete, ženske so drgetajo gledale v temno noč skozi šipe, v strahu, da se bo nenadoma prikazala pri vratih moška glava. In začeli so pripovedovati strahotne zgodbe in neljuba srečanja z norci v brzem vlaku, ure prebite med štirimi očmi s sumljivo osebo.
Vsak moški je vedel pripovedovati kak dogodek, ki mu je delat čast, vsak je bil prestrašil, podrl na tla in zvezal kakega zločinca v presenetljivih okoliščinah z občudovanja vredno prisotnostjo duha in drznostjo.
Neki zdravnik, ki je vsako zimo prebil na jugu, je pričel pripovedovati to-lc dogodivščino:
■Jaz še nikoli nisem imel te sreče, da bi izkušal svoj pogum v takih slučajih; poznal sem ženo, eno izmed svojih pacijentk, danes že mrtvo, ki je doživela najbolj nenavadno stvar na svetu, pa tudi najbolj tajinstveno in ginljivo.
Bila je Rusinja, grofica Marija Baranova, visoka dama izredne lepote. Saj veste, kako lepe so Rusinje, vsaj zdijo se nam morda s svojini finim nosom, s svojimi nežnimi usti, z očmi, nedoločljive barve nekake sive modrine ter s svojo hladno milino. V sebi imajo nekaj hudobnega in zapeljivega, ponosnega in sladkega, nežnega in strogega, z eno besedo nekaj očarljivega za Francoza. V bistvu je to morda samo razlika v plemenu in v tipu, ki je vzrok, da vidiš toliko stvari na njih.
Njep zdravnik jc že pred več leti , uvidet nevarnost pljučne bolezni in si je prizadeval, da jo prepriča, naj odpotuje v južno Francijo;
toda ona je trdovratno nasprotovala, da bi zapustila Petrograd. Slednjič, lansko jesen, se je zdravnik, ki jo je smatral za izgubljeno, posvetoval z njenim možem, in ta je odredil, da mora žena takoj odpotovati v Menton.
Vozila se je v vlaku, sama v svojem oddelku, dačim so se njeni služabniki vozili v drugem oddelku. Sedela je pri vratih, malo žalostna in gledala, kako so letela mimo polja in vasi; počutila se je osamljeno, vso zapuščeno
v	življenju, brez otrok, skoro brez sorodnikov, ime(a pa jc moža, ki je ni ljubil in ki jo je poslal tako na konec sveta, ne da bi šel z njo, kakor pošljejo v bolnico bolnega hlapca.
Na vsaki postaji je prišel poizvedovat njen služabnik Ivan, če gospodarica ne potrebuje česa. Bil je star služabnik, slepo vdan in pripravljen izpolniti vse, kar bi mu naročila.
Nastala je noč, vlak je drvel z vso hitrostjo. Spati ni mogla, preveč je bila razburjena. Nenadoma ji je prišlo na misel, da bi preštela de nar. katerega ji je zadnjo minuto izročil mož. Odpela je malo torbico in izpraznila na krilo svetlečo se kovino.
Toda nenadoma jo je presenetil piš hladnega zraka. Presenečena je dvignila glavo. Vrata so se odprla. Grofica Marija je prestrašena vrgla šal preko srebra v krilu in počakala. Preteklo je nekaj trenutkov, nato se je prikazal neki moški, gologlav in ranjen na roki in sopihajoč; bil je v večerni obleki. Zaprl je vrata, sedel, pogledal svojo sosedo z bleščečimi očmi, nato pa zavezal z robcem zapestje, iz katerega je curljala kri.
Mladi ženi se je zdelo, da se bo onesvestila od strahu. Ta človek je gotovo videl, kako šteje denar in jc prišel, da jo okrade in ubije.
Gledal jo je neprestano, zasopel, brez dvoma pripravljen, da zdaj zdaj skoči proti njej.
Naenkrat pa ji reče:
»Gospa, ne bojte sc L
Ni odgovorila, saj ni mogla odpreti ust in čutila je, kako ji bije srce in ji šumi v ušesih.
Povzel je:
-•Nisem zločinec, gospa.«
Še vedno ni ničesar odvrnila, toda v naglem gibu so se ji približala kolena in srebro se je vsulo po tleh.
Neznanec je presenečen gledal ta kovinski potok in se nenadoma sklonil, da bi pričel pobirati
Ona pa se je preplašena dvignila in spustila na tla ves svoj denar iiVzbežala proti vratom. Toda neznanec jc razumel, kaj je nameravala; vstal Je, jo prijel in posadi! nazaj z besedami: Poslušajte me, gospa, jaz nisem zločinec in naj vam bo dokaz to, da vam bom pobral vaš denar in vam ga dal. Toda jaz sem izgubljen mrtev, če mi ne pomagate preiti meje. Več vam ne morem povedati. V eni uri bomo na zadnji ruski postaji; v eni uri in dvajset minut bomo prešli carsko mejo. če mi ne boste pomagali, sem izgubljen. Vendar, gospa, nisem niti ubijal, niti kradel, niti storil kaj nečastnega in prisegam vam to. Več vam ne morem povedati.«
Pokleknil je in pobral ves denar čisto pod klopjo in iskal najoddaljenejše novce. Nato pa, ko je bila usnjena torbica spet polna, jo je izroči! svoji sosedi, ne da bi izpregovoril besedo ter zopet sedel na drugi konec oddelka.
