PRIMORSKI DNEVNIK **■ &ČSSSST - Cena 35 lir Leto XVI. - St. 196 (4659) TRST, sreda 17. avgusta 1960 Za šest mesecev vojaški režim v Kongu Belgijski padalci v uniformi čet OZN ^ngoška vlada nima več zaupanja v Hammarskjoelda in zahteva posebno sejo arn°stnega sveta, ki naj imenuje skupino afriško-azijskih opazovalcev - V Leo-P°ldvillu so odkrili 40 belgijskih padalcev v uniformi OZN - Čombejeva policija ubila pet demonstrantov, ki so zahtevali enotnost Konga 16- ~ Po današnji seji vlade so iaAlri S6 ori r»nr»ni llvoHo v V on laiki reL“a se od nocoj uvede v Kongu poseben vo-®eseciii t’ ■ bo v°dil državo v prihodnjih šestih tenci talfni Je sPoročil Lumumba na tiskovni konfe-ffihodniih po, seh vlade. Dodal je: «če ne bomo v ?a iijietj. .petnajstih dneh dobili našega zlata, naše-■ m° Drisir našsga premoženja, ki je sedaj blokirano, ,, tiem upoštevati možnost zaplembe belgijske Kc?ngu». !**■«»«! a«aras» Ros« “U5* z .^Plotnatske od- giiski voiltV0’ če bodo bel’ ■ - vuJaki zapustili kon- k 5K0 Oze«,i- “euauu ki Bmsi^lje m če bo _ pestila .vlada nado- v °%ovn^aRjo vlado, ki ^So. a Za napad na k* So aretl ''f- spor°čil tudi, palcev J* belgijskih varnnc+1 • S0 se skrivali iatere so mi siiami ozN. a konffffn skuSale upreti llveHk^ Dolicije. • i?®* n=/°iaškega režima h ^ ki °.?es‘itev civilnih “ftodi, šploh pi bilo stV' 2 vZ .^giiskih sod- * sodišči]aS in ^ud* ti *alRevfl» kongoška vla-T Varnost takojsnji sesta- * Blu'»ba 1 g.a sveta OZN. iv-1 lajniiti6 včeraj zahteval, Joelda naj ZN Hammar-r,Upina afr1nmesti v Kongu valcev, v ko'azilskih opa-t sl Ham Plsipu, ki ga je bt^kaiba ^rskjoeldu, pravi ivalstvn t, sta vlada in »Spanje Va«; Sa zgubila havi Vat' dalje3”«-' *Zaradi tega. il? ostni plsm°. pozivamo &V^ngoet4naj tak°i po- aa,,0Pszovf]„„ kupin° nevtral-? slsdnjih alcav predstavnikov t,.n'2ije p držav: Maroka, f'l‘. ZAntbPUe, Gane, Gvi-na, Cejlona, Burme, In-apa in Libano- Suda sile, JAl Malija »Ci«? *** — , p0skrbeti j opazovalcev Va^ot' izv • se takoj v in JO Ostneoif Jal° resolucije Iteiiaiija i„sveia od 14- in l • od 9. avgusta Kj^UtUha ; , tj ^arslcj l,6 hkrati zaprosil WUr S*' nai pdloži VS,.’. ki ■ p°vratek v New Sj, zat bil določen za g0st v®la 2 ■ ?a bo lahko odlito? delegat?1 letalom kon-iS atrija, k, bo obra-N 7Ze vlade v Var- U' T°da Hara' marskjoeld ni sprejel te zahteve in je sinoči odpotoval v New York, kamor je prispel danes. Lumumba obtožuje Hammarskjoelda, da sabotira izvajanje resolucije OZN. V enem od svojih pisem pravi: «Vi ste ravnali, kakor da moja vlada, ki je zakonita vlada, sploh ne bi obstajala.. Lumumba opozarja na resolucijo Varnostnega sveta od 14. julija, ki poudarja, da je tajnik OZN pooblaščen »sprejeti vse ukrepe ob posvetovanju z vlado kongoške republike, zato da ji nudi vso pomoč, ki bi jo potrebovala.. V New Yorku menijo, da bo seja Varnostnega sveta v četrtek. V Leopoldvillu je kongoška policija izvršila danes številne preiskave v evropskem delu mesta. Policija je sporočila, da po Leopoldvillu krožijo belgijski padalci, preoblečeni v uniforme OZN. Preiskave je napovedal Lumumba sinoči in je sporočil, da so odkrili na letališču v Leopoldvillu belgijskega vohuna v uniformi OZN. Danes so sporočili, da je francoska agencija .France Presse. dobila- spet dovoljenje za svoje delovanje v Kongu. Danes so prišle v Elisabeth-ville še zadnje skupine švedskega odreda, ki je bil namenjen Katangi. Značilno je, da so skupine švedskih vojakov odšle danes na šestdnevno inšpekcijo po Katangi skupno z elementi Combejeve policije. Prav tako je čudno, da je poveljstvo OZN sklenilo ustanoviti svoje vojaško podpo-veljstvo v Elisabethvillu. U-radno so sporočili, da bo to poveljstvo odgovorno za Ka-tango in pokrajino Kivu. Poveljeval mu bo irski polkovnik Byrne. Vse čete OZN v Katangi in Kivu bodo pod njegovim poveljstvom. To po- veljstvo bo zajemalo štiri pod. ročja: tri področja so enaka, kakor so bila prejšnja belgijska področja v Katangi, če. trto p^ zajema pokrajino Kivu. Predstavnik OZN je izjavil tudi, da bodo čete OZN v prihodnjih dneh prevzele nadzorstvo nad vojaškim oporiščem Kamino. Combe nadaljuje medtem svoje spletke. Danes je celo izjavil, da bo dal aretirati Lumumbo, če bo prišel v Ka-tango. Pripomnil je, da se sploh noče pogajati z Lumum. bo za ustanovitev kongoške federacije in je dodal, da je »popolnoma zadovoljen s sporazumi s tajnikom Hammar-skjoeldom«. Od kod nenado-1 ma še večja predrznost? Toda prebivalstvo Katange začenja kljub policijskemu te. rorju, ki ga je uvedel Combe, odločno protestirati proti Com-bejevi politiki in zahteva enotnost Konga. Velike demonstracije so bile v važnem industrijskem središču Jadotvillu, kjer sta bila v spopadu s policijo ubita dva Afričana, več pa jih je bilo ranjenih. V Elisabethvillu pa je policija včeraj nastopila proti demonstrantom z nasajenimi bajoneti in s solzilnimi plini. Demonstranti so demonstrirali proti Combeju in zahtevali enotnost Konga. Baje so bili ubiti trije demonstranti. Kakor poročajo iz Akre, I razmišlja predsednik Nkrumah o možnosti, da obišče Katan-go na vabilo Combeja. Combe pravi v svojem vabilu, da je bil Nkrumah «slabo obveščen o Katangi in o ostalem delu Konga«. Vladni list »Ghanalan Times« piše, da je intervencija OZN v Kongu po. stala sedaj »preveč čudna in preveč zmedena«. List dodaja, da se zdi. da »namene in smotre vodstva OZN glede položaja v Kongu pokriva neka tajnost, če že ne celo zarota«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada skrbno sledi dogodkom v Kongu in tudi ukrepom Hammarskjoelda. Pripomnil je, da uživa Ham-marskjoeld vse zaupanje ame. riške vlade. Ob udeležbi 130 tujih dopisnikov listov in agencij Danes razprava v palači sindikatov v Moskvi Na zatožni klopi je celotna ameriška politika, ki je privedla do neuspeha vrhunske konference v Parizu MOSKVA, 16. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je uradno sporočilo tujim dopisnikom .z Moskve, da se bo razprava proti ameriškemu pilotu letala «U-2» Francisu Powersu začela jutri zjutraj ob 8. Danes zjutraj so na zunanjem ministrstvu izdajali propustnice, brez katerih ni moč prisostvovati razpravi. Funkcionarji ministrstva so povedali, da bo razpravi prisostvovalo 130 tujih dopisnikov. Kljub temu, da se sorodniki Powersa nahajajo v Moskvi že par dni, ni o tem sovjetski tisk nič poročal. Po krajših počitnicah se je Hruščev danes vrnil v Moskvo. V sovjetski prestolnici se sprašujejo, ali se bo Hruščev udeležil razprave. Politični opazovalci menijo, da to ni verjetno, vendar pa tega ne izključujejo. Razprava proti ameriškemu pilotu se bo vršila v palači sindikatov, 'ki je oddaljena par korakov od Kremlja. Ta pala. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Kljub prvotnim nasprotnim napovedovanjem Tudi sovjetska delega na zasedanju razorožitvenega odbora OZN Dva nova ameriška predloga - Poziv Kanade velesilam, naj obnovijo pogajanja NEW YORK, 16. — Danes se je sestal razorožitve-ni odbor OZN pod predsedstvom mehiškega delegata Padilla Nerva Zadnji trenutek je Sovjetska zveza sporočila, da bo sodelovala pri delu odbora in na seji jo zastopa pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov. Prvi je govoril predsednik vanja atomskeea materiala Padilla Nervo, ki je pouda- van-,a atomskega_ materiala ril, da velike države nimajo pravice zmanjšati svojih naporov, kar se tiče razorožitve, ker je ta edina odrešilna pot in pogoj za miroljubno sožitje. V imenu ZDA je 9ad?t Lodge izjavil, da ZDA želijo nadaljevati pogajanja o razorožitvi in upajo, da bo raz-crožitveni odbor OZN vplival na ugoden potek poga-janj. Lodge je tudi izjavil, da je pooblaščen predložiti Sovjetski zvezi «dva nova predloga« glede prekinitve pridobi- ....................................... ■•■■■..m... ^ Seja ministrskega sveta bo prihodnji petek ^fani želi govoriti z Adenauerjem sestankom s Charlesom de Gaullom Razgovori Segni-Luns - 19. t. m. zasedanje glavnega adbora KD - Amendola (KPI) izraža prepričanje, da se bo PSI kmalu pridružil opoziciji 1« (°d našega dopisnika) v’ BenetT, Zunanji minister Segni se je Mp*6tkah z nizozemskim zunanjim mini danes ministrom iaHia Meri— luzuzemsKim zunanjim uiumumu W J7. obeh ,razgovorom sta ugotovila istovetnost gle-^tveije„ ad glede potrebe po okrepitvi NATO tN“ obran,« orgaila (. Oba zunanja &enwNišp0 podčrtala potrebo po razvoju skup- '^Di-iz^ča poacrtaia potreDO po razvoju saup-atlje riba podlagi rimske pogodbe in izrazila a ohrav!« Je treba vztrajati pri naporih, da bi !»sko 7la nujno go- vn,-^njenost Kar lig gr-Je politične it , ^ »n« ahodne Evro-ta a 81erianja ministra Potrebe, da aHe«° in 2 temeljiteje b^ela « b°sta v ta naknadne raz- Nt0P°dčrtaf Povinarjev, je merit« Pnsrcnost raz- i* »i*»- S\' ozpZ' ,minister dejal, ?