Lfiibljana, petek 17. m&ga 1929 Cena 2 Din Karočniaa nuji meseCco 26 Dta, M inozemstvo 40 Ditt. Uredništvo: LfeiHl««, Rnaffljeva oMca &. Telefon Rev, 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aiefcsajjdncrva oesta 13. Telefc* št. 440. Celje i Kocenova rf. 2. Telefon ttcr. 190. Bofcopisi m oe vračajo. ■ Oefasš po tarifo. Uprarnlštvoi UubHan*, Predtrnor* rt. M. Telefon 4L 3122, 3123, 3124. 3125, 312«. bseratai oddelek: Ljubljana, Prešernov ulica 4. Teiefoo it 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest it. 13. Tetetoo St 4SS. Podružnica Celje: Kccecova dica it 2. Telefon St. 190 Račonf pri pošt tek. tavodih; Ljubljana J*. 11^42; Praha &sk> 78.180; Wiea Nr. 106.241. Ljubljana, 16. maja. Med Nemčijo in sovjetsko Rusijo se je povodom majskih nemirov v Beriicu razvil in likvidral interesanten incident, ki je značilen za odnošaje med obema državama. Lahko se reče. da je Nemčija edina država v Evropi, ..i je stopila v tesnejše razmerje do sovjetske vlade. Sklenila je z njo prijateljsko pogodbo, pričela z njo gospodarske zveze, ki so napovedovale živahen trgovinski kontakt in večje nemške investicije v sovjetski Uniji. Ostala Evropa je dolgo gledala zelo nezaupno na te stike, boječ se, da bi se mogla Rusija z nemško pomočjo opomoči in postati nevarna obstoječemu redu in sploh povojnemu stanju na kontinentu. Ali pokazalo se je, da je bila bojazen prevelika. Nemčiji v prvi povojni dobi res ni kazalo drugega nego iskati v svoji izolirani poziciji naslonitve pri sovjetski Rusiji. Toda kmalu je uvidela. da se ji nudi od tega malo praktične koristi. Investicije nemškega kapitala v Rusiji so se slabo obnesle, ker so se morale boriti z nezaupnostjo boljševi-ške politike in ker so obetale premalo finančnega uspeha spričo ovir, ki so izvirale iz svojetske gospodarske politike. Množili so se skeptični glasovi na nemški strani in rezultat je ostajal ves čas daleč za pričakovanjem. Za trgovino v večjem stilu je pokazal ruski trg premajhno zmožnost in pokazalo se je, da je morala Nemčija svoje industrijske produkte oddajati domala ves čas le na kredit. Vrh tega se je sovjetska Rusija branila večjih naročil iz inozemstva, ker ni mogla dajati zadostne protiuteži v eksportu agraranih proizvodov spričo premajhne produktivnosti sodobnega ruskega kmečkega gospodarstva. Skratka: neurejenost ruskih gospodarskih razmer je imela tolike posledice za vnanjo trgovino, da jih tudi politične aspiracije niso mogle premagati. Istočasno se je antanta potrudila, da je z delno popustljivostjo pritegnila Nemčijo na svojo stran ter jo po Lo-carnu uvedla v Društvo narodov. To gotovo ni šlo dobro v račun sovjetske Rusije in rusko-nemška skupna fronta proti zmagoviti o.stali Evropi je propadla. Odtlej kljub sicer dobrim zvezam med Berlinom in Moskvo ni več onega notranjega soglasja, kakor se je obetalo v prvih letih. Vrstile so se celo arere, ki so pretile, da odnošaii med obema državama še bolj poslabšajo. Ena izmed njih ie tudi najnovejši incident. Ob priliki majskih nemirov v Berlinu so mnoge vesti iz Nemčije trdile, da tvorijo ozadje krvavih bojev parole iz kominterne. Trdilo se je, da so dali inicijative za hude spopade na berlinskih ulicah emisarji iz Moskve. Neraz-položenje v nemških krogih so še povečale vesti iz Ljeningrada in Moskve, ki so pripovedovale, kako jo tamkaj na javnih zborovanjih sramotili aktivne nemške državnike in kako so bile pri tem udeležene celo oficijelne sovjetske osebnosti. Nemški konzul v Ljeningradu se je čutil dolžnega vložiti zaradi lega protest pri sovjetskih oblastih in končno ie protestiral celo nemški poslanik y Moskvi. Sedaj se zagovarjajo sovjv.ski pred-stavitelji, da so bila zborovanja z znanimi enuncijacijami naperjena samo zoper nemško socijalno demokracijo, ne pa zoper nemško državo. Zamenjava je pri tem zelo enostavna; odločujoči faktorji pri lokalnih ob'astih v BerIinu pripadajo namreč socialnim demokratom in strankini pristaši ter državni funkci-jonarji so stvarno eno in isto. Boljševi-ke seveda posebno jezi, da so ravno socijalnodemokratski faktorji tako odločno štrli upor berlinskih komunistov, zato se je njihov srd obračal zoper nje. Da ne bi bili milejše razpoloženi napram ostali Nemčiji, je precej gotovo. Berlinski majski nemiri so sedaj izzvali krizo tudi v odnošajih med nemškimi komunističnimi voditelji in moskovsko kominterno. Iz vesti, ki prihajajo o tem v svet, je razvidno, kako krepki so biil sovjetski prsti v Berlinu. Toda projekt se je ponesrečil i.n sedaj kliče kominterna berlinske komunistične šefe na odgovornost. To je v ostalem stara sovjetska taktika. Ta notranji konflikt bo pa nedvomno mnogo vplival na to, da se bo sovjetska vlada potrudila pokazati Nemčiji čim najprijaznejše korektno lice. Incident je likvidiran, toda nič ne more izbrisati vtisa, da je nedavno prijateljstvo med Moskvo in Berlinom bila le utvara in da notranje soglasnosti in kolaboraciie med obema državama ne more biti. Med sovjetsko Unijo in Nemčijo zeva dejansko prav tak prepad, kakor