Nobeden izmed njiju se ni premaknil. Ona je ostala negibna in nema, še vedno onemogla od strahu, a se je počasi pomirjevala. Kar tiče njega, ni napravil nobene kretnje, nobenega giba; sedel je ravno, oči jc ime! uprte pred sebe, bil jc silno bled, kakor bi bil mrtev. Od časa do časa ga jc pogledala bežno, a hitra je obrnila pogled.
Bil je človek, star okoli trideset let, zelo lep; zdelo se jc, da je plemič.
Vlak je drvel v noč s svojimi enakomernimi udarci in zdaj zmanjšal hitrost, nato pa spet drvel z vso brzino. Toda kmalu je začel voziti počasi, večkrat zapiskal in se ustavil.
(Sledi konec.)
jeno v duševnem afektu. Posebno obširni so predpisi glede dresure Živah. Kot prekršek zakona se smatra tudi prekomerno iztrebljenje perutnine. Ptice se ne smejo loviti z lepilom ali kakim drugih1 sredstvom, ki bi pri lovu povzročilo živali bolečine. V medicinske in znanstvene namene se smejo uporabljati živali K pod najstrožjim nadzorstvom. Konje, pse, mačke in opice je mogoče uporabiti pri poskusih le tedaj, ee bi za poskuse tte bile pripravne kake druge živali. Stroga kazen je določena tudi za one osebe, ki.. bi pregnale žival. V vseli upravnih okrajih države bodo ustanovljeni posebni nadzorni odbori, ki bodo odgovorni za to, da se bodo strogo izvajala vsa določila zakona o zaščiti živali.
X Samo tretjina ljudi na zemlji uporablja pri jedi nož T11 vilice. Druga tretjina uporablja lesene paličice, dočim so tretji tretjini ljudi nož, žlica in vilice popolnoma neznana zadeva ter jim vse troje nadomeščajo —- prsti.
— Glej ga, najprej ml požre psa, potlej pa se mi še skrije!
Mariorslst okrajni RK med najdejavnejšimi v Sloveniji
Včeraj dopoldne je bil v lovski sobi Pri »Orlu« dobro obiskan občni zbor Okrajne organizacije RK v Mariboru, ki Kil je vodil zaslužni predsednik g. dr. Jančič. Uvodoma je pozdravil zastopnika vojske podpolkovnika g. M a s 1 a-ča, oba okrajna načelnika gg. dr. Šiško in A j le ca, zastopnika mestne občine dr. Sen kovic a, posle vodečega Podpredsednika banovinskega odbora RK 8. dr. Otona Fctticha iz Ljubljane in številne zastopnike občinskih odborov RK. Nato je prečital poslanico predsednice RK kneginje Olge in izčrpno poročal 0 uspešnem vsestranskem človekoljubnem delu.
Upoštevajoč sedanje razmere je okrajni odbor RK posvetil največ pažnje izobrazbi Čim večjega števila bolničarjev in bolničark. Zato je organiziral kar 6 bolničarskih tečajev, ki so jih vodili gg. dr. M ari.n, dr. Bedjanič, dr. Po-Srnje, dr. V el ker. dr. Vrečko, dr. C i j a n in dr. H o r v a t. Tečajev se Še udeležilo 296 oseb, od katerih je položilo izpit 175 bolničarjev in bolničark, en tečaj še traja. Poleg omenjenih gospodov sta predavala na tečajih še dr. ■J urečko in predsednik dr. Janci č Maribor ima danes 360 izprašanih bolničarjev in bolničark RK ter 77 izprašanih Samarijanov in samarijank. RK je ustanovil tudi sekcijo dajalcev krvi, v katero Se ie vpisalo doslej že 40 oseb. Sporazumno z vojaškimi oblastmi se bližajo koncu predpriprave za organizacijo dveh ambulant. Društvo je nakupilo mnogo
sanitetnega materiala. Tuidi letos je poslal RK 65 otrok v .počitniško kolonijo na morju, ki jo je vodil g. R a v t e r. Večino stroškov za to kolonijo so nosile tukajšnje tovarne. Teden RK je lepo uspel in so dale zbirke 7491 din. Vse prireditve v okviru tedna RK so prav lepo uspele. Glavni vir -dohodkov, priljubljena tombola RK je morala letos odpasti, ker so zgolj iz birokratičnih razlogov dovoljenje odklonili, kar spričo človekoljubnega dela RK ni razumljivo, posebno še, ker so druga društva lahko priredila tombole.
V	preteklem letu so bili ustanovljeni trije občinski odbori RK, in sicer pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Rušah in v Hočah. Društvo RK v Mariboru šteje 1444 članov (391 rednih in 1053 podpornih). Podmladek deluje na 19 mariborskih šolali s 2.114 člani.
Sledila so poročila tajnika okrajnega šolskega nadzornika g. Močnika, blagajnika ravnatelja g. Pfeiferja, predsednika Podmladka g. R a v t e r j a. skladiščnika magistra g. M i n a r i k a in predsednika nadzornega odbora g. dr. Senekoviča.
Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem izvoljen ponovno za predsednika g. dr. Jančič, izvoljen pa je bil Hidi ves stari odbor.
Nato je govoril podpredsednik banovinskega odbora g. dr. Fettich, ki je, poudarjal, da je mariborska okrajna organizacija RK najdelavnejša v Sloveniji. Glavni odbor RK je za človekoljubno delo odlikoval g. dr. Korenčana z zlato. gg. dr. V e 1 k e r j a in lekarnarja magistra M i n a £ i k a s srebrno kolajno, kar so vsi z odobravanjem sprejeli in odlikovancem prisrčno čestitali.
Podeželje za tečaje o trsni rezi
Vinarska šola v Mariboru prireja vsako leto za vinogradnike v mestu in bližnjo okolico nad vse važne .tečaje rezi. Večinoma se to delo vrši v vinogradih šole same. Za viničarje in posestnike iz vzhodnih Slov. goric je pa Maribor malo predrag in tudi predaleč. Po lanski pozebi po naših vinogradih bi pa vendar bilo potrebno, da se tudi tukaj pokaže, kako naj letos obrezujejo trs. Ker so stroški za strokovnega učitelja neprimerno manjši in bi tu vsak lahko priso-
stvoval reznemu tečaju, bi bila res utemeljena naša prošnja, da se tak tečaj priredi tudi pri Sv, Bolienku na Kogu. Do tega kraja vodijo iz vseh strani lepo urejene ceste, leži pa tudi nekako v sredini vinogradskega trikota Ljutomer -Ormož - Središče. Po lanski katastrofi bi bil tak tečaj v naših krajih več ko potreben. Brez dvoma je že več krajev, kjer vlada interes in potreba za te koristne tečaje, ki naj bi jih naša Vinarska šola razširila čimdalje po podeželju.
Paviljon bolnišnice bo letos dograjen
Vprašanje povečanja mariborske bolnišnice oziroma gradnje bolniškega paviljona ie povzročilo pri nas že mnogo razburjenja in razprav. Končno so se odločujoči le odločili za dograditev tega Prepotrebnega paviljona, saj so dosedanji prostori v bolnišnici mnogo pretesni za tako velik okoliš.
Z verodostojnega mesta smo obveščeni, da bo bolniški paviljon dograjen do septembra, če ne bodo tega preprečili nepredvideni dogodki. Denar je zagotovljen, material je nakupljen in za sedaj ni prav liikakih razlogov, da bi se gradnja nove mariborske bolnišnice ne končala do letošnjega septembra.
Letos je banovina uvedla neko novost. Zaradi vedno večjega naraščanja cen gradbenega materiala je dala banovina na razpolago potreba denarna sredstva. Čeprav še niso bila vsa dela oddana, so nakupili 90% vsega potrebnega gradbenega materiala, ki je vskladiščen v tukajšnji bolnišnici. S tem so preprečili razne ovire pri nadaljevanju del, ker tako ni nastala razen pri mezdah nikaka sprememba v stroških. Tudi s te strani
je dograditev torej zagotovljena.
Banovina je oddala že vsa razpisana dela razen vodovodnih. Zato tudi v tem pogledu ni ovire za dovršitev gradbenih del. Edini problem je v ureditvi centralne kurjave. Nov načrt predvideva enotno centralno kurjavo za vse objekte mariborske bolnišnice. Doslej je bito 8 kurišč, po novem pa bi bilo eno samo kurišče za centralno kurjavo, kar bi bilo mnogo ceneje in bi seveda tudi rta snagi mnogo pridobili. Tudi moderno pralnico nameravajo graditi. Nedavno je posebna komisija pregledala teren in načrte ter jih odobrila.
V	novem bolniškem paviljonu bo 200 do 250 postelj z vsemi potrebnimi pritiklinami. S tem bi bila kriza mariborske bolnišnice rešena in bi bolnikom ne bilo treba ležati na hodnikih. Poudariti je treba, da se je za dograditev bolnišnice zelo zavzet sedanji ravnatelj mariborske bolnišnice d r. R a d š e 1, ki ima poleg prejšnjega ravnatelja vseučiliškega prof. dr. Hribarja za rešitev tega perečega problema v Mariboru največ zaslug -ig.
Ruski večer preložen
na nedeljo 16. februarja 1941 ob 20. uri v Narodnem domu
N© dot<kaite se pri-frgamfi električnih žic
Plasti snega, ki se te dni vsipavajo raz strehe, lahko pretrgajo elektrovodne žice. Opozarjamo občinstvo ,da je dotikanje ali odstranjevanje odtrganih električnih žic na tleh ali takih, ki visijo, smrf-noncvarno. Enako nevarne so lahko tudi Pretrgane telefonske in antenske žice. ker se viseče k tlom dotikajo večkrat elektrovodne napeljave. O vsaki najdbi takih zic treba takoj obvestiti mestno -električno podjetju. Frančiškanska ul. 8., telefon 23-23 ali zadevo nemudoma javiti na najbližji policijski stražnici, oz. orožniški postaji Prostor, kjer se nahaja odtrgana žica. naj se zavaruje ali po-stuvi takoj paznik, dokler ni nevarnost dotika ods‘raniena po strokovniakiii.