šd0v^Ska vlada spre-N, 'istvom pobudo „ ... ___________________ je 2Unan)ega mini- K* . Pri® »»enja, da je v lr«nje , trenutek za 7 kupnega sta-^°Utio» nec*avnim raz- Su' >Cega pol°žaja v * j , v Uspešen zaključek kmečkega tabora n Nagrade naprednim in delavnim kmetovalcem Obisk zadružnikov iz drugih italijanskih pokrajin in z jugoslovanskega obmejnega področja Tudi drugi kmečki tabor | zadruge, Josipu Scherianiju iz na Opčinah, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga v Trstu od sobote do ponedeljka zvečer, je prav lepo u-spel. Na tabor je prišlo izredno število domačih kmetov iz vseh predelov tržaškega področja, meščanov in gostov iz bližnjih italijanskih pokrajin ter sosednih krajev onstran meje, tako z Goriškega Krasa in iz Istre. Kmetje so se predvsem zanimali za razstavljene kmetijske stroje in semena; vsi pa so občudovali razstavo zelenjave in povrtnine, ki je bila v dvorani Prosvetnega doma. V nedeljo je bilo nagrajevanje zaslužnih kmetov. Zlato kolajno so podelili v spomin pokojnemu Karlu Coku iz Lonjerja kot zaslužnemu članu in odborniku Kmetijske HiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiimiiiiiii V dveh dneh poletnega praznika 50.000 ljudi zapustilo mesto 10.000 avtomobilov čez bloke Domačine so v mestu za dva dni nadomestili tuji turisti - Slavje na Repentabru je privabilo na tisoče ljudi Ze dolgo let ni bilo takega prometa kot za letošnji veliki šmaren, čeprav ni bilo vreme preveč naklonjeno. Imeli smo dva praznika zaporedoma, kar je pripomoglo, da je večje število domačinov šlo na krajši ali daljši izlet in da je v mesto prišlo tudi večje število turistov. Računajo, da je v teh dneh zapustilo mesto nad 50.000 ljudi, tuji turisti pa so jih nadomestili in zasedli vse hotele ter zasebne sobe. Razlika je bila le v tem, da so bili bolj prazni razni bari in shajališča meščanov, medtem, ko je bil večji obisk na gradu, ob obrežju in v Miramaru. Izreden promet in dela vrh glave pa so imeli tudi na obmejnih blokih. Od sobote do ponedeljka zvečer so zabeležili na obmejnih blokih z Jugoslavijo 10.000 avtomobilov, ki so šli v eno ali drugo smer. Lahko si predstavljamo, koliko je bilo osebnih prehodov preko blokov z avtomobili, avtobusi, motorji itd. Ze v so. boto popoldne so iz Trsta začeli voziti avtomobili v vse smeri, v nedeljo dopoldne so bile cele kolone avtomobilov in avtobusov, ki so vozili iz mesta, drugi pa so prihajali v mesto. Nemogoče bi bilo prešteti vsa prometna sredstva, ki so te dni vozila po naših cestah. Lahko rečemo, da je bila prava reka v obe smeri. Tržačani so si zaželeli malo oddiha in razvedrila v drugih krajih, tujci, zlasti Avstrijci, Jugoslovani, Nemci in Francozi pa so hiteli k mor. ju, na sonce. Imeli niso preveč sreče, ker se je vreme kisalo, vendar pa je prizanašalo do ponedeljka zvečer, ko je začelo liti kot' iz škafa. V nekaj minutah so bile vse ulice ob obrežju in Miramar-ski drevored poplavljene. Pro. metna policija je morala zaradi tega preusmeriti promet in številni Tržačani, ki so se -rf"*-*-, Pršut in sir sta šla dobro v slast izletnikom in v prodajo priložnostnim trgovcem vračali domov, so morali napraviti dolg krog po stranskih ulicah, da so lahko prišli v mesto. Tudi v nekaterih drugih ulicah je voda napravila precej škode, zruvala kamenje in nanesla material. Živahno je bilo tudi na avtobusnih postajah in na železniški postaji, ko so se vračali izletniki iz vseh krajev. Zanimiva je ugotovitev, da je te dni padla potrošnja vode in plina več kot za 20 odstotkov. ker so pač ljudje odšli iz mesta. Na Krasu, zlasti pa v Kopru in Portorožu je bilo v ■uiliiiMiiiimiiiiuiiiiiiimniiimiiiii n ............................................................................... Veliki šmaren na tržaških cestah Na sreio ni bilo Zdravnik z ženo je treščil z avtom v drevo . Verižno trčenje avtomobilov v Barkovljah - Nezgoda pri Herpeljali ■ Tatovi za praznike niso mirovali Kljub dvodnevnemu prazniku ob priliki velikega šmarna, ko je avtomobilski promet A PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stri- tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst dosegel svoj višek v teh prav nič kaj pasjih dneh zaradi obilice padavin, na srečo vsak. danja kronika ni zabeležila večjih prometnih nesreč. Sem ter tja je pač kak avto zletel s ceste, ali pa kak motorist trčil v drugo vozilo, toda smrtnih ali težkih primerov bilo. Deloma je to treba pripisati okrepljeni varnostni službi prometne policije. V nedeljo opoldne sta se dr. Guido De Nardo in nje. gova žena Olimpia Štolfa peljala z avtom proti Grljanu. Nenadoma je vozač zgubil oblast nad vozilom, ki je preskočilo pločnik ter treščilo v neko drevo. Avto je zelo poškodovan, medtem ko sta se zakonca le laže ranila. Njun I psiček je bil tako prestrašen, | da je zbežal. Z rešilnim av-| tom Rdečega križa so ju pre-I peljali v splošno bolnišnico, I kjer so zdravniki menili, da bo De Nardo ozdravel v pri-| bližno 4 dneh, njegova žena I pa v 7. I Predvčerajšnjim se je zgo-'dil v Miramarskem drevore-1 du prometni incident, ki ga je povzročil 25-letni nemški turist Ulrich Pawlovka. V bli. žini kopališča «Excelsior» je Pawlovka nenadoma zavrl svo. je vozilo. 47-letni Emilio Maz-zoleni iz Bergama, ki je vozil za njim, je napravil isto, a 50 letni Angelo De Nardi iz Milana je s svojim avtom treščil v slednjega. Zaradi udarca je Mazzolenijevo vozilo treščilo v avto nemškega , turista, ki se pa ni težko poškodoval. Večja škoda je na ostalih dveh avtih. V bližini Herpelj se je v nedeljo zjutraj ponesrečil 44-1 letni Mario Uimonovich u Ul. Campanelle 58/3. Simonovich je z motorjem trčil od zadaj v avto 46-letnega Nerea Mar-tinellija iz Aquilinie 1/A, ki je hotel zaviti na levo. Mar-tinelli je prepeljal Simono-vicha v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno teden dni. Tudi tatovi niso mirovali v teh prazničnih dneh. Neznanci so ukradli predvčerajšnjim 23-letnemu Michelu D’Andrea z Korza Cavour 14.000 lir. nedeljo in ponedeljek izredno število Tržačanov in marsikdo ni mogel najti prenočišča, ker imajo zdaj v Istri izreden obisk tujih turistov. Tudi na Repentabru ne pomnijo že dolgo let takega navala izletnikov kot te dni. Nekateri izletniki so prišli že v soboto, v nedeljo jih je že vse kar mrgolelo, v ponedeljek pa je bila prava gneča tako na Repentabru in v Colu, kot v Velikem Repnu. Včeraj je bilo na Repentabru še vse živahno. Domačini so praznovali svoj domač praznik, namreč Sv. Roka, prišli pa so tudi številni Tržačani, turisti iz raznih italijanskih mest, ki so bili te dni v Trstu, ih inozemski turisti, ki se te dni vračajo iz raznih letovišč na svoje domove. Kot običajno so domačini prodajali pršut, sir in teran, gostilne so bile dobro založene; opaziti pa je bilo, da so v gostilnah prodali manj vina, kot bi človek pričakoval pri takem obisku. Vsega je bilo dovolj, v ponedeljek proti večeru pa je zmanjkalo le kruha. Izletniki so torej več jedli kot pili. Nekateri pravijo, da je temu kriva visoka cena pijače. Izmed vseh, ki so delali razne načrte za veliki šmaren, pa so verjetno še najbolj zadovoljni tisti, ki so ostali doma in se zares spočili. Campor kot naprednemu in marljivemu kmetu, Josipu Sancinu iz Doline, ki se zanima za sodobno kmetijstvo in mehanizacijo kmetijstva, ter mladi Mariucci Prodan s Koionkovca, ki je marljiva vrtnarica, vsestransko aktivna in delavna. Kot povabljeni gostje so bili na taboru številni zastopniki zadrug iz goriškega in koprskega okraja, iz Pulja, iz Vidma, Ronk, Gorice itd. Vodstvu tabora so poslale številne brzojavke razne zadruge iz Italije in Zadružna zveza Slovenije. V nedeljo so tabor pozdravili predstavnik Zadružne zveze iz Vidma Eligio Simcich, predstavnik Poslovne zadružne zveze iz Kopra tov. Albin Simčič ter predsednik Združenja italijanskih kmečkih zadrug Gimi-gnani. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročali o taboru v jutrišnji številki. Nezgoda na delu jugoslovanskega pomorščaka Ob 10. uri včeraj so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, jugoslovanskega pomorščaka I-vana Marušiča, starega 28 let, iz Dubrovnika. Zdravniki so mu ugotovili opekline I. in II. stopnje na desnem ramenu in na desni strani zatilni-ka. Zdraviti se bo moral približno 7 dni. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, ker se je bil ponesrečil nekaj čez 9. uro v ladjedelnici «Giuliano>, in sicer na ladji «Ronilac». Marušič je delal’ z bencinskim varilnim aparatom, ko je nenadoma izbruhnil plamen z zadnje strani aparata ter ga opekel. Kamion ga je podrl ko je prečka! cesto Od 30 do 35 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 58-letni uradnik Gualtiero De Boni iz Ulica Scala Bonghi 22 zaradi zloma levega zapestja, raznih prask in podplutb na čelu in na .zadnjem spodnjem delu telesa. De Bonija so prepeljali v bolnišnico ob 11 uri. Povedal je, da je malo poprej hotel prečkati v teku Ulico Revol-tella, ko ga je nenadoma podrl na tla kamion, ki ga je šofiral 34-letni Lorenzo Zubin iz Milj. Z desetimi avtobusi na dvodnevnem izletu Primorskega dnevnika Izlet na Plitvička jezera je zadovoljil vse izletnike Pogled na kolono avtobusov, ki so bili le malo časa ustavljeni na obmejnem bloku Fernetiči in so potem takoj nadaljevali pot proti Ljubljani Zadovoljni smo, da lahko naše kratko poročilo o izletu «Primorskega dnevnika* začnemo z bistveno ugotovitvijo, namreč da so bili izletniki z izletom na splošno zelo zadovoljni. In to nam je res v veliko zadovoljstvo, kajti glavni namen ob organizaciji našega izleta na Plitvička jezera je bil prav ta, da bi udeleženci za majhne denarje kar največ videli in se dobro počutili. Po vsem, kar smo slišali od izletnikov, ko smo se z Reke vozili proti domu, pa tudi ze prej — na Otočcu, v Zagrebu, Slunju in na Plit-vicah — lahko z veseljem u-gotovimo, da smo naš namen dosegli. Morda je bila — zlasti za starejše ljudi — pot nekoliko predolga oziroma prenaporna, zato pa toliko bolj zanimiva in so tudi starejši izletniki radi malo potrpeli v avtobusih, samo da bi videli še kaj novega. Dovolj je, če rečemo, da se je najstarejši naših izletnikov — 81 let stari vaščan iz Krogelj — i>seskozi dobro počutil in nam je pred slovesom dejal, da se bo prihodnjega izleta spet u-deležil. Zaradi dolge poti so bili tudi postanki krajši, kot so na izletih sicer v navadi, vendar to ni motilo izletnikov niti ni vplivalo na organizacijo izleta. Poudariti moramo, da smo imeli več kot 500 izletnikov i n srrib se zaradi tega skoraj bali, če nam bo uspelo uskladiti predvidene odhode in prihode v razne kraje, saj je znano, da prihaja zlasti ob odhodih do večjih ali manjših zamud. No, reči moramo, da so izletniki na splošno pokazali veliko discipliniranost, ki je v takih primerih pogoj za uspeh izleta, in to se je odrazilo tudi pri izletu samem: zamud ni bilo ali pa so bile malenkostne, tako da se je izlet v glavnem odvijal po programu. Zato smo tudi vsem izletnikom dolžni zahvalo zaradi res vzornega obnašanja, discipline in točnosti. Z naše strani smo poskrbeli, da so dobili izletniki dobra prenočišča in dobro hrano. Le malenkostni odstotek izletnikov je prenočeval na skupnih ležiščih (2i oseb), vsi ostali pa so imeli svoje postelje. Izletniki so prav gotovo sami opazili, da so dobili starejši ljudje boljše sobe in postelje in da glede tega ni bilo nobenih diskriminacij ali pa protekcij. Tudi v zvezi s hrano ni bilo pritožb — če izvzamemo večerjo v Plitvičkem Ljeskov-cu (tu je večerjalo 89 izletnikov), ki ni bila izdatna. To pa ni bila naša krivda, temveč hotelske uprave, ki kljub točnim dogovorom ni poskrbela, da bi bili izletniki dobro in hitro postreženi z izdatno večerjo. Glede postrežbe moramo tudi reči, da je bila slaba v