med Unijo in- ostalo Evropo. Ponovna obravnava proti Pangalosu Atene, 16. maja. s. Preiskovalna komisija zbornice je izdala proti Pangalosu in dvema članoma njegove vlade zaporno povelje. Veličasten sprejem naše mornarice na Krfu Prvi poset naše vojne mornarice v grških vodah se je razvil v spontano manifestacijo grško-jugoslovenskega prijateljstva Kri, 16. maja, 6. Naša vojna mornarica, obstoječa iz 10 edinic, je prispela na Krf ter bila najslovesnejše sprejeta od grške mornarice in mnogoštevilnega prebivalstva. Sprejma se je udeležilo tudi srbsko prebivalstvo na Krfu. Ko so naše vojne ladje priplule v luko, so jih grške ladje pozdravile z dviganjem zastav in s streli iz topov, dočim je meščanstvo navdušeno vzklikalo. Vse grško pristanišče je bilo najsvečanejše okrašeno. Ko se je naših 10 ladij usidralo, so se zastopniki grške mornarice in poveljnik našega brodovja. admiral Priča, naiprisrčnejše pozdravili. Bilo je že poldne, ko je guverner Krfa Mauri-cis, znan prijatelj našega naroda, izrazil svojo veliko radost zaradi prihoda našega brodovja. V mestu se ob vsakem koraku ponavljajo navdušene manifestacije jugoslovensko-grškega" prijateljstva. Francoski glas o konferenci Male antante „Le Temps" pripisuje beograjski konferenci izredno važnost - Mirovna politika Male antante ostane neiz- premenjena Pariz, 16. maja, p. Današnji »L« Temps« posveča konferenci Male antante v Beogradu članek, v katerem pravi, da ta konfernca izziva veliko zanimanje v mednarodnih političnih krogih, ker se bodo sestali zunanji ministri Rumunije, Češkoslovaške, Jugosla-cije baš v trenutku, ki je posebno važen za splošno mirovno politiko. Na tej konferenci bodo ministri zunanjih del Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije položili temelje še tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med državami Male antante. »Le Temps« naglasa, da je Mala antanta vedno povdarjala svojo miroljubnost in voljo za konsolidacijo razmer v Srednji Evropi. Izjave proti trianonski pogodbi, ki so bile dane od nekaterih strani, so zavrnili zunanji ministri Male antante s svojimi trdnimi sklepi, da hočejo ohraniti dosedanje stanje in se zoperstaviti vsaki kršitvi miru in mirovnih pogodb. Nastop vlade Mania v Rumuniji, kakor tudi režim, ki ga je uvedel v Jugoslaviji kralj Aleksander, nista izpremenila smernic zunanje politike Male antante. ki ostane slej ko prej važen faktor v politiki miru Srednje Evrope. Definitiven program beograjske konference Male antante Po tridnevnih posvetovanjih v odpotovali v Sarajevo, Beograd, 16. maja p. Danes je bil določen definitivni program konierence Male antante. Rumunski minister zunanjih del Mirones-cu odpotuje iz Bukarešte 18. maja in prispe v Beograd 19. maja ob 10. zvečer. Na postaji ga bo sprejel namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi z direktorji posameznih odelenj v zunanjem ministrstvu, zatem rumunski poslanik na našem dvoru Filidor z višjimi uradnik: ru-munskega poslaništva v Beogradu in novinarji. Češkoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš prispe v Beograd 20. maja ob 8.30. Na postaji ga pozdravijo zastopniki zunanjega ministrstva, osobje čsl. poslaništva in rumunski minister zunanjih del Mironescu. Ob 10. dopoldne se bo vršila v prostorih ministrstva za zunanje zadeve prva konferenca zunanjih ministrov :nal lantantnih držav. Ob 13. bo intimen obed v prostorih beograjskega Jockeyk!uba. Ob 15.30 bo druga konferenca Male antante. Zatem se vrši ob 17.30 čajanka v češkoslovaškem poslaništvu. Zvečer je v Narodnem gledališču svečana predstava. 21. maja ob 10. dopoldne se vrši tretja konferenca Male antante. Ob 13. so zunanji ministri držav Male antante s predstavniki naše vlade in z maloantantnimi poslaniki v Beogradu povabljeni na dvor. kjer bo prirejen svečan obed. Popoldne ob 15.30 je četrta konferenca Male antante. Ob 17. se zberejo državniki s povabljenimi gosti v prostorih rumunske-ga poslaništva na čajanko. Zvečer ob 20.30 je svečan banket v Gardijskem domu na Beogradu bodo zunanji ministri na to pa v Dalmacijo Topčideru. Priredi ga predsednik vlade general Peter Zivkovič. Po večerji se vrši v istih prostorih ob 22. soareja. 22. maja ob 10. dopoldne je zadnja konferenca Male antante. Ob 12.30 se ministri napotijo v Mihajlovac na intimni obed, nakar odpotujejo ob 14-30 z avtomobili v kopališče Koviljačo, kjer prenočijo. ?3. maja gre pot ministrov Male antante preko vbodne Bosne v Sarajevo. Zvečer priredi sarajevska občina svečano večerjo. Ministri bodo prenočili v Ilidžah. 24. maja se ministri s spremstvom odpeljejo preko Mostarja v Dubrovnik, kamor prispejo zvečer. 25. maja je dopoldne ogled tnesta, ob 15. pa se gostje ukrcsio na parobrod »Ka-radjordie« za Kotor, kjer bodo prenočili. 26. maja napravijo ministri izlet na Ce-tinje. Občina jim bo priredila cpoldne svečan banket. Zvečer se vrnejo v Kotor, odkoder bodo krenili v Split. 