KAJ Jh S SNEŽNIMI PLUGI?
Ko je zapadel zadnji visoki sneg ter je oranje snega po mestnih ulicah, zlasti na Periferiji kaj počasi napredovalo, se je slišalo v opravičilo temu, da sta oba me-
stna motorna pluga za oranje neuporabna zaradi nekega kvara. Razumljivo je, da je zaradi velikih množin snega na cestah in ulicah močno trpel vozovni promet, pa tudi pešci s periferije so bili izpostavljeni neprijetnosti, da so morali dnevno gaziti sneg. zlasti v jutranjih urah. ko še poti niso bile izhojene. Mali leseni plugi kajpada motornih niso mogli nadomestiti, pa tudi prizadeti ljudje v ulicah na periferiji precej manje posvečalo pažnjo temu, ali in kako lahko njihovi someščani hodijo po hodnikih za pešce, odnosno po cesti sploh. Popravilo plugov traja jako dolgo. Prizadeti so to komentirali v dnevih visokega snega na razne načine. Vsi se pa čudijo, da sta neuporabna oba pluga hkrati in da sc ni oo zadnjem večjem snegu, ko se je njuna uporabnost bržkone pričela, do danes že izvršilo potrebno popravilo
m. Za Rdeči križ je nabrala v okviru nabiralne akcije po mariborskih hišah gdč. Erika Bošnjakova, hčerka znanega narodnega delavca, 1490 din, za kar ji je izrekel predsednik Okrajnega odbora RK g. dr. Jančič na nedeljskem občnem zboru toplo zahvalo.
m Otvoritev Materinskega tečaja bo dre-
vi	ob 20. na Ljudski univerzi s predavanjem di’. Meška: ..Družina in njeno poslanstvo/'
m Premeščena je za učiteljico v Mariboru šolska tajnica pri okrajnem načelstvu Maribor, levi breg. Andrijana Raiek. m. Združenje krojaških mojstrov ima 24.
februarja, ob 20., v Gambrinovi dvorani občni zbor.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice. V
sredo, 12. t. m., ob 20., bo redna vaja v običajnih prostorih. Udeležba obvezna. Novi člani dobrodošli.
*	Ker sta v soboto šef baleta Žukovskij in priinabalerina Vasiljeva zadržana radi slavnostne predstave v Nar. gledališču v Beogradu v korist zimske pomoči se vrši ..Ruski večer” v nedeljo, 1(5. febr.. ob 20. uri v Narodnem domii.
m. Zveza Maistrovih borcev sklicuje za 12. t. m. v gostilniških prostorih Narodni dom tovariški sestanek. Da vzbudimo z medsebojnim kramljanjem spomine preteklosti, vabimo vse one tovariše borce in neborce, ki so se na kakršenkoli način v letih 1918—1919 udeležili akcij za osvoboditev naših severnih meja.
m. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu bo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek, 3. marca 1941. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8,-—12. in od 14. do IS. Za hrano si skrbijo tečajniki sami.
m. Neresnična govorica. V zadnjih dneh so se širile govorice, da se namerava izdeloval-nica štampjljk »Sofra« (T. Soklič) v Gregorčičevi ulici 24 preseliti v Beograd, Tudi ni res, da se bo imenovana tvrdka spremenila v delniško družbo.
m Strelski odsek Lovskega društva v Mariboru opozarja svoje, člane in prijatelje strelskega športa, da bo sobno stre-Ijanje vsako sredo od pol 20. dalje v kletnih prostorih v Narodnem domu.
m Avtobus /.a smučarje bo vozil v soboto. 15. t. m., ob 17. uri do žage pod Mariborsko kočo. Vozna cena 10 din. Prijave sprejema g. Cop v trgovini Olvmpiu-Spprl
m. Tatvina perila. V zaklenjene prostore za sušenje perila na podstrešju je vlomil neznani zlikovec v neki hiši v Krekovi ulici ter odnesel inž. Viljemu Mastenu in Adolfu Cimermanu skupno za okoli 900 din raznega perila.
m. Srebrno cigaretno dozo je nekdo izmaknil iz žepa plašča poslovodji Albinu Koprivniku iz Jerovškove, ko se je peljal v avtobusom na progi 1. Na pokrovu sta zunaj vgravirani črki A in K, na notranji strani pa letnica in ime Roglič.
m. Berglo si je zlomil na cestišču v Sodni ulici 74 letni Šteferl Matija, ki se mu je spodrsnilo. Ker brez nje ni mogel dalje, so ga poklicani rešilci prepeljali na dom. m Zlat ženski prstan je našla pred kinom Union« v Cafovi ulici služkinja Marica Erker ter ga oddala na policiji Prstan ima vložen beli kamen.
ni. Voz se je zvrnil na 34 letnega kmečkega dninarja Martina Robnika iz Kamnice ter mu zdrobil nogo. — Enaka nesreča je zadela 53 letno posestnico Antonijo Pihler-jevo iz Vurberga, ki je na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo.
m. Pri smučanju si je zlomil nogo 21 letni zasebni uradnik Friderik Karasek iz Sv. Lovrenca na Pohorju.