samem hotelu *Plitvice», in sicer ob pone-deljskem zajtrku, ki je —-kljub obljubi, da bo postrežba hitra — trajal več kot dve uri in je bilo zaradi tega prizadetih kakih 80 izletnikov, ki niso imeli dovolj časa za jutranji ogled jezer. To sta bili edini negativni plati našega izleta, vendar ne po naši krivdi. Drugih pritožb nismo slišali. Nasprotno: udeleženci izleta so nas prosili, naj se v njihovem imenu javno zah-hvalimo vsem, ki so imeli z iiiiiitit ti n ifiittii it tun 1111111111111(1111111111111111 tHiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiit! mamini || || Izpred kazenskega sodišča Revščina in pijančevanje sta spravila moža pred sodnike in nato v zapor Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je moral včeraj zagovarjati 33-letni težak Silvio Polacco iz Ul. Gambini 12 Polacco, ki je v priporu, je bil obtožen, da je bil pijan in da je povzročil razne telesne poškodbe svoji ženi, 28-letni Mariji Perentin, Sodišče ga je priznalo za krivega ter ga ob. sodilo na 5 mesecev zapora. Državni tožilec je zahteval 6 mesecev, medtem ko se je ob. toženčeva obramba borila za to, da bi obtoženca oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, ali da bi ga vsaj obsodili na najnižjo kazen Dogodek, ki je pripeljal Po- sodišči lacca pred sodišče, se je odigral 30. julija letošnjega leta. Polacco se je vračal domov v vinjenem stanju, ko ga je med potjo srečala žena. Prišlo je do prerekanja, ker je žena očitala možu, da je pijan ter ga vprašala, od kje mu denar, da se je mogel tako napiti. Polagco je povedal, da je zastavil dve otroški majici, za katere je dobil 1.000 lir, ki jih je porabil za vino. Ko sta prišla domov, je prepir dosegel vrhunec. Mož je zgrabil ženo za lase ter jo vrgel na posteljo. Zdi se, da se je žena onesvestila, nekoliko zaradi strahu, nekoliko pa zaradi padca. Ko je prišla k zavesti, je bila okrvavljena in tudi mož je imel krvave roke. Perenfinova je seveda takoj klicala na pomoč, pritekli so ljudje in nekoliko kasneje je prišla tudi policija. Oba so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili na Polac-cu zarez na levem zapestju s poškodovanjem dovodnih žil in druge poškodbe. Perentino-va pa je bila ranjena na desni roki ter je zadobila razne poškodbe na čeljusti in na vratu. Zdravniki so menili, da bosta oba ozdravela v malo več kot v 7 dneh. Zdi se, da je Polacco, ko je bila žena v nezavesti, zgrabil neko rezilo, ranil ženo ter potem skušal sebi prerezati žilo na zapestju. D’Andrea se je kopal na obali pri Sesljanu. Svojo obleko je pustil v neki kabini. V istem kopališču so neznanci okradli tudi 26-letnega Giuseppa Marinellija iz Turina. Ko je mladenič brezskrbno plaval, so neznani tatovi natančno pregledali njegove žepe ter mu odnesli listnico s približno 20.000 lirami. Luigi paragiiola, star 58 let, iz javnega zavetišča v Ulici Gozzi 5, se je hotel predvčerajšnjim umiti, preden je šel spat. Sel je v umivalnico, kjer je odložil na neko polico uro z zlatim medaljončkom in prstan. Potem ko se je umil, je šel v svojo sobo, toda na polici je pustil dragocene pred. mete. Spomnil se je nanje šele naslednjega jutra. Tekel je v umivalnico, toda kot je razumljivo, ni našel ne ure ne medaljončka in niti prstana. Tatvino je prijavil komisariatu javne varnosti. Skupna škoda, ki jo je utrpel, zna. ša približno 30.000 lir. Pred tremi dnevi so neznanci vlomili v barako, ki je v bližini javnega smetišča pri Trebčah. Ukradli so kmečko namakalno brizgalko, ki je vredna čez 30.000 lir. 54-letm Luigi Biecher je prijavil tatvino komisariatu na Opčinah, I« Skupina izletnikov med juzmo na Otočcu, kjer je v starem gradu sodobna restavracija Na obravnavi se Polacco ni spominjal ničesar več, češ da je bil pijan. Zakonca živita skupaj že 8 let, toda nikoli •f slogi, posebno pa še odkar je družina v revščini. # * # Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 25-letni Giuseppe Ginesio iz Terama, ki je v priporu od 27. julija letošnjega leta. Ginesio je bil obtožen pohotnih in spolzkih dejanj. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 leta in 8 mesecev zapora. Poleg tega je odredilo, da v petih letih po prestani kazni ne bo smel vršiti nobene javne službe. Neka ženska je prijavila policiji v prvih dneh julija, da je bila 14. junija s svojim sinom Giuiianom Z., starim 10 let, v nekem občinskem kopališču. Približal se jima je Ginesio, ki je predlagal njenemu sinu, da bi ga vodil po mestu v zameno za to, da bi potem brezplačno prisostvoval predstavam cirkusa Orfei, kjer je bil Ginesio uslužben. Tako se je tudi zgodilo. Toda Gi-nesia ni zanimalo mesto, temveč deček. Hodila sta in se zadrževala po zakotnih ulicah, zaradi česar je mati, ko je zvedela za njune resnične odnose, prijavila zadevo policiji. Ginesia so aretirali ter našli pri njem seznam raznih mladeničev ter fotografije. . Delovanje policije v mesecu juliju V mesecu juliju so policijski organi tržaške kvesture aretirali ali prijavili sodišču 35 oseb zaradi tatvine, 20 zaradi namernih osebnih poškodb, 20 zaradi pijanosti, 10 zaradi protizakonite prisvojitve tuje lastnine, 10 zaradi razžalitev. Tem prestopkom sledi nižje število raznih prekrškov, ki se tičejo prisvojitve ali poškodbe zaplenjenih stvari, raznih drugih poškodb ter beračenja. Namernih poškodb je bilo 7, medtem ko so bili 4 primeri razžalitve javnih funkcionarjev. Razen tega so policijske o-blasti aretirale 23 oseb na podlagi sodnijskih zapornih ukazov ter so kaznovale 1911 raznih kršiteljev zakona. Nadalje so bile zasežene razne količine ukradenega blaga in denaria v vrednosti 2 milijona 315.000 lir. njimi opravka. To velja za italijanske in jugoslovanske obmejne organe ter carinske uslužbence, ki so hitro in z razumevanjem opravili obmejne formalnosti, upravi restavracije v gradu Otočec, upravi restavracije *Vinodol* v Zagreb u, upravi hotela «Slunj-čica» v Slunju ter upravi hotela • Esplanade» v Crikvenici — ki so poskrbele za dobro in izdatno hrano ter vzgled-no postrežbo, dalje študentom doma *Djuro Salaj* v Zagrebu, kjer je prenočevalo 226 izletnikov in končno turističnima podjetjema CIT v Trstu ter KOMPAS v Ljubljani, ki sta v dobršni meri pripomogli, da je izlet v redu potekal. Za zaključek naj še rečemo, da nas je uspeh našega prvega izleta opogumil in ni izključeno, da bomo prihodnje leto organizirali kaj podobnega. KINO SKEDENJ predvaja danes 17. t. m. ob 17.45 in ob 20.39 na prostem film, ki ugaja vsem: ZAKON (La legge) Igrata: GINA LOLLO- BRIGIDA in IVES MON-TAND "TiTo^ Fenice 16.00 «Jezdec stot' ^ brazov«, Eastmancolor, * ker. Excelsior 16.00 «Se eno nje, Oscar VVilde«, R°oc ley. Filodrammatico Zaprto Grattacielo 16.00 «Rai Holanda«. Supercinema 16.00 Dr'•Aj.f, 'i filmske umetnosti: ' Oaeon 16.00 ((Carski P01 LETNI KINO Marconi 20.15 Giej zn«r^' «k Fulvio Hirst m J ^ UMRLI SO: 79-le‘l^i, Do ria Pozru. iO- 79-1-na Habjan po-r.__ Giuseppi-na Zorn mia Sponza vd. - ai-i*-..:, K_ Salomone JJobmar, -7.1 tj 8); ri.i Bani vd. CervinL j t . sjf van-ni Col-ussi, 72-1 e /OF j-Pin, 78-letni OdoricO J ‘k letni Niicolo P ar0g2-lft^!1 Giuseppe Ardmno. I Utvl vd. Rossi, s'-‘atrN/ [f r L’ Fortuna, 83-letna^f por. Gladi, r,a M. Bacer, 69-letna M lj5 vd. Vergerio. ^ Sporočamo žalost j«, ^ je predvčerajšnjetd L ji» hudi rvolezni preh1’ . U# 1 ZORKO ŠT! /A Pogreb nepozabne$ iG PJ-1 hn rlanpc ob * ■ -• ka bo danes °b kalnega doma 11 a v 7: ege. j y tamkajšnje pokopa^ * h Z Ali VA L A Mačkovi je-Sk"f>ie Vsem prijateljem in znancem, ki so v V kem številu spremili na njegovi zadnji Potl ■ \j< nepozabnega j hit ALEKSiJA FERLUGO ..M dsf > se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala . , cem cvetja in vsem. ni so sočustvovali z n fB-A1 u6 Žalujoči mati ANICA, oče J o0' cPklri M AH I A in nciali 5 sestra NADJA in ostali Barkovlje, 17.8.1960. Koristno sodelovanje Izmenjava elektrike med Italijo m Jugoslavijo spodf~l°va!?sko elektrogo- medseboini lma P°§odbe ° trtčne »n ^menjavi elek- s^ednih ^r-1Je že z vrst0 la *e Tak0 je bi’ Po?odho ,sklenjena tudi vanskeael°ek‘™ ju§^io-v Ilaliio ne energije realizacii’eVn?dar-?0 njene razmeror-- pns,° zaradi getske?amnr.,U!i0dnega ener' ' To Domo?n ??.aja v Italiji. m sebojn.v, Pjk!-iivost v med-J k'h sta ®osP°darsk:h sti- 5 odstraniti -1: obe strani ? sk°raj vsg sai si v svetu Vajo do arzave prizadeli. boj ’SVna. p°vezej° med se- otnrežiaJ L «ektroprenosna i° izirlon- ako omogočilo ie®ebJaV0 energije Za-9 SoslavHo^ n leftos med Ju-tenzivnih Italijo do in-' Vezavi b Pogajanj o posti iztnpiPrezii m možno- 5 . C r enersiie- it jani ie Zhnat teb P°ga-Ljubljani t La 2- t. m. v le! strezna nJ? .1, sklenjena u-• t:°gosnnri^°, ba med Elek-Sl°veniie .skupnostjo ; ?kleniia ’v kl P°g°dbo j I*1 Italijan-], enu JUGEL, l yEG B ah?k° družbo SEL-j tem, ria ? P°godbe je v 8 Pojemala Jugoslavija ( trično la °d. Italije elek- r f«6!2 '&*» P t0poir'b‘ A Tc^bua^ežju JvR ltalij;ln. r " AjSS^ s tv »Fovzrt poteka od HE Plave do Gorice. Ta daljnovod je bil pripravljen za obratovanje že leta 1958, vendar še ni bil uporabljen, ker Jugoslavija doslej še ni dobavljala električne energije I-taliji. d pričetkam izvajanja sedanje pogodbe o medsebojni izmenjavi električne energije pa se bo tudi na tem daljnovodu začelo obratovanje v začetku januarja prihodnjega leta, ko se začno dobave jugoslovanske energije Italiji. (Iz ljubljanskega «Gospo- darskega vestnika») Tržaški motiv (Foto M. Magajna) Ob desetletnici smrti pesnika - prigodnika Ivan Zupan izpod Kuma Njegovo ime se je nekako izgubilo med imeni slovenskih izseljencev, ki so si v Novem svetu ustvarili mesto in ime V prejšnjih desetletjih je mnogo naših rojakov odšlo v tujino, da bi si uredili življenje, ki jim ga domača gruda ni nudila. Nekateri teh so se v tujini razvili celo v pisatelje in pesnike. Včasih o teh, ki so se povzpeli s peresom se kaj malega zapiše, mnogokrat pa ostanejo pozabljeni. Naj omenim le rojakinjo Anno Praček-Krasno iz Dolge poljane na Vipavskem. Z doma je odšla kot mlado dekle takoj po okupaciji Primorja, v Ameriki pa se je razvila v domoljubno, in tenkočutno pesnico. Še zmeraj je aktivna novinarka in urednica «Glasa naroda>, lista slovenskih delavcev, ki izhaja že 67. leto v New Yorku. Branja vredna je njena peniška