27. maja je ogled Splita, svečan banket mestne občine, zvečer oa razhod. Dr. Beneš se bo odpeljal preko Zagreba in Maribora v Prago, rumunski minister zunanjih del Mironescu pa se vrne v Bukarešto. Prihod čsl. novinarjev Zagreb, 16. maja n. Jutri ob pol 7. zvečer dospejo v Zagreb češkoslovaški novinarji, ki potujejo v Beograd na konferenco zunanjih ministrov Male antante. Češkoslova« ške novinarje bodo sprejeli zagrebški tovariši. S češkoslovaškimi novinarji potujeta tudi naš in rumunski tiskovni ataše v Pragi. Strahovito neurje v šumadiji Zaradi štiri ure trajajočega naliva so narasle reke in potoki ter poplavile okolico — Ogromna škoda veliki most na Jasenici. Vode so poru- Beograd, 16. maja, č. Iz Stragara pri Natalincu v šumadijski oblasti poročajo, da se je tamkaj v pretekli noči utrgal oblak in da je silni naliv trajal od 9. zvečer do 1. ponoči. Neurje je bilo toliko, da so reke in potoki ponekod narasli za več metrov in da so hudourniki odnesli mnogo mostov, tako tudi šile mnogo kmečkih hiš na bregovih reke. Ceste in pota so popolnoma uposto-šena. V strahu pred naraščajočo vodo je prebivalstvo pobegnilo na višje kra.ie. Poginilo je zelo mnogo živine, doslej pa še ni znano ali je neurje zahtevalo tudi kaj človeških žrtev. Včerajšnje avdijence I Beograd. 16. maja p. Na dvoru je bilo danes nenavadno živahno. Kralj je sprejel med drugimi v avdijenco predsednika ce-tinjske občine Toma Miloševiča. Tekom dopoldneva je bil v poslovilni avdijenci pri kralju dosedanji vojaški ataše poljskega poslaništva polkovnik Grabski. Zatem je bil sprejet v nastopni avdijenci novo imenovani vojaški ataše istega poslaništva Strakinski. Opoldne se je kralju predstavilo odposlanstvo pančevske občine, ki se je kralju poklonilo ob lOletnici osvoboditve Pančeva in se mu zahvalilo za njegovo naklonjenost. Svečanosti v Albl Juliji Bukarešta, 16. maja. p. V Albi Juliji se vrse velike priprave za svečanosti, ki bodo prirejene 20. maja v proslavo obletnice Ve« like Rumunije. Proslava bo po dosedanjih pripravah prekašala vse dosedanje priredit« ve. Iz Bukarešte bo ta dan vozilo v Albo Julijo 45 posebnih vlakov. Bolgarski obiski na Češkoslovaškem Praga, 16. maja h. Češkoslovaško bosta v kratkem obiskali dve močni ekspediciji Bolgarov. Prva bo prispela iz okolice Plev-ne in bo sestavljena iz industrijcev in trgovcev ter raznih funkcijonarjev gospodarskega sveta. Istočasno bo odpotovala druga ekspedicija iz okolice Sofije. Vsi izletniki se bodo vozili po Dunavu. Prvo eks-pedicijo je organiziralo uredništvo lista »Severno Eho«: vodila jo bosta plevenski župan Ivan Mindilikov in urednik Cvetko Peter Popov. Drugo ekspedicijo, ki bo obiskala poljedelske predele Češke, bo vodil poslanec Boris Dimev. Prihod obeh skupin izletnikov je napovedan za prve dni junija. Pribičevič odpotoval v Beograd Zagreb, 16. mala n. Nocoj je Svetozar Pribičevič odpotoval z brzovlakom v Beograd na poziv svoje družine zaradi bolezni soproge. Strahovit požar v ameriški bolnici Eksplozije broma, kisika in zdravil so v hipu zavile poslopje v ogromen plamen - Doslej je ugotovljeno 108 smrtnih žrtev Newyork, 16. maja, d. O strahoviti eksploziji v mestni kliniki v Clevelan-du, o kateri smo včeraj poročali na kratko, doznavamo, da je katastrofa vse večja, nego so poročale prve vesti. Doslej so ugotovili 95 mrtvih, 20 težko in preko 100 lažje ranjenih. Iz neznanega vzroka je eksplodiral rezervoar s kisikom. V presledkih so si sledile tri velike eksplozije, nakar se je goreli plin razširil po vsem poslopju, da je bilo hipoma v plamenih izredne jakosti. Streha klinike se je udrla že pri prvih eksplozijah in izpod nje se je dvignil ogromen ognjeni zubelj z gostim oblakom dima. Vnela se je pri tem tudi velikanska zaloga medikamentov in kemikalij. Grozni prizori med požarom Po prvih dveh eksplozijah so varnostna straža in gasilci skušali vdreti v goreče poslopje, toda tretji izbruh .ie za daljši čas onemogočil vsako rešilno akcijo. Medtem pa se je že nabralo večje število bolnikov, zdravnikov in strcžnic pri oknih, ki so obupno klicale na pomoč; nekaj strežnic je v razburjenju poskakalo skozi okna na ulico, kjer so jih prestrezali pasantje. Ko se je nevarnost novih izbruhov nekoliko polegla, so gasilci vdrli v poslopje. Zavoljo nevarnih plinov so si morali nadeti maske in previdno prodirati v hišo, odkoder so se neprestano čuli strahotni kriki. Z največjim naporom je bilo izpraznjeno pritličje in prvo nadstropje, v najbolj prizadetih gornjih nadstropjih pa je ogenj že skoro dovršil svoje uničujoče delo. Najgroznejši prizor se je nudil gasilcem na stopnišču v drugem nadstropju, kjer so bila trupla nesrečnih žrtev kar nakopičena. Tu se je na ponesrečence zvalil še del strehe in stene. Pogled na žrtve je strašen Trupla ponesrečencev so grozno opečena in deloma zogljenela, da jih ne bo mogoče agnoscirati. Za prevoz ranjencev so bili takoj rekvirirani vsi privatni avtomobili, ki so bili v bližini, vendar so morali lažje ranjeni čakati nekoliko ur, ležeč na trotoarju, dokler je prišla vrsta nanje za prevoz v bolnice. O vzroku požara si doslej še niso na jasnem. Nekateri