ni. Razne nezgode. Pri kuhanju žganja je para puhnila v obraz 21 letnemu posestniškemu sinu Jožetu Murku od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Dobil je težje opekline. — Konj se je zvrnil na nogo 51 letnemu posestniku Štefanu Godcu iz Hoč ter mu jo zlomil. — Na spolzki cesti v Studencih je po nesreči padel 31 letni mizarski pomočnik Franc Haberl ter si poškodoval nogo. — Z lestve je padel 61 letni zidar Kranjc Franc iz Maribora ter si pri tem zlomil roko in se precej poškodoval po glavi.
m Viomna tatvina. Neznani vlomilec je vlomil skozi garažo v ključavničarsko delavnico inž. Martina Cojzerla na Aleksandrovi cesti; odnesel je več strojev in orodja ter povzročil s tem precej škode.
m Ruško je razneslo v roki 33 letnemu delavcu Francu Horvatu iz Ploderšnice pri Mariji Snežni, ko je streljal vrane .ter mu pri Lem močno raztrgalo roko.
m Dvojčka Peter in Pavel Pire sta sc že vrnila domov. Po pobegu od doma sla prišla peš do Sl. Jerneja na Dolenjskem, kjer sta sc oglasila pri svoji babici. Oče je dobil brzojavno , obvestilo o tem ter jih je sam pripeljal domov.
m Malo perutnine prinašajo zadnji Cas kmetje na,mariborski živilski trg. V soboto je bilo vsega 23 kokoši, .'50 parov piščancev, 10 puranov ,3 race. Cene so bile sledeče: kokoši 35—15 din, piščanci 38 85 din za par. purani 70—90 din. raci' 28—30 din.
*	Sokolsko društvo Maribor 11. Pobrežje
vabi svoje članstvo in prijatelje, da se udeleže^ predavanja Zveze kulturnih društev, ki sc lx> vršilo v sredo, dne 12. t. m., ob pol 20. uri v Pobrežki kino dvorani o temiLondonski pakt''! Predaval bo gospod profesor Bučar iz Ljubljane.
Državna razr. loterija
GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE
(2. dan glavnega žrebanja)
Din	100.000—:	39747
Din	80.000.—:	34197
Din	50.000.—:	42166
Din	30.000.—:	79217	83434
Din	24.000.—:	6788	29724	44521	74540
Din	20.000.—:	46189	49195	59659	80745
98511
Din	16.000.—:	33132	45798	50591	54798
Din	12.000.—:	14409	20368	20549	99780
Din 10.000.—:
9879 9893 12482 23405 28608 35498 37418 36268 37632 63742 75373 75779 77997 81866 83631
Din 8000.—:
7866 15078 16609 33282 3427! 55837 62737 84552 86189 87300 Din 6000.—:
10420 10841 28842 29700 33462 70752 72104 80558 80558 8090S
Din 5000.—:
9260 9790 10399 11568 20559 30243 33608 38797 39552 40705 59955 62068 65371 77012 89235 95343 95690 97219 97730
2927 7974 34010 34178 69^24 74277 94796
5936 6084 39445 53199
1329 9663 41275 56511 90434
5258 *7257 21738 27357 44303 47279 92965 94270
Din 4000.—:
5441	5963	6850	6960	8735	11873	13587
14672 19499	21730	22962	23211	25183	25671
25804 27656	29737	31846	36122	38742	39487
41065 41400	41434	42082	45713	47166	49372
49706 50746	55001	57484	58279	60129	61505
62375 6239!	68173	71197	71465	71587	75739
76238 77403	77764	78455	79746	82709	82774
83134 87627	94863	95044	95935	97417	98672
(Brez jamstva.)
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—.
Vsi oni, jd so zadeli dobitke v naši kolekturi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago.
Bančna poslovalnica DEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. febr. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13.
mr '-rami : r? .
Narodno gledališče
Torek, 11. febr.: zaprto. (Gostovanje v Ge-, Iju).
Sreda, 12. 1'ebr.: zaprto. (Gostovanje v Celju).
Četrtek, .13. febr.., ob 20.: „Sumljiva oseba" Bed C.
Prešernov večer bo v kratkem. Prvotno je bil nameravan že decembra, pa jo bil zaradi smrti ministra g. dr. Korošca od-godon. pozneje pa so ga ovirali božični prazniki in druge prireditve.
Kino
* KSPLANADi: KINO. Od danes „V ženskem carstvu', sodeluje 135 najlepših hoi-Iywoodskih žena. Razkošje, sijaj, bajne toalete.
GRAJSKI KINO. Danes „Njpn prvi renrfez-vous“. Deanna Durbin. Film prekrasnih pesmi Ave Maria. Musete. Ljubezen je vse.
* UNION KINO. Od. danes do čelrtka zabavni film „Samo za moške", prvi film v srbo-hrvatskem jeziku.
KINO STUDENCI. 10. iebr. »Pripadam tebi‘‘ (Zlomljena srca).
Sirite »Večernik"!