zbirka «Za lepše dni», ki je izšla pred desetimi leti v New Yorku. Med vrhove ameriške književnosti se je povzpel dolenjski rojak Louis Adamič. (1898-1951), po rodu iz vasice Blato pri Grosupljem. Kdor obišče Polževo nad Višnjo goro si mora spotoma ogledati spomenik, ki so ga temu odličnemu pisatelju postavili pred leti. Umrl je tragične smrti.... Med slovenske pisatelje in pesnike štejemo dolenjskega rojaka Mirka Kuhlja pa tudi Ivana Moleka, po rodu iz Zverkovega vrba v Beli Krajini in nedavno preminulega Ivana Zormana. Erazem Gorše (1894-1952) je bil doma iz Štange pri Litiji, in se je z lastno voljo priučil slovenskega pisanja in angleškega jezika ter postal v Ameriki požrtvovalen društveni organizator. Prevajal je gledališka dela, da so jih igrali naši izseljenci na slovenskih odrih. Napisal je šolske priročnike, da bi se mladi slovenski rod učil materinega jezika svojih dedov. Slovenskim rojakom je v Clevelandu u-stanovil Slovenski narodni muzej. Stano Zele, (rojen leta 1897. v Radohovi vasi pri Pivki na Notranjskem) je akademski slikar in prevajalec, iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiii .................... Nizozemska je zares premajhna za vse svoje prebivalstvo Načrtno izseljevanje iz ene naj boga te jših d V 30 letih se je prebivalstvo te majhne dežele povečalo za štiri milijone Najdaljša povprečna življenjska doba - Surovin ni, zemlje pa premalo ROTTERDAM, sredi avgusta. — Ob glavnem pomolu rotterdamskega Maashavena ni bil tokrat privezan beli ponos nizozems’e mornarice, nad vse razkošni »Rotterdam«, pač pa mnogo skromnejši in starejši parnik neke holandske družbe. Nanj se niso vzpenjali »globetrotterji«, ali pa ameriški »izletniki«, ki se vračajo z evropske celine, niti »otroci nemškega gospodarskega čuJ ža», ki bi šli svojim sorodnikom v Novi svet, pač pa navadni, preprosti Nizozemci. Med temi je vzbudila pos.bno pozornost družina, obložena z navadnimi kartonastimi kovčki in naj. starejši njen otrok je za njo cepljal s kletko v roki in v riej je bila zelenkasta papiga. Zdi se, da je bila papiga najbolj veselo bitje vse te družbice. Ljudje se niso niti toliko ozirali na to čudno skupino, kot bi bili na kaj takega navajeni. Edino v statističnem uradu ministrstva za socialno skrbstvo so s seznama črtali pet državljanov Nizozemske. Ladja, na katero se Je teh pet oseb vkrcalo, je bila namenjena v Kanado. Teh pet Nizozemcev pa niso bili edini, ki so se tega dne izseljevali, kajti trgovske ladje nizozemske mornarice pogosto sprejemajo na krov nizozemske državljane, ki odhajajo v svet. Računajo, da jih vsak dan odpotuje v svet okoli sto. Statistike pravijo, da zapusti na ieto Nizozemsko o-koli trideset tisoč «državlja-nov njenega kraljevskega veličanstva«. — Nihče ni primoran zapustiti svojo deželo — pravijo na odgovornem mestu. — E-migiacija je povsem prostovoljna... ponavljajo. Toda kljub temu, da »nihče nikogar ne šili«, je na Nizozemskem kar cela vrsta javnih ustanov, ki ne delajo nič drugega kot odpravljajo ljudi v tujino. Tu je splošna centrala za emigracijo, tu so katoliške in kalvinistične organizacije za pomoč pri izseljevanju, tu je »nizozemsko-južnoafriška centrala za izseljevanje« itd., itd. V najbolj osrednjih ulicah Haaga imajo svoje izseljeniške urade Avstralija, Kanada in tudi druge dežele, ki zelo rade sprejemajo visoko kvalificirano delovno silo iz te dežele. S svoje strani pa vlada pomaga onim državljanom, ki s? »prostovoljno odločijo« za izselitev. Brezplačno jim dajejo nasvete, kam naj se izselijo, katera dežela je najprimernejša itd. Oblasti nadalje podpirajo ((ustanavljanje novih eksistenc« v prekomorskih deželah tako glede zaposlitve, kot glede stanovanja. Skratka store vse, da bi njih državljani »čim laže zapustili« svo- Ob tolikšni obilici vode — jo domovino. Celo vozne listke jim oblasti priskrbijo po mnogo nižji ceni, prav tako nizka je cena za prevoz njih premoženja. Za izseljevanje v evropske dežele pa nizozemski državljan ne uživa te podpore, kajti iz Evrope bi se znal vrniti.... Zakaj vse to? Po cestah, ki sekajo in prečkajo nizozemsko ravnino, bo- mbni na veter: značilnost bogate, toda premajhne Nizozemske. (Foto M. Magajna) Jtriflio in Kreda, 17. avKiuta llMi« Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba m koledar; 11.30: Drobiž od vse- povsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svelu kulture; 12.55: Orkester F. Pouirtel; 13.30: Harmonija zvokov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Ivanka Cegnar: «Tri želje«; 18.10: Glasbeni kalejdoskop; 19.00: Nove afriške države: «Kongo»; 19.20: Iz italijanskega glasbenega sveta; 20.00; Šport: 20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.: »Sonce za ova», komedija v treh dejanjih; 22.45: Bioch: Glas iz divjine; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.10: Trei.ja sl ran; 14.15. »Prijatelj cvetlic«; 14.25: Car- lo Facchiort in njegov orkester; 14 50: Nastopa Gianni Sa-Ired; 15.05: Veliki pevci opernih skladb. Kopet 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos KL, 12.00: Opoldanski koktajl 12.40: Lahka glasba; 12.45: Turistična oddaja; 13.00: Skladbe lrvvlnga Berlina; 13.15: iiKronke iz jug življenja«; 13.40; Kmetijski nasveti; 13.45: Ritmične skladbe za klavir; 14.00: iz opernega sveta; 14.30: Kulturni zap’sru-kl; 14.40: Kmečka godba; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Domači pevci; 15.50: Pianist Robert Valentino; 16.00: Operne arije; 16 30; «Naša žena«; 16 45: Skladbe Adamiča, Koerblera In Valberga; 17.30: Baletne skladbe; 18.00; Prenos RL; 19.00: Ritmi Babyja Cortesa in Sida Hamiltona; 19.30: Prenos RL; 22.15: E. Garncr pri klavirju; 22 35: Pojoč v noč. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 11.00: Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.40: Operna glasba; 12.10: Fojo Cucchiara, Fedeli, Negro-ni; 13.30: Glasba mladih; 15.55: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 16.00: Program za mladino; 1645; R. D. Nevvth: Poizkusi celične kirurgije; 17.40: Simfonični koncert z violinistom M. Rabinom: 19.30: Rit-mesimfonične skladbe; 21.: Trideset let veselja; 21.30: V me-dicejstoi Florenci; 22.10; G. Ma-setti iri njegov orkester; 22.25: Italijanski komiki; 23.20: Orkester p, v. Armanda Fragne. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: S pesmijo po svetu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13 45: «Severnlca» - moda; 14.00: Veliki orkestri in slavne pesmi; 14.45: Parada orkestrov; 15 40: Kitara Cheta Atk-nsa; 16.00: C A. Rossi in njegove pesmi; 16 20: Pojo Abbade, Di Capri, Pagano; 16.40: Sličice iz Ria de Janeira’; 17.00: Zborovske pesmi; 17 30: Radijska igra E. Car-sane: «Amor di violino«; 18.45: Pleš te z nami; 20 30: Revija «11 Lobbia«; 21.15: Igrajo «Flip-persl«; 21.45: Po romanu G du Mauriera. »Moja sestrična Rahela«. III. program 17.00: Skladbe H. V- Lobosa, A. Ginasiere in C. Chaveza; 1800: Ustavne pravice; 18.30: Madrigali; 19.00: Pregled italijanskega periodičnega tiska; 1930: Skladbe W. A. Mozarta in H. Pousseura; 19.45; Angleži in ameriška kultura; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30: Gledališke pravljice: «L’augelln belverde« C. Gozzija; 23.40: Beethovnove skladbe. Slovenila 8.05: Črnske duhovne pesmi; 8,20: Thornborn Egner: Roparji iz Kardemomma; 8.35: S sprejemnikom na dopust; 10.10: Velike simfon je; 10,42; Bach: Brandenburškl koncert: 11.00: Zvočna panorama; 11.30: Odlomki iz opere Majska noč; 12.00: Ipavec Bernard; Možiček; 12.15: Kmetijski nasveti; 1225: Mehiški napevi; 12.40: Otroci pozdravljajo; 13.30: Nekaj domačih napevov; 13.50: Nekaj popularnih melodij; 14.30; Prireditve dneva; 14.35: Zabavni potpuri 15 40: Italijanske popevke; 16.00: J. Bedicr: Ro- man o Tristanu in Izoldi; 16,20; Koncert po željah; 17.10: Iz naše beležnice; 17.20: Parada plošč 18.00: Kulturna kronika: 18.20: Klarinetist Igor Karlin in flavtist Fedja Rupel: 18.45: Han; Humanizacija delovnih odnosov; 20.00: Dvorak: Rusalka; 22.15: Plesna glasba; 23 10: Igramo za vas: 23.50: Prijeten počitek! Ital. televnifa 18.30: TV za mladino: «Dis-neylandija» in «Kako nam pomagajo rastline«; 20.30: TV dnevnik: 21.15: Perry Masou «Pozab!jlva klientka«; 22.05 Reportaža iz Foligna; 22 35 Poje Ella Fitzgerald Ob kou cu TV dnevnik. Jug. televizijo Morebitni prenos italijanskega TV programa. ste redkokdaj napravili kilometer poti, ne da bi naleteli na manjše ali večje naselje. ne površine v novo izsušenih področjih. Za vsak ha se vodijo cele bitke in država, ki Prenaseljenost je očitna. V ni- je lastnik teh zemljišč, razpi-zozemskem letnem poročilu | suje natečaje, pri katerih pri-za leto 1930 je pisalo, da šte-*dejo v poštev za najem te je prebivalstvo dežele 7 milijonov in pol ljudi. V istem letnem biltenu za letošnje leto pa piše, da šteje Nizozemska 11 milijonov in pol prebivalcev. To se pravi, da se je v tridesetih letih prebivalstvo te tako majhne dežele povečalo za 4 milijone. Med evropskimi metuzalemi zavzemajo Nizozemci eno prvih mest, saj znaša pri njih povprečna življenjska doba že 72,5 let. Rojstva so razmeroma številna: 21,2 rojstva na tisoč prebivalcev (Zahodna Nemčija in Belgija 17, Francija 18,5), smrtnost pa je izredno nizka: 7,5 na tisoč prebivalcev (Zahodna Nemčija 11,3, Belgija 12,4, Francija 12). Tako, poleg »pomanjkanja prostora«, ki je v zadnjih desetletjih glavni problem Nizozemske, je že preračunano, da se kljub krepkemu izseljevanju povečuje za 140.000 oseb na leto, kar pomeni poldrugi milijon v desetih letih. Okoli 2000 kv km površine, ki so jih Nizozemci z izrednimi napori odtrgali morju in spremenili v plodno zemljo, krije kvečjemu potrebe za gradnjo hiš, cest in prog za prirodni prirastek, za njih preskrbo pa ne preostane niti kvadratnega metra. Ta dejstva navajajo v ilustracijo za zagovarjanje potrebe po izseljevanju. V vladnih krogih še posebej poudarjajo, da se morajo Nizozemci čim bolj seliti, da bi si v svetu ustvarili ne večji kos kruha, pač pa vsaj kos obdelovalne površine, ki jim bo mogla dati kruha. Kljub temu, da je Nizozemska izgubila svoje kolonije, spada še vedno med najbogatejše zahodnoevropske dežele. Brezposelnosti praktično ne pozna. Zato se zdi izseljevanje protislovno. Toda ljudje, ki se