menijo, da se je v pritličju vnel brom ter zapalil sosednje skladišče zdravil in kemikalij, po drugi verziji pa ie požar nastal v dvorani za rontgeniziranje, kjer so se baje vneli filmi. Cieveiand, 16. maja, s. O požarni katastrofi in eksploziji plinov v veliki bolnici poročajo še naslednje podrobnosti: Ko so prišla prva policijska moštva na kraj nesreče, so zadela pri vhodu v poslopje na kopico 25 trupel. Notranja vrata je zapiralo truplo, za katerim je obležalo še mnogo drugih bolnikov, ki so bili tako slabi, da niso mogli več na prosto. Grozo je povečevalo stokanje bolnikov, ki se niso mogli ganiti iz postelj. Gasilci, stražniki, zdravniki in bolniško osobje se je pokazalo pri katastrofi izredno požrtvovalno. Kakor zatrjujejo, je bilo v bolnici ob času nesreče 306 bolnikov, izmed katerih so bili vsi ali ranjeni ali pa so podlegli za-strupljenju. Celokupno število mrtvih znaša 108 oseb. Nevarna reševalna akcija Reševalno akcijo je vodil sam policijski šef, ki se je po vrvi spustil v poslopje ter po isti poti rešil 18 bolnikov, ki so še kazali življenske znake. Rešene bolnike je dal položiti na bližnji travnik, kjer so jim takoj dovajali kisik, kar ie rešilo 50 ljudi. Pri nekaterih tudi to sredstvo ni več pomagalo, ker so jim strupeni plini popolnoma izžgali pljuča. Smrt je nastopila skoraj pri vseh v par minutah. Tako so našli zdravnike z instrumenti ali bolniške sestre s toplomeri v rokah — mrtve. Stražniki, ki so hiteli v poslopje brez plinovih mask so oslepeli. Nekateri so ušli navidezno zdravi iz poslopja; ko pa so prišli na zrak, so postali nenadoma modri v obraz ter so popadali mrtvi po tleh. Plin je ležal nad 2 uri v prostorih. Obrazi trupel so kazali, da je bil smrtni boj žrtev kratek, toda strašen. Lastnik zavoda domneva, da so se pričeli pri eksploziji razvijati fosgenovi plini, kar je še povečalo nesrečo. Mnogo oseb je oslepelo. Drugi prekooceanski polet „Zeppelina" ni uspel Po posrečeni vožnji do Gibraltarja so ugotovili defekt motorja »Zeppelin« se že vrača domov Friedrichshafen, 16. maja a. Danes se je dvignil ob 5.58 zjutraj zrakoplov »Grof Zeppelin« na svoj drugi prekooceanski polet Na krovu zračne ladje se nahaja 40 mož posadke in 8 potnikov in veliko število poštnih zavojev ter ameriške pošte. Start se je izvršil povsem gladko ter je zrakoplov takoj nameril pot proti Con-stanzi. Lyon. 16. maja a. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je prvotno vozil v zapadni smeri, je bil na francoski meji prisiljen menjati smer in pričeti s poletom proti jugu. Ob 10.10 je letel nad Lyonom in nato proti jugu nad reko Rhono. Domnevajo, da bo ob ustju Rhone menjal smer in pričel voziti proti zapadu preko Barcelone, Gibraltarja in Azorskih otokov. Berlin, 16. maja g. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je zaradi defekta na motorju že na povratku. Zrakoplov je priplul skoraj do Gibraltarja, ko so ugotovili na enem izmed motorjev težjo pogreško. Kakor sodijo v Friedrichshafnu, se bo zrakoplov po popravilu takoj zopet dvignil za polet v Ameriko. Trenutno vozi nad Cartageno. Amerika bo razočarana Newyork. 16. maja s. Za polet nemškega zrakoplova »Grofa Zeppelina« se je izvedelo tukaj ob 12.30 vzhodnega ameriškega časa. Listi se že sedaj živahno bavijo s poletom zrakoplova in mu posvečajo obsežne ilustrirane članke. Kakor poroča vodja ameriškega vremenskega urada, je vreme v severnem delu Atlanskega oceana, posebno južno od Bermudov idealno. Papeževa nova izjava o vzgoji mladine Vzgoja je predvsem stvar cerkve, potem šele družine in staršev — Sv, oče bo ostal v tej točki nepopustljiv, ako bi se moral pogajati s samim vragom Rim, 16. maja g. V polemiki proti nagovoru papeža, ki ga je imel gojencem zavoda v Mondragone, piše ultrafašistični »L* Rim, 16. maja a. Navzlic temu. da so italijanski časopisi sprejeli papežev odgovor na Mussolinijev govor v parlamentu s precej mešanimi občutki in dali duška temu svojemu razpoloženju, je papež znova podčrtal nepopustljivost katoliške cerkve v vprašanju vgoje. Kot vzrok za to ie ponaii obisk učiteljev jezuitske gimnazije v Mjn-dragoni pri Frascatiiu, katerim ie po njihovem vdanostnem poklonu govoril med drugim tudi sledeče: »Poslanstvo vzgoie pripada predvsem in v prvi vrsti le c-irnvi, družini, očetom in materam. Niim pripada ta pravica po naravnih in božiih postavah ter je popolnoma nemogoče kai izpren :njati na tem. Državi se ni potreba sicer des-interesirati na vzgoji in .io nai le podpira v vseh stvareh, kjer ni dana možnost, da lahko brez nje opravi družina in -erkev Zato je mogoče naravnost reči, da je država samo poklic?na izpopolniti druž:nsko in cerkveno vzgojo. Zaradi tega Pa tudi tako dolgo ni misliti na sporazum, d ikler ba kdo poskušal okrnjevati pravice, ki sta :srednih davkov, dr. Bojič, odpotuje prihodnje dni na inšpekcijsko potovanje. Dr. Bojic bo pregledal davčne urade po vsej državi. Njegovo inšpekcijsko potovanje bo trajalo dva meseca. Ce pričakujeta še toliko — host sieurno prijetno iznenadeni od ba ne