Film
Prvi film Marie Landrockove
Mlada ^umetnica Marie Landrock ju odigrala prvo vlogo na filmskem traku v Ufinem »Nedolžna ljubica«. Njen partner je bil Willy Fritsch. Marie Landrock igra v tem filmu vlogo balerine, članice baletnega zbora v nekem velikem mestu. Ne pozna sveta na ljudi, živi samo za ples in gledališče. Noč za nočjo na-
stopa kot neznatna balerina, osvetljena z gledališkimi reflektorji. Njeno življenje bi se tako nadaljevalo, če bi se ne bila seznanila z nekim mladim slikarjem. Razvila se je njena prva ljubezen, .‘vtem filmom je doživela Landrocko-va lep uspeh, ki ji je Utrl pot med hoilywood-ske zvezdnice.
soor<
Drugi Gutenbergov smuk
Pri jako lepem vremenu so se v nede-18. Aleksander Zupan 41:23, 9. Pavel Vo*
Naše poljedelstvo v filmu
Krški Sokol je preteklo nedeljo v kino-dvo-rani svojega doma priredil popularno strokovno predavanje k filmom »Poljedelstvo v Jugoslaviji«. Prireditev je bila brez vstopnine in namenjena predvsem za kmete iz okolice. Na filmu je prikazan način in uspeh industrijskega obdelovanja njiv na raznih veleposestvih v Vojvodini, Sremu in Srbiji s stroji in uporaba raznih umetnih gnojil, način in uspeh primitivnega obdelovanja polja z lesenim plugom in brez gnojenja v Južni Srbiji. Predaval in filmske slike je razlagal upravitelj ljudske
šole v Krškem in podpredsednik sadjarske podružnice g. Horvat Ivo. Polna dvorana poslušalcev, ki so pazljivo poslušali predavanje in razlaganje filmskih slik, je splošno priljubljenemu predavatelju in odbornikom Sokola bila pač najlepša nagrada.
Po končanem predavanju je uprava Sokolskega doma vse poslušalce, a najbolj navzočo mladino, prijetno iznenadila, ko se je na platnu začel odvijati filmski žurnal in prikazal važnejše dogodke današnjega časa. R-D
IIOLLY\YOOI)SKI IGRALCI PRI ROOSl> VELTU
I‘rezident Roosevelt je nedavno po varuhi! v Iielo hišo več najuglednejših filmskih igralcev iz IIolly\vooda. Priredil je lijim na čast svečan banket, pri katerem je imel Roosevelt daljši nagovor. Bodril jc zvezdnike k nadaljevanju uspešnega tlela pri ameriškem iilmn.
zunanje prizore za novi madžarski film »Danes, včeraj in jutri«. Pri snemanju bo zaposlenih tudi mnogo naših ljudi.
jo poizkusili tudi mariborski grafiki v smučanju. Priredili so na progi od Razglednega stolpa preko svojega stavbišea na Pohorju do gostilne Hoste v Radvanju smuško tekmo, katere se je v konkurenci udeležilo 10 tekmovalcev, izven konkurence pa se jih je prijavilo 12. Zaradi težkega južnega snega je bila proga za tekmovalce razmeroma jako težka, marsikateri si je zaradi tega polomil smučke, med tekmovalci izven konkurence so trije odstopili.
Med grafiki je odnesel letos prvo mesto Janko Krajšek v času 28:39 pred lanskim zmagovalcem Ignacem Borovnikom s 30:16. Nadaljnja mesta imajo: 3. Ervin Berkič 32:00, 4. Jože Gasparič 36:37, 5. Viktor Eferl 37:56, 6. Franc Čanžek 38:08, 7. Viljem Nachtigal 38:39,
kač 42.6, 10. Stanko Senekovič 47:45.
Izven konkurence je zmagal Janko Šubic v 27:56. kar pomeni obenem naj* boljši čas dneva. Slede mu 2. Franc Pečnik 28:16, 3. Erili Mihec 29:40, 4. Polde Kokol 30:44, 5. Karel Pečnik 31:59, & Viljem Marhelj 32:03 itd. Organizacija tekmovanja pod vodstvom Staneta Juvana je mnogo prispevala k uspehu letošnjega 2. Gutenbergovega smuka. Ker je lanski zmagovalce ostal letos na drugem' mestu, se bo tekmovanje pred dokončno osvojitvijo pokala ponovilo najmanj se enkrat.
Po končanem tekmovanju je bil v "S0* stilni Mihevc-Mautner družabni zaključek letošnje smuške prireditve naših grafikov.
Izbirne tekme obveznikov telesne vzgoje
AN V SHLHIDAN JK DOSEGLA KARIERO ZARADI LEP1II NOG
Nedavno je pripovedovala slavna filmska zvezdnica Ann Shcridan ameriškemu časnikarju, kako se je pričela njena kariera. Razgovor jc pričela z besedami: Moja kariera se je pričela z. nogami. Sprva vedela, kaj delajo moje roke in kaj noge. Skratka, nisem bila njihova gospodarica. Moja kariera se je pričela znogami. Sprva sem sodelovala v filmu samo z nogami. Ce katera igralka ni imela lepih nog, so poklicali mene, da sem ji posodila nogo. Pozirala sem samo s posameznimi deli telesa. Mnogokrat sem morala posojevatl igralkam tudi roke. Zgodilo se je tudi, da so v istem filmu igrale zvezdnice z mojimi nogami, rokami, rameni itd/'
MADŽARSKO FILMSKO PODJETJE SNEMA V SPLITU
Te dni je prispela v Split ekspedicija madžarskega filmskega podjetja »Pala-tinus-film«, ki bo v Dalmaciji snemala
VVILI.V KIRGEL I la
Obvezniki telesne vzgoje v Mariboru so imeli konec preteklega tedna druge izbirne smuške tekme, da se izberejo oni tekmovalci, ki bodo pripuščeni k prvenstvu Slovenije, ki ho 15. in 16. februarja pri Celjski koči.