selijo, ne bežijo zaradi sedanjega pomanjkanja, pač pa iz strahu pred bodočnostjo.... Mnogi nizozemski kmetje čakajo zaman na tc, da bi si najeli kak hektar obdeluval- zemlje le visoko kvalificirani poljedelski strokovnjaki, ki s svojo strokovnostjo jamčijo, da bo zemlja rodila največ. Kmet tako ne vidi več niti lastne perspektive, kaj šele perspektivo za svoje otroke. In tako, v deželi, ki ima verjetno najnaprednejše poljedelstvo v Evropi, morajo kljub rekordnim letinam uvažati hrano iz tujine. Celo krmo za svojo živino Nizozemci uvažajo iz inozemstva. V skrajni liniji je zato ogromen izvoz mlečnih izdelkov Nizozemske dejansko le ponovni izvoz. Industrijska proizvodnja in pa tudi slovenski kulturni zgodovinar. Z zapisovanjem slovenske zgodovine se bavi tudi rojak, izseljenec Anton Garden, po rodu iz Petrušnje vasi na Dolenjskem, dolgoletni glavni urednik »Prosvete«, na.ivečjega slovenskega dnevnika v Ameriki, ki izhaja kot glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu. Zapisovalec zgodovine o naših izseljencih je tudi Janko N. Rogelj. Tu bi kazalo omeniti še mnoge druge, predvsem Etbina Kristana, sodobnika in osebnega prijatelja pisatelja Ivana Cankarja, ki je napisal več knjig, in tudi dram. Mnogo naših kulturnih delavcev pa se je v tujini izgubilo in so glasovi, ki prihajajo o njih v staro domovino, kaj redki. Med take kulturne delavcev, ki so domala izginili iz našega območja, je tudi Ivan Zupan, po rodu iz malega hribovskega zaselka Selo, v bližini Borovaka pri Podkumu v Zasarju. V Ameriki je bil 43 let novinar in je pisal tudi pesmi, zlasti je rad pisal prigodne pesmi. Nekaj svojih pesmi je objavil v posebni pesniški zbirki: »Iz življenja za življenje«, ki je izšla leta 1935. Zdaj je ta rojak iz male kumljanske vasice, domala pozabljen. Minulo je deset let od njegove smrti in prav je, če se ga za to priliko spomnimo in prikaženo njegovo življenje in delo. Kum je najvišji vrh Zasavja slovenske pokrajine med Ljubljano in Zidanim mostom. Kum je 1219 metrov visok in mu zato pravijo tudi Zasavski ali Dolenjski Triglav. Zaselek Selo na Kumljan-skem je majhna vasica in mladi Ivan Zupan ni mogel dobiti kruha in službe doma. Zato se je odpravil, kakor mnogo drugih s Kumljanske-ga in Polšniških Dolomitov preko velike luže v Ameriko. Ivanu Zupanu je bilo 28 let, ko je leta 1903 dospel v Združene države. Mladega, bistrega fanta so vzeli takoj v službo k »Glasu naroda«, listu slovenskih delavcev, ki je izhajal v New Yorku in ga je deset let pred tem — leta 1833 — ustanovil ..slovenski izseljenec Frank Sakser, brvši ljubljanski tiskar. »Glas naroda« ima še danes v svojem podnaslovu pripis: »Najstarej-ši list slovenskih delavcev v Ameriki«. Ustanovitelj Sakser ja bil mož naprednega duha. Pri njem je dobil Ivan Zupan službo najprej za pomožnega urednika, pozneje pa je postal celo glavni urednik. Novinarske posle je Zupan o-pravljal 43 let, domala ves čas le pri »glasu naroda«, ye nekaj časa je bil urednik slovenskega lista »Narodnega vestnika« v Duluthu, kjer je bila tedaj tudi močna slovenska kolonija. Frank Sakser pa n’ bil samo ustanovitelj »Glasa naroda«, temveč tudi njegov sotrudnik in urednik. Zato je radevolje sprejel Ivana Zupana spet k svojemu listu, ko mu je potekla pogodba pri ((Narodnem vestniku« v Duluthu. Nekdanji pastirček iz Kum-ljanskega Ivan Zupan, se je kot urednik »Glasa naroda« dobro uveljavil. V svojem listu je objavljal tudi mnoge humoristične prispevke, ki jih je objavil v humorističnih kolonah pod naslovom Mike Cigare. Ivan Zupan pa ni bil le urednik, torej novinar. Rad je pisal tudi pesmi. Bil je plodovit in posrečen prigod-ničar. V svojih prigodniških pesmih je presegel okvir priložnostnega pesnika in je znal podrobnosti. Naš sivolasi rojak Ivan Zupan je bil tudi na sprejemu in se je zanimal za vse podrobnosti v stari domovini. Tedaj mu je bilo že 71 let, pa je bil še ves živ in radoznal za podrobnosti v domačih krajih. Govoril je s posameznimi člani delegacije iz Jugoslavije in je bil ginjen ob srečanju s predstavniki iz starega kraja. Ves prevzet je za to priliko napisal pozdravno pesem-prigodnico, ki so jo prečitali delegaciji. Izvirnik te Zupanove pesmi hrani Mr. Janko Rogelj. O Zupanovem pesniškem delu govori zbirka pesmi, ki je izšla pred 25 leti, leta 1935. Pesniška zbirka »Iz življenja za življenje«, je danes seveda precej redka tudi med Američani. Novinar in pesnik Ivan Zupan je bil poročen in si je ustvaril številno družino: sedem sinov in dve hčeri. Na svoje otroke je bil ponosen. Bogastva si sicer ni ustvaril, postavil pa si je lepo družino. Ob neki priliki je poudaril: »Moj kapital so moji otroci, zame je vreden vsak otrok po en milijon dolarjev. Otroci so moje največje in edino bogastvo.« Kronist zgodovine slovenskih izseljencev Janko N. Rogelj je povedal o pokojnem Ivanu Zupanu, ki je umrl pred desetimi leti takole: »Ko smo prihajali v Ameriko, so bile naše želje skromne in ponižne. Iskali smo le kos kruha. Delali smo in ustvarjali le za čast in pohvalo, a ne za posvetne dobrine. Se mislili nismo na hiše in avtomobile, kar je danes cilj mnogih. Z vsako malo stvarjo smo bili srečni in zadovoljni. Takrat smo rasli in gledali proti vrhu, danes — ko smo v letih —- gledamo v dolino naših načrtov in uresničenega dela«. O novinarjih in urednikih slovenski listov pa je zapisal Rogelj takole: »Slovenski uredniki so bili najbolj neznatne in neznane osebe med rojaki v Ameriki. To so bili osebe, ki so znale pisati in zato so jih spravili k uredniškim mizam. Ostali slovenski ljudje pa niso vedeli za njihovo delo, zato jim tudi niso bili hvaležni, čeprav so dnevno brali njihove članke in humoristične prispevke in vprav slovenski Ih sti so bili tisto sredstvo, s katerim smo dvigali naše izseljence, da so rasli v kulturne ljudi in se vzgajali v narodnem in socialnem duhu. Frav zato gre vsa zahvala in priznanje za napredek naših rojakov izseljencev tudi novinarju in pesniku Ivanu Zupanu, nekdanjem pastirčku izpod Kuma«. JOŽE ZUPANČIČ Kulturne drobtine od tu in tam Na kongresu esperantistov V okviru 45. svetovnega kongresa esperantistov, ki je bil pred dnevi v Brmellesu in kateremu je prisostvovalo dva tisoč esperantistov iz 40 držav, je nastopilo tudi mednarodno esperantsko gledališče, ki je bilo osnovano leta 1957 in katerega namen je zbirati umetnike-esperantiste raznih narodnosti in umetniških pogledov. To gledališče je osnoval igralec in režiesr Hrvat Srdjan Flego. Na tej prireditvi ob svetovnem kongresu je to svojevrstno gledališče nastopilo z Goldonijevo komedijo «Zanimivi primer» (Un curioso accidente) ter z Molierovim delom uSka-pinove zvijačen. Dela so seveda bila izvedena v espe-rantskem jeziku in v Goldonijevi komediji so nastopili med drugimi jugoslovanskimi igralci Mladen Serment, Srdjan F.lego, Emil Glad in Ivo Fici ter jugoslovanski igralki Jana Ravšel ter Božena Zinko. Kljub temu da so umetniki imeli le nekaj dni za pripravo in vaje, je predstava uspela nad vsako pričakovanje. Zagrebško nEksperimentat no kazališten v Erlangenu V začetku tega meseca so v zahodnonemškem vseučili-škem mestu Erlangenu imeli deseti gledališki festival študentskih gledališč evropskih vseučilišč. Poleg mnogih študentskih gledališč iz Zahodne Nemčije in 14 drugih držav so nastopili tudi člani študentskega Eksperimentalnega kazališta iz Zagreba t komedijo «Dundo Marojev Marina Držiča. Delo je režiral Ive Sebelič. Delo starega dalmatinskega klasika je zahtevno publiko močno navdušilo in kritik Hans Bungen je o tej predstavi rekel: *To so krasni gledališki poizkusi. Sicer nisem razumel niti ene hrvaške besede, toda scensko sem delo razumeli). Portugalski kritik Alvest pa je o tej predstavi zapisal: «Dundo Maroje” je bilo najboljše delo, kar jih je bilo danih na desetem festivalu. Delo je bilo izredno dobro prikazano». List «Erlaiiger Tagblatt« pa je 4. t. m. o tej predstavi zapisal: «Na mojstrski način so se nam predstavili igralci eksperimentalnega gledališča iz Zagreba, ki so dali komedijo nacionalnega pesnika Marina Držiča «Dundo Maro jen. Izredni uspehi Dalide Znana italijansko-egipčan-ska pevka Dalida se je izredno uveljavila in poslušalci neke zasebne radijske mreže so jo proglasili za evelikana pesmi leta 1960». Dalida je v Franciji popularizirala vrsto italijanskih, francoskih in tudi drugih pesmi in danes prekosila šteuilne druge pevke in pevce lahke glasbe, tako da jo ocenjujejo za večje odkritje kot so bili Caterina Valente, Edith Pia ff, Sacha Distel in mnogi, mnogi drugi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimimtiiiiiititmiiiiitmiititiiitiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiii Nova teorija okstordskega znanstvenika izvoz morajo zato zagotoviti tudi v »svoje prigodnice vliti kritje vseh primanjkljajev v prehrambenem blagu ter tudi kritje stroškov za uvoz surovin. Dočim v ZDA n. pr. odpade na izvoz komaj 10 odst. nacionalnega dohodka, v B'ranciji 25 odst., v Zahodni Nemčiji 40, je obseg nizozemske zunanje trgovine enak nacionalnemu dohodku. Na Nizozemskem je namreč industrijska dejavnost praktično stoodstotno odvisna od uvoza surovin. Industrija sicer še vedno dviga raven, bogastvo je zato na Nizozemskem doma, toda... Na Nizozemskem še ni izumrla generacija, ki se živo spominja katastrofalnih posledic krize pred tridesetimi leti Da bi se izognili vsem takim »potresom« se je Nizozemska lotila posebnega izvoza — izvoza s oje delovne sile in strokovnjaki računajo, da je obsežna materialna pomoč, ki jo Nizozemska nudi svojim izseljencem, bolj rentabilna od investicij, ki bi bile potrebne za ustvarjanje novih delovnih mest v njenem domačem gospodarstvu. In tako se iz dneva v dan v amsterdamski in rotterdamski luki vkrcajo na ladje skupine izseljencev, ki iz tako bogate Nizozemske odhajajo v bolj skromne, vsekakor manj bogate deže e, kjer pa je vendarle zemlje več, kot je imajo doma. D. Z. sočen ritem in duhovno svežino. Zupanov osebni prijatelj Janko N. Rogelj hrani še daljšo pesnitev prigodnico, ki je nastala takoj po zaključku II. svetovne vojne. Tedaj je prišla v Ameriko delegacija jugoslovanskega Rdečega križa, da se zahvali rojakom za pomoč, ki so jo naši izseljenci dajali partizanskim borcem in porušeni