lepote našeea oanašn e ga ve efilma iDfVMe laiki •frCine (Pe&rovtte Kur>te takoj vstopnice za ELITNI KDO MATICA va, da so poleg niške železniške postaje pred nekoliko dnevi našli drugo človeško truplo, ki je imelo poškodbe na glavi od topega predmeta. Pri preiskavi umorjenega niso našli nobenih dokumentov, ki bi mogli služiti za njegovo identifikacijo. Najdba tega drugega človeškega trupla je izzvala še večjo senzacijo, ker ni nobenih indicij, po katerih bi se moglo ugotoviti, kdo je umorjenec, Beograd, 16. maja p. Mragutin Mišič, o katerem je beograjska policija sodila, da ie identičen z umorjenim in razkomadenim mladeničem, se je danes iavil iz Zaječara. Nepričakovano odpovedan jugoslovenski koncert v Knjiga o Stjepanu Radiča Beograd, 16. maja. č. Bivši radikalski po« •lanec Mita Dimitrijevič pripravlja knjigo z naslovom »Apoteozne refleksije o Stjepa« nu Radiču«. Knjiga bo izšla ob obletnici smrti Stjepana Radiča ter bo vsebovala 365 refleksij o Stjepanu Radiču, za vsak dan v letu eno. Izseljeniški dom v Splitu Split, 16. maja. n. Minister socijalne po« litike dr. Drinkovič se je udeležil konferen« ce občinske uprave, na kateri je bilo med drugim rešeno vprašanje zgraditve Izselje« niškega doma v Splitu. Občina bo dala za ta dom potrebno stavbišče, minister soei» jalne politike pa bo nakazal brezobrestno posojilo 3,500.(KX> Din za zgraditev doma. Posojilo bo morala splitska občina vrniti v 26 letih. Dom bo služil predvsem našim izseljencem. Danes je minister socijalne politike odpotoval na otoka Brač in Hvar. Velika poneverba v Splitu Split, 16. maja. n. V tvornici cementa »Split«, kjer se je nedavno pripetila težka delavska nesreča, so odkrili veliko pone« verbo. Poneverbe so se vršile že tri leta in znašajo okoli 300.000 Din. Oblasti so aretirale tvorniškega uradnika Iva Juriča kot glavnega krivca Aretiran je bil v ka« varni »Central« baš opoldne, ko je bilo v kavarni polno občinstva Sedaj se prouču« jejo knjige, da se točno ugotovi poneverje« na vsota. Aretacija uradnika Juriča je iz« zvala seveda veliko senzacijo. Prihodnje razprave pred državnim sodiščem Beograd, 16. maja. p. Pred sodiščem za zaščito države se vrši jutri razprava proti mizarju Savi Medanu, ki je obtožen po čle« nu 1, točka 1. zak. o zaščiti države. Obte« ženi je znan komunist in se je udejstvoval kot komunistični agitator. Branil ga bo beograjski advokat dr. Rajko Jovanovič. 22. maja se pred istim sodiščem vrši raz« prava proti 11. komunistom. X«VV a t v • O | ••• Čiščenje v Južni Srbiji Beograd, 16. maja. r. »Politika« poroča iz Skoplja, da je policija izročila tamošnje« mu prvostopnemu sodišču bivšega uradni« ka skopske občine M Daniloviča. Pred me« seci je bil aretiran iznenada in obtožen za zlorabe, ki jih je vršil v službi. Danilovič je obtožen za 511 tatvin in za skupno 450 tisoč Din. Daniloviča bodo sodili po no« vem zakonu o pobijanju zlorab v službi. Vprašanje podaljšanja roka za valorizacijo bilanc Beograd, 16. maja č. V gospodarskih organizacijah s« te pojavila težnja po zahtevi podalj-! Sanja veljavnosti zakona o valorizaciji bilančne ! vrednosti investicij. Ta zakon Je nudil delniškim 1 družbam možnost izvršiti valorizacijo njihovega premoženja, kj ga izkazujejo v bilancah in iz-' kazati stvarno vrednost, kar je važno v pogledu obdavčenja. Te možnosti se Je posluže. j valo relativno majhno število delniških družb, i ki pa sedaj zahtevajo podaljšanje roka. Razen i tega morajo po novem davčnem zakonu tudi občine javno polagati račune o svojih gospodarskih j podjetjih, zaradi česar tudi one zahtevajo, naj se jim da možnost posl ožiti se bonitet tega zakona. Te dni bo vlada sklepala o tem vprašanju in pričakuje se, da bo ustregla željam gospodarskih organizacij in občin. Zadruge in rentni davek Beograd, 16. maja č. Danes Je finančnega ministra posetila deputacija zastopnikov zadružnih organizacij in mu izročila spomenico glede na rentni davek, ki ga morajo plačevati tudi zadružne zveze. Finančni minister Je obljubil, da bo proučil spomenico in izdal potreben sklep. Jadranska plovidba bo povečala svoj park Sušak, 16. maja n. Te dni Je generalni direktor Jadranske plovidbe Rismondo interveniral v Beogradu, da bi vlada izplačala subvencijo omenjeni družbi po svoje časno sklenjeni pogodbi. Generalni direktor Rismondo je izjavil, da bo Jadranska plovidba pričela takoj po prejemu dogovorjene subvencije graditi nove parnike. Ti p a miki se bodo predvsem gradili v Angliji, kjer so najugodnejši pogoji. Afera generala v. Seeckta v Rumunlji Interpelacija v rumunski zbornici radi nedavnega obiska nemškega generala v Cluju Bukarešta, 16. maja s. Iz oficijelnega besedila stenografskih zapisnikov je razvidno, da je na včerajšnji seji senata bivši liberalni zunanji minister Argetojanu zaradi popolnega razčiščenja ponovno stavil ministrskemu predsedniku Maniu vprašanje glede svoječasnega sestanka z generalom v. Seecktom v Cluju, ki ga je označil kot commisvoyageurja. Argetojanu je na-glašal nujno potrebo dobrih odnošajev z