Tekme so se vršile v teku in smuku. Za tek je startalo 28 tekmovalcev. Kljub težki progi, ki jo merila 5 km z višinsko razliko 150 m, so vsi dospeli na cilj. Zmagal je Kunc v času 30 : 22, 2. Simonič 32:05, 3. Žunter 32:41, 4. borneci 32:42, 5. Mirk
33:10, dalje Vlaj, Rojko, Lokar. Jakac* llarb.	'	v
V smuku jc na progi Ruška koča—Kuse vozilo 23 obveznikov, ti km dolga proga Z višinsko razliko 650 m, je bila precej težavna in mestoma nevarna. Zmagal ,|C 2unter v 9:19, 2. Rojko 10:36, 3. Kunc 10:55, 4. Jakac 11:17, 5. Pornezi 11:39- .
Z oziroma na težko progo ter juzm sneg so rezultati prav zadovoljivi ter upra; vičujejo tudi nado ,da se bodo mariborski obvezniki postavili tudi v Celju.
SMUŠKO PRVENSTVO PTUJSKE GIMNAZIJE
Ptujska podružnica PZ je priredila na Panorami prvenstvo ptujske gimnazije v slalomu. Čeprav je bila proga jako težka, zlasti še, ker je bil sneg že precej južen, so bili vendar postavljeni nad vse dobri rezultati, Med višješolci je zmagal Rudolf Rus (VII. razr.) s skupnim časom 53.5 pred Zvonkom Kostanjevcem (VI. razr.) v 58.8 in Srečkom Bertičem (VIII. razr.) v 61.7. Med nižješolci je bil najboljši Č. Pertot v času 64.8, drugi D. Škorc v 69.8. Izven konkurence je dosegel Bojan Šalamun čas 57 sek.
DAN MLADIH SMUČARJEV V TRBOVLJAH
V nedeljo je bil v Trbovljah pravi praznik smučarske mladine. Že tekom tedna so bile na cbeh osnovnih in na meščanski šoli izbirne
tekme za sestavo reprezentance za vsako šolo. V nedeljo pa so se zastopstva vseh treh šol, sestoječe vsaka iz 10 smučarjev, pomerila v alpski kombinaciji. Prvo mesto je zasedel učenec meščanske šole ' Zidar Vinko, medtem ko si je skupinsko prvenstvo priborila J. deška ljudska šola na Vodah. Isti dan popoldne pa je priredilo smuške tekme tudi Sokolsko društvo. Med devetimi naraščajniki si je priboril prvo mesto Ražboršek Slavko, Prl deci pa je zmagal Sokoliček Pokorn Janez.
s. Mariborska kolesarska podzveza bo imela sejo drevi ob 20. v posebni sobi Kino kavarne.
s. ISSK Maribor (zimski šport). Drevi ot> 19. sestanek pri Štiblerju.
s. STAZ v Mariboru. Seja 12. II. ob 20. običajnih prostorih.
MALI OGLASI
do 20 besed stauejo z davkom vred 15.— dim Vsaka nadaljnja beseda I.— din. Kdor ISčc službo, plača za lak oglas namesto 15.-- din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo pa stanelo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka	nadaljnja beseda v teh	oglasih stanc 2.—	din. Za
pismeno odgovore glede naslovov	v malih oglasib	znaša	posebna pristojbina 3.—	din. kateri	znesek	je	treba
priložiti v znamkah. Malo oglase	ie treba plačati	tako)	pri naročilu. Pri pisnenih naročilih	so lahko	plača
v znamkah. Za vse malo oglase,	če so debelo tiskani,	velja dvojna tarifa.
SLUŽBO DOBI
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Iščemo 1 samostojnega STRUGARJA
1 samostojnega ključavničarja ali rnelianičarja In l varilca. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »S«.
22701-2
SLUŽBO IŠČE
io 20 bosed 12 diu. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Službo išče 21 letno pošteno in zdravo
KMEČKO DEKLE
za vsa hišna dela in pomoč pri kuhi. Nastop 1. marca. Naslov: Pepca Stane, Pod-peča št. 21, p. Čnia-Pfevalie-22736-3
OOCSP/JA
KANC
Sprejmem takoj 14 letno
REVNO DEKLE
z dežele za prodajalko v trafiki. Ponudbe poslati na osi. oddelek »Večernika« pod »■Stalna služba«. 22732-2
PLAČILNA NATAKARICA
Boljši hotel na Gorenjskem potrebuje takoj prvovrstno moč. Znanje jezikov. Celoletna sezona. Na račun. Vse ostalo po dogovoru- Ponudbe poslati p. »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Večerni-ka«________________ 22738-2
SPOMNITE SE CMD1
OBRT - TRGOVINA
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besoda 2 din
Prodam
4« KOM. VREC
od moke. Naslov o oglasnem oddelku »Večernika«.