domovini po osvobodilni vojni. Takrat so clevelandski Slovenci sprejeli delegacijo Rdečega križa iz Jugoslavijo v svojem Narodnemu domu. O tem sprejemu v januarju leta 1946 pomni Mr. Rogelj še vse Človekov prednik je morska opica? Alister Hardy, profesor t mrzlo vodo. Ta dlaka je bila zoologije in primerjalne anatomije na oksfordski univerzi je pred kratkim objavil senzacionalno teorijo, po kateri naj bi človek izviral iz danes že povsem izumrle vrste tjulnov, ki so v zoologiji znani pod imenom morske opice. Profesor Hardy je 30 let zbiral podatke, ki naj bi potrdili točnost njegove teorije. Po njegovih trditvah je v davni preteklosti bil velik del opic zaradi surove konkurence in borbe za življenje izrinjen iz gozdov, v katerih ni bilo dovolj hrane za tako veliko število živali. Te opice so se nastanile na morskih obalah in začele iskati hrano v morju. Njihov organizem je v popolnoma novih pogojih doživel v mnogih tisočletjih znatne spremembe. Njihovo telo se je prilagodilo življenju v vodi. Naučile so se plavati, izgubile so dolgo dlako, namesto katere so dobile kratko, gosto in mastno, ki jim je služila kot odličen izolator in zaščitnik pred še bolj gosta in daljša na glavi za zaščito pred soncem. Ker postane telo v vodi lažje, so se morske opice naučile imeti v vodi tudi pokončno lego, ki jim je omogočala lažjo opazovanje okolice. Zaradi lažjega plavanja so se jim še posebno razvile roke in noge, prsti pa so jim postali še bolj gibljivi in obuč-tljivejši v lovu na drobne ribe in v iskanju malih školjk Po Hardyjevem mnenju so se te morske opice začele posluževati kamenja za odpiranje školjk in ostrig in to je bil prvi korak k pridobivanju orožja in orodja. Človek je razvil svoje možgane z izdelovanjem raznih orožij, prejšnja doba njegovega življenja v morju pa mu je omogočila, da je kasneje zavzel dominantni položaj v prirodi: hodeč po zadnjih nogah in oborožen s primitivnim orožjem se je prednik našega človeka vrnil z morske obale v gozd, da ponovno osvoji izgubljeno «cesarstvo». #ilit(«<»iil«aitiiillililiiiiil(lliiiliiiiiiiiiiiiiiiiii>*t»«Kiiiiiiiii(iiilllliiiiii(,lilirii«liiili,i(iiliiiiiiiliiiiiiiiiii(tiliiill>»iii(>*ii>»«(|*ll>>**IIIIII,,,ll,lll,lll,,,> OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh nekega delovnega tovariša vas bo silil, da se boste bolj pomujali, kar vam bo vsekakor koristilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne lotevajte se tveganih poslov, ker boste imeli že dovolj dela s svojim običajnim in vpeljanim delom. Glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce boste površni in boste zaradi tega napravili kako napako, si boste nakopali ne le kritiko, pač pa tudi sovraštvo svojih predstojnikov. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Velika zadoščenja v delu, ki se ni zdelo niti dobro, niti zanimivo. Moralno boste na višku. Ne bodite ljubosumni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ponudili vam bodo sodelovanje v zadevi, ki je zelo mi- HOROSKOP ZA DANES-- kavna. Preučite prej stvar, da ne bi delali za druge. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zdi se, da se lotevate nekaterih del prenaglo, zaradi česar se znajdete v zagati. Naj vam to ne postane sistem. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Svoje poklicno delo si u-redite do podrobnosti, šele tako boste mogli tekmovati s poslovnimi tovariši. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Dan bo srečen za to, kar se tiče poslovnih kot tudi čustvenih zadev. Kljub temu ne boste zadovoljni, ker zahtevate preveč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ohranite svojo osebnost in ne oponašajte drugih kot papiga, kajti s tem si boste pokvarili s težavo pridob'je-no ime. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neprimeren čas za uveljavljanje vaše iniciativnosti. Srečali boste stare znance, ki vam bodo priredili prijeten večer. VODNAR (od 21. 1. do 19. .) Precej tvegano delo vam bodo naprtili in ni rečeno, da ga boste speljali. Vsekakor pa napravite svojo dolžnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Mirno vzdušje, običajen potek.^ Iščite bolj razpoloženo družbo. Ne delajte si kdo ve kakšnih načrtov, ki jih ne boste zmogli. S seje odbora trgovinske zbornice Zbornica proti gradnji odseka proge med Zagrajem in Krminom m Gori§ho>bene§lii dnevnik Protestna brzojavka ministru za državne udeležbe zaradi ukinitve projektivnega biroja CRDA v Trstu Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, kateri je predsedoval Giovanni Bigot, so proučili vprašanje obnovitve železniške zveze med sve-togorsko in glavno postajo v Gorici, ki bo povezala dve železniški omrežji (italijansko in jugoslovansko). Znova so poudarili, da bi gradnja odseka med Zagrajem in Krmi-rom škodljivo vplivala na go-riško gospodarstvo ter zahtevali, naj se položi na tistih odsekih proge Tržič, Gorica, Videm, kjer manjka, še drugi tir. Sprejeli so na znanje vest, da bo železniška uprava iz Trsta asfaltirala večji del prostora na tovornem kolodvoru v Gorici, in se pridružili stališču občinskega odbora v Gorici, naj se prekliče ministrski dekret, s katerim so odvzeli kmetijsko-kemičnemu poskusnemu središču pravico u-gotavljanja sleparije na kmetijskem področju. Pri osrednjih oblasteh so Zadnja pot prof. Emila Komela V nedeljo je v krogu svoje družine za vedno zatisnil oči prof. Emil Komel, naš gorički rojak, velik kulturni delavec na glasbenem področju. Pokojnik je umrl točno pol leta po svoji 85-letnici, ki jo je praznoval 14. februarja letos. Ob 15.30 se je pred njegovo hišo na Placuti, kjer je prebil toliko lot, nekaj pred 15.30 zbralo izredno veliko Slovencev, njegovih prijateljev in znancev, pa tudi učencev, ki so se pri njem naučili glasbe, da bi se še zadnjič poslovili od njega in mu izkazali hvaležnost za vse tisto, kar je s tolikšno mero nesebičnosti napravil zanje. Pogrebni sprevod je krenil v travniško cerkev, kjer so njegovi nekdanji perci iz Podturna zapeli *hibera* od Pe-rosija, njegovi prijatelji in znanci pa •Usliši nas, Gospod*. Posmrtne ostanke so odpeljali na glavno pokopališče ob Tržaški cesti, kjer je cerkvene obrede opravil duhovnik prof. Mazora, ki se je pred odprtim grobom poslovil od pokojnika rekoč, da je z zakladi svojega duha in srca napravil veliko dobrega za narod in tudi za travniški pevski zbor, saj je v tej cerkvi orglal skoraj 60 let. V imenu Slovenske kulturne gospodarske zveze in Zveza slovenskih prosvetnih društev iz Trsta in Gorice je orisal lik pokojnika prof. Zorko Jelinčič, ki je rekel, da je s smrtjo prof. Emila Komela slovenski narod izgubil velikega kulturnega delavca. Z njegovim izginotjem je nastala v naših vrstah velika vrzel. Prof. Komel je bil že po prvi svetovni vojni na višku svoje ustvarjalne sile. Oživel je Glasbeno šolo, pevske zbore v Gorici in po okolici, poleg tega pa je še dosti komponiral. To njegovo delovanje je trajalo toliko časa, dokler ni fašizem uničil slehernega in s tem tudi kulturnega delovanja našega naroda Tedaj se je pokojnik zaprl v svoj slonokoščeni stolp glasbe in se omejil na vodenje manjših cerkvenih zborov in poučevanje glasbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri poživitvi glasbenega delovanja, predvsem pa pri obnovitvi Glasbene Matice. Večidel svojega življenja, več kot 50 let, je posvetil glasbi. Bil je izredno dober pedagog. Njegovi posmrtni ostanki se bodo v naravnem toku prenovil v novo življenje in s tem bo tudi njegovo delo raslo dalje in postalo njegov nesmrtni spomenik. Njegova gomila pa nas bo vedno spominjala, da na tem kraju počiva mož, ki je bil zaveden Slovenec in temeljni kamen našega naroda v teh krajih. Pod vodstvom pevovodje Dorija Klančiča so pevci iz Dola, Vrha, Poljan, Peči in Standreža zapeli «Vigred se povrne* in pa *Blagor mu*, potem pa so položili na grob številne vence domačih in sorodnikov ter venec Zveze slovenskih prosvetnih društev, prosvetnega društva *Danica* z Vrha ter travniškega cerkvenega pevskega zbora. Prizadeti soprogi in obema hčerkama izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnik pa naj mirno počiva, v svoji zemlji, ki jo je skozi vse življenje tako ljubil. sklenili posredovati, da industrijskemu kompleksu Meteor iz Ronk nakažejo gradnjo nadaljnjih turističnih letal. Proučili so razmere v pristanišču Portorosega in sprejeli sklep, da se namesti r.ekaj novih žerjavov za razkladanje in nakladanje ladijskega blaga. Ministru za državne udeležbe so poslali brzojavko, v kateri protestirajo proti ukinitvi projektivnega biroja CRDA v Trstu in njegovi promestit- vi v Genovo ter zahtevajo, da se uradi biroja združijo v Trstu. Včeraj je trgovinska zbornica poslala izraze solidarnosti tržaški trgovinski zbornici, ki zahteva preklic odločitve, in pa tržiškem županu, kateremu izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bo imel ta ukrep na že tako kritično stanje v ladjedelnici. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Zločinska mrzlica«. M. Murthi, F. Silvera. VERDI. 17.00: «Vera Cruz«, G. Cooper, B. Lancaster. Cine-mascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Dvanajst ljudi za ustrelitev«, Came-ron Mitchell, E. Edvards. CENTRALE. 17.00: «Federalni agent«, Camerano Mitchell in E. Hayes. MODERNO. 17.00: «2enska, ki je prišla iz morja«. Ne hodite po poljskih poteh Meščani se obveščajo, da nimajo pravice hoditi po zasebnih poljskih poteh. Poljski pazniki bodo kaznovali vsakogar, ki bo kršil to uredbo. Nogo je vtaknil med kolo Ob 19.40 do odpeljali v civilno bolnišnico 4 letnega Patricija De Rienza iz Ulice Don Bosco 1, ki je med vožnjo z mamo na kolesu vtaknil nogo med špice kolesa. V bolnišnici so mu obvezali rano na nogi in ga poslali domov. Viljem Pavletič umrl Po Standrežu, kjer je stanoval in deloval, pa tudi po Goniči in v ostalih vaseh se je naglo razširila vest, da je umrl lastnik trgovine in pekarne Viljem Pavletič, star 75 let. Pokojnik je bil zelo zaveden Slovenec in se je zelo aktivno udeleževal v boju našega ljudstva za osvoboditev. Ze med osvobodilno borbo, pa tudi po njej, je bil predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Njegov edini sin je odšel v partizane, od koder se ni več vrnil. Zapustil je ženo in dve poročeni hčeri. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje! DEŽURNA LEKARNA čez dan in ponoči je odprta lekarna Villa S. Giusto, Korzo št. 242, tel. 31-52. Čila j te in sirite PRIMORSKI DNEVNIK Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dobri oče in stari oče VILJEM PAVLETIČ trgovec Pogreb bo danes, 17. avgusta ob 18. uri iz hiše žalosti v Štandrežu na domače pokopališče. Družine: PAVLETIČ, dr. KLANJŠČEK in BRESSAN Gorica, 17. avgusta 1960. Predolimpijski košarkarski turnir v Bologni Že skoraj znane ekipe dveh nadaljnih skupin Jugoslavija je tesno izgubila (po podaljšku) z Madžarsko ter premočno pregazila Veliko Britanijo - Ekipe, ki so med seboj ze nastopile, ne bodo tekme ponovile v naslednji skupini BOLOGNA, 16. dni se je nadaljeval izločilni predolimpijski košarkarski tur. nir, ki bo moral določiti pet moštev za nastop v končnem olimpijskem turnirju v Rimu. Jugoslavija je preteklo soboto igrala z najmočnejšo ekipo v svoji skupini Madžarsko in je morala kloniti za pičlo razliko. Madžari so odpravili Jugoslovane šele po ostri bor. bi v podaljšku igre, ker se je srečanje po regularnem času končalo neodločeno 85:85. Ze začetek tekme je pokazal, da bodo imeli Jugoslovani v Madžarih trdega nasprotnika. Sicer so v prvem polčasu bili boljši in so šli na počitek z dvema košema pred. nosVi. V nadaljevanju igre je bila igra obeh ekip precej enakovredna, toda Madžari so proti koncu napeli vse sile in so tudi dosegli izenačenje. V podaljšku, ki je bil precej razburljiv, so Jugoslovani takoj prišli v vodstvo, toda v zadnjih minutah so Madžari silnem zaletu izenačili in dosegli celo prednost. Rezultat: 94:92 ( 85:85, 36:38). V drugi tekmi pa so Jugoslovani prišli do visoke zmage. Nasprotnica Jugoslovanov je bila Velika Britanija, ki ni mogla nuditi hitrejšim igralcem z jugoslovanskim dresom nobenega resnega odpora. Ze v začetku igre so si Jugoslovani s hitrimi napadi za. goto vili prednost, ki so jo obdržali do konca. Tekma se je končala z 90:38 (48:21). Danes se je predolimpijski Košarkarski turnir nadaljeval brez kakih presenečenj. Najprej je Izrael premagal Avstralijo, dasi je prvi polčas končal z znatno prednostjo Avstralije. Izrael si je tako praktično skoraj zagotovil u-deležbo v eni izmed finalnih Vse te skupin predolimpijskega tur- mn 111 imiiitiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiii Biiiiiaoiiiii iiimivi vtrviiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiii m iiiiiiiiiii iiiimiiii i mn Goričani na izletu Primorskega dnevnika 1 Goriški udeleženci izleta Primorskega dnevnika na Plit-vička jezera so se odpravili na to skoraj 800 km dolgo pot z modernim in konfortnim avtobusom. V Postojni so se priključili koloni avtobusov iz Trsta. V veliko zadovoljstvo vseh so si med vožnjo bežno ogledali Ljubljano in Zagreb, ker velika večina izletnikov Ljubljane, predvsem pa Zagreba sploh še ni videla in si je zato lahko ustvarila približno sliko teh dveh mest. Zaradi naravnost vzgledne točnosti, ki so jo pokazali v- - « : «*v . ' .-.-.v pri odhodib, so tako dragocen čas smotemo izkoristili za ogled tudi drugih krajev, kjer so bili kratki postanki, in sicer Karlovca, Slunja, Senja, Crikvenice in celo Opatije. Na sliki so izletniki z avtobusom na Otočcu pri Novem mestu. Rezultati do sedaj odigranih tekem so sledeči: 12. avgusta Kanada—Nemčija 61:60 13. avgusta Poljska—Avstralija 115:65 Surinam—Sudan 61:51 Izrael—Grčija 65:43 Belgija—Tajlandija 87:65 Španija—Taiwan 83:55 Madžarsk-^—Jugoslavija 94:92 14. avgusta švica—Avstralija 68:64 Belgija—Nemčija 67:60 Avstrija—Vel. Britanija 67:62 Španija—Sudan 88:40 CSR—Surinam 121:49 Poljska—Izrael 78:53 15. avgusta Madžarska—Avstrija 76:55 Jugoslavija—V.Britanija 90:38 CSR—Španija 64:52 Izrael—Švica 66:43 Poljska—Grčija 77:76 Taiwan—Sudan 84:67 Kanada—Tajlandija 82:62 16. avgusta Izrael—Avstralija 6:49 Španija—Surinam 77:54 Švica—Grčija 71:54 Madžarska—Vel. Brit. 102:49 Belgija—Kanada 76:60 CSR—Taiwan 86:67. Lestvice posameznih skupin po igrah prvih treh dni: Skupina A Belgija 3 3 0 0 230:185 6 Kanada 3 2 0 1 203:198 5 Nemčija 2 0 0 2 120:128 Tajlandija 2 0 0 2 127:169 2 Skupina B Španija 4 3 1 300 213 7 CSR 3 3 0 271 168 6 Taiwan 3 1 2 206 236 4 Surinam 3 1 2 164 249 4 Sudan 3 0 3 158 233 3 Skupina D 4 3 1 248 213 7 3 3 0 270 194 6 3 1 2 190 196 4 3 I 2 165 211 4 3 0 3 178 247 Izrael Poljska Grčija Švica Avstralia Skupina C Madžarska 3 3 0 272 196 Jugoslavija 2 1 1 182 132 3 V.Britanija 3 0 3 149 259 Avstrija 2 11 122 138 nirja, V skupini B si je tudi Španija priborila dostop k nadaljnjemu tekmovanju z današnjo še kar lahko zmago nad Surinamom. Tudi Grčija ni imela posebno težkega dela s Švico, še manj pa seveda Madžarska z Veliko Britanijo, ki ji je nasula čez 100 zadetkov. Pri Madžarih niiti ni nastopil njihov najboljši mož Greminger. Zvečer je najprej Belgija premagala Kanado, vendar bo. sta obedve ekipi igrali naprej v finalnih skupinah. V zadnji tekmi pa je CSR odpravila Taivvan. S tekmo manj kot Španija je v svoji skupini na drugem mestu, a bo jutri gotovo prva. V dve finalni skupini se bodo plasirale, kolikor se že niso, Belgija in Kanada iz skupine A, CSR in Španija iz Skupine B, Madžarska in Jugoslavija iz skupine C ter Poljska in Izrael iz Skupine D. V prvi skupini bodo prve štiri, v drugi pa druge štiri. Ker sta Madžarska in Jugoslavija med seboj že igrali, se ta tekma že šteje tudi za finalni del predolimpijskega turnirja. V podobnem položaju kot Madžarska je tudi Poljska nasproti Izraelu. Jugo. slavij a ima torej zelo težko nalogo: ali premagati Izrael in Poljsko (kar je malo verjetno) ali pa vsaj doseči zmago Med avto-moto dirkami na L j obelit V vseh kategorija! novi rekordi prog Avstrijec Pruckner absolutni rekord« TRZIC, 16. — Na gorski tekmovalni progi na kar^t| škem prelazu Ljubelju so bile v nedeljo avtfomobils*® I z udeležbo številnih tekmovalcev iz Avstrije, AngVj| stralije, Nove Zelandije, Rodezije, Finske, Švice, Francije, Nizozemske, Zahodne Nemčije in Jugoslava • V vseh tekmovalnih razre- . tf dih, razen med avtomobili vr. ste «Junior», so bili doseženi novi rekordi proge. Absolutni rekord na tej 5100 progi s 13 ostrimi zavoji in z višinsko razliko 589 m ter z maksimalnim vzponom 33 odst. je dosegel dosedanji rekorder Avstrijec Alfred Pruckner z motorjem BSA Gold Star 500 ccm, ki je prevozil progo v 4’30”. Dirke motorjev je otvorila Novogoričanka Mara Bratina. Za njo pa so se vrstili drugi, ki so se pognali v borbo za dosego rekorda. Najbolj privlačni sta bili za 17.000 gle- v dvoboju med tretjima. iiMiimiiiiiiiiniiijiiiniiiiiliiinitiiiiiiiimiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiininiii minimumu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim V nedeljo zaključeno svetovno kolesarsko prvenstvo Belgijec Ryk Van Looy odvzel majico Darrigadu dalcev dirki motorje® , kolicami ter seveda bilov. Na progi so O®5.?^ ve rekorde Lechner -ja) v kategoriji m0'™ ccm, Josl (Avstrija) goriji 175 ccm, Hofer ja) v kategoriji 350 « ^ ko (Avstrija) v katego'^. ter seveda Pruc'iner. .»«0: goriji 500 ccm. V **, -avtomobilov do 200?. ^ je bil prvi Beograjčan voje Božič za v°l?n° , j scheja, ki je vozil 1ZP. čimer je izboljšal «i rekord, ki ga je bra 1958. leta. - v-sOf Izidi nedeljskih dir* , deči: r (I O 125 CCM: LecM«^ strija, KTM) 5:07,1, »J* j ter (Avstr., Puch) calo (BiH, NSU 0 Oblak (Slov., Ducatu nl (j Italijan Massignan na četrtem mestu KARL MARX STAD, 16. — Z zmago Belgijca Ryka Van Looya se je v nedeljo zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo. Van Looy se mora zahvaliti za zmago prav gotovo svoji odlični formi in tudi tovarišem, ki so z njim tekli z belgijskimi barvami, ki so pazili na najbolj nevarne tekmece in ki so mu prav v zadnjih metrih pred ciljem utrli pot ter mu s tem tudi zagotovili možnost, da je pustil za seboj lanskoletnega prvaka Darrigada. Za dirko profesionistov ni vladalo tako zanimanje kot za diletante, kjer so Nemci upali, kar se je tudi zgodilo, da ostane naslov pri njih doma. Med profesionisti pa ni bilo nobenega Vzhodnega Nemca, zaradi česar jih ni niti toliko brigalo kdo bo zmagal. Profesionisti so morali prevoziti krožno progo 32-krat za skupno 279,392 km. Po prvih krogih ni bilo nič posebnega. Videlo se je, da je vsaka ekipa šla v borbo VAN LOOY s točno določeno taktiko. Po 13. krogu sta Graczyk in Daems, katerima se je pridružil Italijan Ronchini, poskusila nemogoče. Vsi trije so se pognali v beg in si 12 krogov pred koncem nabrali 2’45” prednosti. Tedaj pa je bilo Van Looyu dovolj. Takoj je pognal v napad Aerenhot-sa, ki je znal v kratkem pripeljati glavnino do pet treh bežečih kolesarjev. Vse do zadnjega kroga je vladal mir, pa čeprav so postajali nekateri kolesarji nervozni. Posebno se je ta poznala pri Van Looyu, Gaulu :n Anquetilu, katerim so bili Italijani in posebno Massignan in Battistini stalno za petami. Massignan je celo potegnil na vzpetini, s čemer je alarmiral Belgijce, ki so se postavili na čelo in pazili, da ne bi kak gorski vozač povzročil presenečenje. Zanimivo je, da Gaul ni napadel na vzponih in namesto njega je hotel zbežati Anglade. Dosegel pa ni nič, ker se je za njim pognalo 16 kolesarjev. Na predzadnji vzpetini je Van Looy poslal v borbo Ceramija in takoj za njim se je sam pognal proti cilju. Na zadnjem ovinku si je Van Looy nabral z močnim sprintom 7 dc 8 metrov prednosti in je zmagal pred Darrigadom, ki mu ni hotel brez borbe prepustiti mavrične majice. Kljub poskusu da ga dohiti, je Dar-rigade zaostal in je moral prepustiti naslov svetovnega prvaka res najboljšemu kolesarju v tej panogi. Vsekakor je bil častno premagan in je zasedel drugo mesto pred Ce-ramijem, medtem ko je bil četrti Italijan Imerio Massignan. Ostali Italijani so več ali manj razočarali in so zasedli slabša mesta. Samo Bat-tistini se je znal vriti med najboljše in je prišel 13. na cilj. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. RYK VAN LOOY (Bel.), ki je prevozil 279,392 km v 7 urah 47’27” 2. Andre Darrigade (Fr.) 3. Pino Cerami (Bel.) 4. Imerio Massignan (It.) 5. Raymond Poulidor (Fr.) 6. Hannes Junkermann (Zah. Nem ) 7. Charly Gaul (Luks.) 8. Piet Damen (Hol.) 9. Jacques Anquetil (Fr.) 10. Brian Robinson (VB) 11. Jean Plankaert (Bel.) 12. R?ymond Mastrotto (Fr.) 13. Battistini (It.) 14. Jean Stablinski (Fr.) 15. De Mulder (Bel.) 16. Henri Anglade (Fr.) 17. Elliot (Ir.); 18. Arenhouth (Bel.) z zaostankom 18 ’; 19. Daems (Bel.) 1’22”; 20. Defilippis (It.) 1’22”; 21. Renjmeester (Mol.) 1’44”; 22. Geldermans (Hol.) 1’44”; 23. Manzaneque (Sp.) 1’51”; 24. Po-blet (Sp.); 25. Nencini (It.); 31. Brugnami (It.) 2’8” itd. Novi kolesarski prvaki Hitrostna vožnja profesionistov: 1. ANTONIO MA-SPES (It.), 2. Oscar Plattner (Šv.). 3. Joseph De Bakker (Bel.). Zasledovalna vožnja profesionistov: 1. RUDI ALTIG (Zah. Nemčija), 2. Willy Trepp (Šv.), 3. Ercole Bal-dini (It.). Srednje proge — profesionisti: 1. GUILLERMO TI-MONER (Sp.). 2. Martin Wierstra (Hol.), 3. Noppi Koch (Hol.). Hitrostna vožnja diletantov: 1. SANTE GAIARDON1 (It.), 2. Leo Sterck (Bel.), 3. David Handley (V. Brit.). Zasledovalna vožnja diletantov: MARCEL DELATRE (Fr.) 2.Henk Nisdam (Hol.). 3. Siegfried Kohler (Vhz. Nem.). Srednje proge — diletanti: 1. GEORG ŠTOLZE (Vzh. Nem.), 2. Siegfried Wustrom (Vzh. Nem.), 3. Henk Buis (Hol.). Hitrostna vožnja žensk: 1. G Al INA ERMOLAJEVA (SZ), 2. Valentina Pantilo-va (SZ), 3. Jeanne Dunn (Ve). Brit.). Zasledovalna vožnja žensk: 1. BERYL BURTON (Vel. Brit.), 2. M. T. Nessens (Bel.), 3. L. Šogina (SZ). Cestna vožnja žensk: 1. BERYL BURTON (V. Brit.), 2, Rosa Sels (Bel.), 3. Elisa-beth Kleinhaus (Vzh. Nem.). Cestna vožnja diletantov: 1. BERNARD ECKSTEIN (Vzn. Nem.), 2. Gustav Schur (Vzh. Nem.), 3. Willy Van Der Berghen (Bel.). Cestna vožnia profesionl-nistov: 1. RYK VAN LOOY (Bel.), 2. Andre Darrigade (Fr.j, 3. Pino Cerami (Bel.). Stepančič (Slov., libri - Special 50 ccm) O 175 CCM: J°s' V Maico MC) 5:06,1, =>v (Hrvat., M V Avgusta' . Voimajer (BiH, NSU 5:24,4, Poiz (Av., «al ipf 5:28,0, Bivič (Slov-. v,'t SVS) 5:38,0, Prstec 5:42,2 in Worl (AvSIf" J Gold Star) 5:42,2. „0(P O PRIKOLICE DO ^ f ButscherSchmidt čija, BMW) 4:49,0, BjV,#<• ner (Zah. Nemčija, 4:56,2, ing. Snajder - rf vič (Hrvat.. BMW KJ” fi, Rohsipe (Zah. Nem™ RS) 5:C6,1, Varga «HnHRK4MMM04H0-MHW-»'4» ^*0frWt4U**5E-3»«Jt --- MATEVŽ HACE -- f 11. oe KOMISARJEVI ZAPISKI j’g r 8 Druga knjiga O Poraz v Tatrah o o 0 o 00000000000000000000000000000000000000000000 Potem je deževalo tri dni. Sercerjeva brigada se je razmestila po vaseh: v Pregarjih, v Celijah, v Tatri in v Ostrožnem brdu. 2e prvi dan smo opazili, da so ljudje preradodarni. Posebno so bili radodarni z žganjem. Napili se ga niso samo obveščevalci in kurirji, napile so se ga tudi straže in patrole; Nemci pa so rinili iz Ilirske Bistrice in iz Sežane. Obveščevalna služba je zopet odpovedala. Ko smo pregledali brigadi, so povsod molele iz nahrbtnikov steklenice. Nihče izmed nas ni branil piti, vendar je bil tak red, da vsaj straže, patrole, zasede in obveščevalci niso pili, kadar so bili v službi V neki hiši blizu Tater smo videli od žganja omotično in dremajočo patrolo; zvečer smo videli dremajočo stražo na pragu hise, da o nižjih obveščevalcih iz štaba divi-zije ne pripovedujem. Tudi Slamič in Bojan-Viki sta se jezila Bračič se je strahovito razburjal na sestanku, ki smo ga imeli 13 novembra zvečer s štabom šercerjeve in z bataljonskimi komandanti. Rekel je: »Poznam hrabrost šercerjevcev, pogum komisarjev in komandantov. Vsi vemo, da v ietih 194- in 1943 nobena brigada ni znala tako manevrirati, se boriti in vzdržati na Notranjskem, kakor Sercerjeva brigada- Toda, da bi se napili ljudje, ki bi morali biti najbolj budni v brigadi, tega pa ne bom trpel.« Komandanti bataljonov so samo kimali. Še isti večer sem imel partijski sestanek z brigadno štabno partijsko celico. Tudi partijci so sklenili, da bodo omejili pitje. Pozno v noč sem obiskal kulturniško skupino. Kajuh je bil zelo zamišljen. Ta dan se mi je zdel posebno resen. Prijela ga je silna želja videti svoj dom v Šoštanju in prelepe Mozirske planine. Z neko notranjo prizadevnostjo je pripovedoval o Šoštanju in njegovi prelepi okolici. V teh nekaj dneh, kar smo bili v Brkinih, je obredel vse hiše v treh vaseh. To ljudstvo je dobro kakor štajerski kruh in kot kraška šunka. Pogovarjala sva se pozno v noč. Zunaj je divjal velik naliv in burja je piskala. Ko sem se vračal v štab, sem bil ves premočen, tako strahovito je lilo. Bračič se je obrnil na slami in zamrmral: «Navsezgodaj zjutraj bova šla v Tatre pregledat bataljon.« 14. novembra. Vstala sva precej zgodaj. Ko sva bila zunaj Pregarij, sva slišala iz Tater močno streljanje. Stala sva pri mali cerkvici in poslušala. Močan veter je zamajal majhne zvonove, da so zazvonili tako milo in otožno kot bi zvonili človeku v slovo. Prihitel je neki ranjenec, ves krvav po rokah in obrazu. V rokah je držal puško. Zapirač je bil odprt. Ves zasopel je pripovedoval, da so večje nemške sile napadle Tatre. Novinci so se razbežali po hišah. «Hudo je sedaj tam. Jaz sem ustrelil dva Nemca in teke' poročat. Za menoj so se dolgo podili Nemci,» je pripovedoval. Kmalu nato je prišel Miha, komandant bataljona, z ostankom bataljona. Povedal je: »Straže so zadremale, obveščevalci so se potaknili po hišah. Nemci so izkoristili siloviti nočni vihar in naliv. Z močnimi silami so se zgodaj zjutraj priplazili in obkolili Tatre. Takoj sem ukazal alarm in postavil v vrsto bataljon. Toda novinci so se ustrašili pokanja, se razbežali in se poskrili po hišah. Zbral sem vse stare borce, komuniste in skojevce. Jurišal sem iz vasi in sedaj sem tukaj z ostankom bataljona. Osemdeset novincev je ostalo tam — razbežali so se, ne da bi se smeli. Borili so se samo komunisti in skojevci, dva sta pri proboju padla, sedem pa nas je ranjenih.« Vsi smo občudovali hrabrost bataljonskega poveljnika. Bračič ga je hotel nekoč kaznovati — brez dovoljenja je zapusti) zasedo pri Babnem polju — no, sedaj se je izkazal, rešil je bataljon popolnega pogina. Ostale, ene, ki so se poskrili po hišah, so Nemci postrelili. To je bil dan žalosti za sicer tako hrabro in izkušeno šercerjevo brigado. 15. novembra, še vedno je padal sneg, pomešan z dežjem. Noč je bila temna in ostra. Zimska burja se je zaganjala v kolono Šercerjeve brigade, ki je šla v hitrem pohodu proti Javorniku. Deli Šercerjeve so pri Materiji namlatili Nemce. Vendar je bil poraz v Tatrah hujši. V štabu štirinajste smo sklenili, da ne sme noben borec imeti pri sebi žganja. Žganje bo odslej samo za ranjence in za čaj. S človeškim življenjem se ni igrati, sovražnik je vedno prežal... Ko smo gazili visoki sneg proti Jurjevi dolini med debelimi smrekami, je rekel Kajuh: «Ali slišiš kako v krošnjah mogočno šumi? Vrhovi visokih in gosposkih jelk se pogovarjajo o preteklih romantičnih časih, ko je še Martin Krpan tovoril prepovedano sol na svoji kobilici, šumenje gozda imam tako rad, kakor je imel ruski pesnik Jesenjin rad svojo rusko vas in vaško življenje.» Naša predhodnica je spodila celo krdelo jelenov. Kurirji so hoteli streljati, pa nismo pustili. «Naj živita lepota in mogočnost notranjskih gozdov.» V Jurjevi dolini smo našli požgane gozdarske hiše. Nasekali smo jelovih vej in jih položili na sneg. Pogrnili smo veje s šotorskimi krili in polegli k počitku. Dolgo nisem mogel zaspati. Do jutra sem poslušal, kako se je veter zaganjal v vrhove jelk, dokler nas ni piskanje in šumenje v vrhovih uspavalo . •. 16. novembra. Prebudilo se je mrzlo jutro. Prišel je kurir Tone Hace — (Tončkov) in nam prinesel pismo Borisa Kraigherja. Glavni štab je sporočil, naj divizija takoj napade nemške in domobranske postojanke; nadalje nam je naročal, naj čimprej in obširno poročamo, kako smo prebili ofenzivo in kakšno je razpoloženje borcev, kako je bilo z dezerterji, z orožjem in z drugim? Prebrali smo pismo, sedli okrog tabornih ognjev, dali na kolena ožgane deske in pisali. Mirko Bračič je pisal komandantu Stanetu Rozmanu, pisal je Stane Dobavičnik-Krt, pisal sem jaz na centralni komitet o stanju partije. Lampret je pisal svojemu predstojniku Mikužu, partizanskemu škofu v Beli Krajini. Najbolj kratko pismo je napisal Kajuh propagandi glavnega štaba: «Sporočam vam veselo vest, da so vsi kulturniki in propagandisti živi, veseli in zdravi. Manjkajo jim samo cigarete in podplati, če jih imate kaj odveč, jih pošljite. Tudi nas skrbi, kako ste preživeli ofenzivo. Pozdravljeni sotrudniki peresa! Vaš in moja nadvse zdrava druščina.» A 17. novembra. Zgodaj zjutraj smo prišli v ^ Bila je nedelja. Komandant Jaka Rihar je s straža^ starotrško cerkev, zidano v romanskem slogu in oiaiuti.nvu uci iv c v , ziuanu v 1 uniia.1 oiugu lik anALd osem sto let. Burja je brila. Ko so ljudje prišli i2.0^, fJ govoril. Govoril sem, naj pokličejo svojce iz postoja’ JK joj, če jih dobimo v domobranskih gnezdih. Neka®® m so se mi posmehovale. Lampret je na veliko pridipje A, 1p bila TVtlno nrimprnv i>7. cvptpcrci nismo- nriHiffčll r, joj, če jih dobimo v domobranskih gnezdih, e. Lampret je na veliko «, je bila polna primerov iz svetega pisma; pridiga' > jp fjjf domovinski ljubezni, ki jo mora poznati v teh P f vsak katoličan, ženske so si brisale solze ob pretresU1.. 51 Kulturniki so pa zapeli. Ljudje so poslušali, mole* ' rali in prestopicali v mrzlem nedeljskem jutru . • • A 18. novembra. Bili smo v gorski vasi v Knežj'1^ Zdravnik je na dolgo in široko razlagal, da Zj ženiti samo zdravi partizani in da bi morali imeti Slovenski rod se mora obnoviti. Potrebovali bomo? jj g zdrave ljudi, odločne in pogumne. Dolgo v noč JTO razpravljali o človekovem značaju. Dr. Kanoni, “ 4$?d Magajna, dr. červinko-Ziga in dr. Pirc Lojze s°.et vsevprek. Lojze je mahal z rokam in vpil: t tomšičevcev in šercerjevcev, pa se bo slovenski r0~ ^ Magajna je zagovarjal svoje Kraševce, češ, ti 50 j utrjeni, otrok imajo za izvoz. Lojze je govoril o izrednih vrlinah dolenjskega \fi Dr. Kanoni pa je rekel: "Prenovljeni slovenski r0 čudeže.* pitC.-‘ »Jih že dela, pa kakšne!» je povedal dr. Lojze ** j ♦tl* ( 20. novembra. Pripravljali smo se na uničenje j sff ske in nemške postojanke v Grahovem. Obveščevš* jjviy nesli izčrpne podatke. Orožarji so pripravljali razsu jMn mandanti so šteli municijo Bračič se je jezil, ker ^ ^ Druei batalion Tomšičeve brigade pri rokah šerce.„ gada je še vedno kljub vsem naporom štela 950 borce' ^ tNadaljeva nie'