Nemčijo, toda protestira proti temu, da bi smatralo osebe, ki so stale na čelu nemške armade, Rumunijo za svoje torišče. V takojšnji repliki Je naglašal ministrski predsednik Maniu ponovno, da je bil popolnoma zasebni in nepolitični obisk sprejet iz same vljudnosti ter pripomogel med odobravanjem večine, da bi bila morala politična morala pasti zelo nizko, če bi se hoteli s tem obiskom spravljati v zvezo kakršnikoli komentarju Zato je ponovno energično protestiral proti blatenju gen. Seeckta. Argetojanu je nato pred senatom priznal, da se je poslužil preostrih izrazov in izjavil, da v tej zadevi ne bo nadaljeval kampanje. Senzacijonalen proces r Budimpešti Veliki župan osumljen umora — Upravnik posestva po nedolžnem obsojen na poldrugo leto ječe — Priče, ki niso smele govoriti Budimpešta, 16. maja. Lani meseca januarja se je pripetila težka nesreča na lovu v občini Csanat v županjji Heves. Lova so se udeležile same ugledne osebnosti. Ob tej priliki je bil namreč županijski veliki beležnik Laloš Martonssy zadet od krogle ter je v nekaj minutah umrl. Umora je bil osumlien upravitelj posestva Aleskan-der Heber, ki je bil tudi osbojen na poldrugo leto težke ječe. Heber se je pritožil proti obsodbi in kraljevska kurija je odredila, nai se obnovita in spopolnita dokazno postopanje in razprava ter je bil v to svrho delegiran budimpeštanski sodni senat. Vihraj se je pred sodiščem v Budimpešti vršila ponovna razprava, ki je po- tekla prav senzacijonalno. Vse priče so zaprisežene izjavile, da so videle, kako je bil Martonssy zadet od strela, ki ga je oddal sam veliki župan županije Heves Lovro Hedry. Priče so izjavile, da bi že na prvi razpravi nastopile kot priče ter pričale v korist Heberja, pa so jim orožniki zagrozili, da ne smejo pričati proti velikemu županu. Zaslišan je bil tudi orožni-ški poveljnik, ki se Je v svojih izpovedih tako zapletel, da je državni pravdnik napovedal kazensko postopanje tudi proti njemu. Za danes je bil pozvan pred sodišče veliki župan Lovro Hedry. Njegov pojav Pted sodiščem, kakor tudi konfrotacija s pričami se pričakuje z velikim zanimanjem. Bela Kun organiziral berlinske nemire Odkritja dunajske policije — Komunistična centrala na Du-naju — Številne aretacije na Dunaju in v Budimpešti — Dunaj, 16. maja. V zvezi z odkritjem propagandne centrale madžarskih komunistov na Dunaju poroča »Die Stunde«, da je bil Bela Kun pred dvema dnevoma oseb. na Dunaju ter organiziral tajno komunistično centralo, ki jo je policija sedaj odkrila. Na Dunaj je došel iz Berlina. Obenem je ugotovljeno, da je baš Bela Kun vodil in organiziral berlinske komunistične izgrede. Razen tega se poroča, da je policija areti- Prj današnji premijeri poie v filmu Divne laži Nine Petrovne koncertni pevec g. BATISTIC dve krasni romanci. Zato danes vsi v Elitni kino Matica. rala še več sumljivih oseb, med njimi tndf neko žensko. Dunajska policija Je o uspehih svoje preiskave obvestila policijo v Budimpešti, kjer Je istotako bilo aretiranih več oseb. Iz Budimpešte je bilo namreč poslanih na Dunaj mnogo pravih in pravilno izdanih madžarskih potnih listov, ki so jih potem na Dunaju popravili in nanje prilepili druge fotografije. Budimpešta, 16. maja g. Za nocoj Je bil napovedan koncert osiješkega pevskega društva, obstoječega iz 90 pevcev in pevk, ki se nahaja na turneji preko Budimpešte na Dunaj in Poznanj. Tik pred početkom pa je bil koncert nepričakovano odpovedan. Za koncert je vladalo v Budimpešti veliko zanimanje in nekaj publike je bilo že zbrane v dvorani, kjer je izvedela, da je koncert odpovedan, Koncert je nameravala oddajati tudi radio-postaja. Madžarski listi zatrjujejo, da je bil koncert odpovedan na željo jugoslovenske vlade (?). Spor med Jugoštampo in Tipoerafi?© likvidiran Zagreb, 16. maja. n. Danes je bil rešen Mnv fah-cni Talrrtn spor ki je nastal povodom polemike med _ l3KSI11 ,, . ., listi »Jugoslovenske štampe« ta »Tipografij Beograd, 16 maja p. Državni podtajnik je« in ki je vzbudil mnogo pozornosti v j v mojstrstvu financ dr Dušan Lelica je iz- javnosti. Gre namreč za svoječasne vesti o got°vl1 nfrt °°.veSa ^ r\,*„,mj « države, aa se izjavijo o tem načrtu. goštampi«, da je dobila pri Državni hipote* j karni banki po posebno ugodnih pogojih posojilo in da so podpirale »Novosti« režim Velje Vukičeviča v škodo hrvatskega na« roda. V jutrišnjih listih bo uredništvo »No* vosti« objavilo i :javo, da vesti o nakupu »Tipografije« s strani radikalov niso bile točne, dočim bodo uredništva »Jutarnjega lista«, »Večera« in »Obzora« objavile iz« javo, da niso bile točne mihove vesti o po« sojilu Državne hipotekarne banke ».Tugo« štampi« in da »Novosti« niso nikdar delale v škodo hrvatskega naroda. S tem je spor med obema zagrebškima časopisnima kon« cernoma likvidiran. Povratek ministra dr. Frangeša © Beograd, 16. maja p. Minister poljedelstva dr. Frangeš. ki se ie prejšnje dni mudil na inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji, se vrne nocoj v Beograd. Njegov povratek je v zvezi z nujnimi in neodložljivimi posli ministrstva za poljedelstvo. 