22730-1 o
m
/*r
BOLJŠA GOSPODIČNA
išče službo v točilnici. gre tu di za natakarico ali v biife s 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Večernika«. 22727-5
NATAKARICA
sposobna za kavarno, gostilno, zmožna nemščine, z lepimi spričevali išče službo v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22723-3
SOBO ODDA
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Mirna, lepa
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda v Kamniški ul. št. 7.
22733-8
POSEST
| do 20 besed 20 din. vsaka nadaUni* beseda ? din
HIŠA
.sc proda na Pobrežju Vprašati Koroška c. 39. gostilna-22731-11
Oddam takoi
PRAZNO SOBO
v centru Maribora, tudi poročenemu paru.	Separlran
vhod iz stopnišča- Gregorčičeva 8-11. levo.	22586-8
OPREMLJENA SOBICA
s souporabo kopalnice se odda čedni gospodični- Valvazorjeva 56-1, levo. 22606-8
NOVOZGRADBA
v Studencih, 5 sob, 2 kuhinji se proda za 165,000 din. Vprašati od 8. do 12. ure. — Naslov v oglasnem oddelku Večernika«.	22720-11
Rimu salon „Pai“
Trajni kodri samo pti Pavli, i;peci »metat raj ne brce vodne ondu-laeije, 6 mtBfčua pismena varan* cija* Najmodernejši salon« Najboljša postrežba po nižjih cenah.
Salon ..Pavla" Koroška 9
POHISTVO-OPREMA
GLASBILA
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadalnia beseda 1 din
Prodam dobro ohranjeno »Frajton«
LUBAS HARMONIKA
dvakrat uglašeno, prvovrstno z dobrim glasom, po nizki ceni. Vprašati vsak dan Lugarič Ivan. Studenci. Kralja Petra c 132-b.	22725-20
RAZNO
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 diu
KOMPLETNE SMUCl
poceni naprodaj- Naslov v oglasnem oddelku »Večerni-ka«.	22729-28
Proda se 60 metrov suhih BUKOVIH DRV
in 100 metrov brezovih svežih. Proda se tudi težka kra" va. Ponudbe na oglasni delek »Večernika« pod »Ta* koi«.________________22735-28
Dobro ohranjena
LOVSKA PUŠKA
kal. 14, se proda Kralj. Matjaževa ul 31, Studenci-Mari-bor.	22719-28
Jo 20 besrd 15 din. vsaka nadallnio beseda 1 din
VELIKO OGLEDALO
»a krojače, ena miza in več 1 stolčkov naprodaj. Rotovški trg 5.	22722-17
Prodam
TROOVSKO HIŠO
s trgovino in gostilno ter dve ma gospodarskima poslopjema popolnoma novo ob banovinski cesti pri Slos'- Bistrici. Ponudbe na oglasni od delek -Večernika« pod Trgovska hiša*.	22737-11
Prodam
2 PARCELI
po 1000 m“ z lepo lego v Novi vasi. Vprašati: Maribor. Valvazorjeva 56-1, levo
22728-11
Čitajte„Večernik‘
V VSAKO HISO n
V E C E R NIK
II
PREPROGO
divan in klubsko garnituro proda skladiščnik, Meljska 29 22566-17
ŽENSKI KOTIČEK
lo 30 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
STEKLENICE
‘/2 in Ys 1, kupuje drogerija Kanc._________________ 22692-18
DEKLE
iz poštene hiše, staro 30 let, osamljeno, želi dobiti obitelj-ski stik s pošteno manjšo obi teljo v Mariboru ali neposred ni bližini Pomagala bi pri vsem gospodinjskem delu. Ker ima lastne doliodke ne reflektira na plačo Ponudbe pri »Prvi marc« na. ogl oddelek »Večernika«. 22710-18
Od 3\/lorave do Save od 3)onave do 3)rave oioti kašlju vzemi
Jliiramete
Zavojček din 5*- v apotekah
H
ŽIVALI
Ja 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda l din
Našel se ie rjav
LOVSKI PES na hrbtu ima siv trikot, kratek rep na koncu siv. Bukovci 63. Sv. Marko niže Ptuja.
22T34-24
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, da nas je naš ljubljeni oče in stari oče, gospod
Ignac Škrabi
strojevodja v pokoju
v nedeljo, 8. februarja 1941, v starosti 56 let, po težki in mukepolni bolezni za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, II. februarja 1941, iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, dne -10. februarja 1941
Helena Škrabi, soproga; Helena Škrabi, Gra-cijana Klasinc, roj. Škrabi, hčerki; Ferdinand Klasinc, zet; Gracijana Klasinc, vnukinja.
Izd-.li. m ureiuic* \l H )l I li lliMKAR v Maribora l isko Mariborsko tiskarna d d., predstavnik STANKU l)E I LI.A , Mariboru - Oglas, po ceniku - Rokopis, « ue ' vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. - lelelon uredništva Stev 25-67 to uprave Štev. 28-67. - Poitai čekovni račun štev. 11. 409-