2 njim se vračata tudi načelnika Sretenovič in Djurič, ki sta ga spremljala po Južni Srbiji. Minister poljedelstva bo že prihodnje dni izdal ukrepe, ki jih je sklenil povodom Nov list v Brodu Brod na Savi, 16. maja fi. Tu je pričel izhajati gospodarsko-kulturni tednik »Rrodske no-vosrti«, ki je edini list v Brodu. Dunajski podžupan v Zagrebu Zagreb. 16 maja n. Snoči ie došel v Zagreb dunajski podžupan Emmerling, ki 'e danes opoldne posetil župana dr. Srkulja in si ogledal nekatere mestne ustanove. Ob 1. popoldne mu je bil prirejen obed v Grajskem podrumu, kjer je bilo izrečenih več zdravic. Zvečer je dunajski podžupan Emmerling odpotoval nazaj na Dunaj. Demanti našega dunajskega poslaništva Dunaj, 16. maja. s. Jugoslovensko poslaništvo demantira v »Neua Freie Presser vesti o dozdevnih koncentracijah čet na avstrijski meji povodom shoda avstrijskih bramb-nih organizacij v Dunajskem Novem mestu dan pred 7- oktobrom ly28. Obenem po-vdarja dejstvo, da vlada med Avstrijo in Jugoslavijo najprisrčnejše prijateljstvo, za- svoiega inšpekcijskega potovanja po južnih radi česar je vsaka možnost takih ukrepov predelih države. Predvsem bodo sestavlje- izključena. ne poslednje korekture zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Južni Srbiii. Nova občinska uprava v Šibeniku Šibenik. 16. maja. n. Danes dopoldne je dospel odlok splitskega velikega župana o imenovanju nove občinske uprave v šibeniku. Za župana je imenovan dosedanji občinski upravitelj Dulčid. V ostalem so med 34 člani obe. zastopa samo nove osebnosti, ki niso bile doslej nikdar v občinskem svetu. Rumunski konkordat pred zbornico Bukarešta, 16 maja. p. Vlada je predlo« žila parlamentu predlog konkordata z Va« tikanom. Razprava o tem zakonskem pred« logu bo otvorjena prihodnjo sredo. Mini« ster zunanjih del Mironescu je izjavil novi« narjem, da ne nasprotuje obsežni razpravi in debati o tem zakonskem načrtu, da pa so se pogajanja za ta konkordat med Rus munijo in Vatikanom vlekla 7 let in je bil predJoženi konkordat že pred 3 leti sprejet • in podpisan. I s i 1 Rumunija ukinja nepotrebna ministrstva Bukarešta, 16. maja. p. Finančni odbor bo prihodnje dni začel proučevati načrt proračuna za prihodnje leto. Z novim na« črtom bo ukinjeno večje število ministr« stev. Ministrstvo dela se združi z ministr« stvom narodnega zdravja, ministrstvo sa« obračaja pripade ministrstvu javnih del. Ukinejo se vsa ministrstva brez portlefja, ki so doslej obstojala za posamezne po« krajine, t. j. za Bukovino, Erdelj, Banat in Besarabijo. Fuzija francoskih letalskih družb Pariz, 16. maja. č. Minister za letalstvo Evnac je predlagal francoski vladi, naj se Compagnie Internationale de la Navigation Aerienne in Farman združita v skupno družbo, v kateri bi francoska država bila udeležena 8 tretjino kapitala. Nova družba bo vzdrževala promet po vsej Evropi ter so v njenem voznem redu določene tudi zveze z Zagrebom in Beogradom. Konduriotis ostane predsednik — Atene, 16. maja. Zastopniki zbornice in senata z ministrskim predsednikom Ve-nizelosom na čelu so včeraj posetili predsednika republike Konduriotisa ter ga pregovorili, da je umaknil svojo prvotno odpoved in sprejel kandidaturo za predsedniško mesto. Smatra se, da je vprašanje predsednika grške republike s tem že končnoveljavno rešeno. Nesreča ali samomorilni poskus Celje, 16. maja. Danes dopoldne okrog 10. se je pripeljal v smeri Ljubljana=Celje neki mladenič, ki je nadaljeval vožnjo dalje proti Mariboru. Neposredno za Celjem na ovinku poleg cinkarne je mladenič padel iz vlaka in ob« ležal z večjo rano na temenu poleg želez« niške proge. Mladenič je nekaj hipov po nesreči ustal in se je sam podal proti celj« skemu kolodvoru Nekaj korakov pred ko« lodvorom ga je dohitel neki železniški de« lavec, ki mu je pomagal do perona, kjer pa se je mladenič kmalu onesvestil in se zgrudil na tla. O dogodku je bila takoj obveščena celjska policija, ki je dala prepeljati ponesrečenca v nezavestnem stanju v tukajšnjo bolnico. kjer je ležal fant do 7. ure v popolni nezavesti, nakar je za trenutek dobil zavest, vendar na stavljena vprašanja ni mogel odgovarjati. Po izpovedbi očividcev na peronu, je ponesrečenec 161etni Ivan Šket, doma v Slivnici pri Mariboru, kakor je na peronu še sam povedal, preden je izgubil zavest. Povedal je tudi, da je imel njegov vozni listek njegov oče, ki se je peljal z njim. Izključeno tudi ni, da se je fant v samomorilnem namenu sam vrgel iz vlaka. Po zaslišanju nekaterih sopotnikov sta se s fantom vozila oče in mati, ki ee pa do večera še nista javila celjski policiji. Ponesre-čenčeve poškodbe so zelo težke, vendar ne smrtnonevarne, ako ne nastopijo komplikacije. Močni potresni sunki na Češkem Praga, 16. maja g. Mesto Aš Je preživelo od včeraj na danes nemirno noč. Včerajšnjima dvema potresnima sunkoma je sledilo tekom noči in tekom dopoldneva še več močnejših sunkov. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje. Najmočnejši je bil sunek ob 22.40, ki Je zbudil vse prebivalstvo iz spanja. Skoraj vse .ie zbežalo t-a ulice. Nato je bilo skoraj do jutra mirno, dokier se ni ob 6.14 ponovil nov močan potresni sunek. Observatorij' v Chebu ne more tolmačiti, ali je bil potres tektonskega ali vulkanskega značaja. Isti pojav so občutili tudi v sosednlem bavarskem Vogtlandu. V ostalem je potres minil brez škode. Komsnferna uvaja nov praznik Dunaj, 16. maja. s. Kakor poročajo »Is- vestja«, je sklenila komintarna v Moskvi, da bo proglasila dan 1. avgusta za vsakoletni praznik tretje internacijonale in svetovnega proleiarijata. Prihodnji 1. avgust bodo zaradi tega po vsej sovjetski Uniji prvič praznovali z velikimi svečanostmi. Istočasno ie izdala kominterna vsem delavcem sveta proklamacijo, v kateri iih poziva, naj smatrajo in proslavijo 1. avgust za svoj letni in svetovni praznik. Delavci naj bi na ta dan priredili velike demonstracije ter skušali pridobiti proletarce vseh svetovnih mest za ta novi svetovni praznik proletari-jata. Tudi avstrijska komunistična stranka je že izdala proglas za proslavo mednarodnega protivojnega praznika na dan 1. avgusta. Kmeljski trg Žatee. 16. maia. h. Promet v žateu 60 stotov. Cene 850 _ 1000 Kč Na deželi zmerni posli. 5 < HEVROLET, rablj osebnih 520 avtomobilov, v ceni od Din 20.000— do Din 35.000— OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-sedežni. odprti, FIAT, 501 Šport. 4sedežni, nove gume. nova streha in novo DUCO ličan. ROLAND PILLAIN. 35 HP, 4 cil„ 4sedežni šport touring 4NSALD0, 35 IIP, 4 cil., 4se-dežni odprti, ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti, ITALA. 24 HP, 4sedežni, rEUGEOT. 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni PEUGEOT, 4-15 HP, mali poltovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, PEUGEOT. 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa CITROEN. 24 HP, 4sedežni, v dobrem stanju AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni, AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil., 8. A. M., športni dvosedežni, 90 HP, 4 cil.. RENAULT OMNTBUS, 16se-dežni, model 1928, 35 HP Vozovi t rozorno pripravnem stanjn, c deloma ie plačanimi taksami ta letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov > 38.000__ > 32.000.—. > 35.000.— » 40.000—■ > 50.000.— > 32.000.— > 27-000- > 19.000__ » 30.000— > 25.000— » 15.000.-_ » 45.000__ > 20.000__ > 52.000.— Maši Kraji in ljudje Koroški avtomobilisti -izletniki v Ljubljani Ljubljana, 16. maja. Dopoldne okrog 10.30 so prispeli v Ljubljano na binkoštnem izletu na naše Primorje Koroški avtomobilisti, člani Koroškega avtomobilskega kluba. . Izletniki s 15 vozmi so startah davi v Celovcu okrog 6.45 in se odpeljali v Jugoslavijo v treh skupinah. Prva skupina je pasirala mejo na Korenu v Bohinju, druga na Jezerskem sedlu, tretja pa na Ljubelju. Izletnikom se je peljal nasproti do Ljubelja predsednik Ljubljanskega avtomobilskega kluba g. Avgust Praprotnik z odbornikom g. Karlom Govekarjem. Na meji so zastopniki našega avtomobilskega športa goste prisrčno pozdravili in jim omogočili čimprejšnje pasiranje meje. Za pozdrav sta se zahvalila zastopnik predsednika Koroškega avtomobilskega kluba gg. baron Boyneburg ter tajnik major Gressel, nakar so nadaljevali pot po Sloveniji do Ljubljane, kjer so se gostje ustavili z vozovi pred Zvezdo. Za prvo skupino so nato tekom dopoldneva prispeli še izletniki, ki so vzeli pot čez Koren in Jezersko sedlo. Na meji mestne občine sta pozdravila goste g. Rado Hribar in g. Šabec. ... - , Sledilo je kosilo v restavraciji »Zvezda«, ki so se ga udeležili tudi nekateri člani našega avto-kluba. . Okrog 13. so koroški avtomobilisti sedli zopet v vozove in zdrčali po Tržaški cesti v Postojno, odkoder bodo nadaljevali pot na Sušak in v Crikvenico, ki jo nameravajo doseči do večera. Od tam gre njihova pot na Plitvička jezera, nakar prispejo v nedeljo v Zagreb. Iz Zagreba se odpeljejo v ponedeljek proti Celju in nato do Maribora ter nazaj v domovino. Koroškim avtomobilistom želimo v naši domovini prijetno potovanje in mnogo najlepših vtisov. Smrtna nesreča slovenskega rudarja v tujini Beringen, 10. maja. Rojak-rudar v rudniku v Beringenu v Belgiji nam piše: Dne 4. t. m. je postal žrtev težkega in nevarnega dela naš rojak Erik MikuS, rodom iz Rajhenburga. Ob pol 10. zvečer se je pri delu smrtno ponesrečil. Star je bil komaj 28 let in si je že 5 let služil kruh v tujini. Med rojaki, kakor tudi med vsemi tovariši je bil zaradi svojega blagega značaja in prikupljivega vedenja zelo priljubljen. Mnogi stari tovariši ga bodo ohranili v hvaležnem spominu, ker jim je v raznih težavah požrtvovalno priskočil na pomoč. Pokopali smo ga po rimsko-katoliškem obredu, kolikor mogoče slovesno. Pogreba so se udeležili rojaki od prvega do zadnjega. Na zadnji poti pa je vzornega delavca spremljalo tudi rudniško uradništvo z ravnateljem na čelu. Rudniška uprava je položila na grob lep venec s slovenskim napisom. Tudi rojaki so obloži'« njegov grob z venci in cvetjem. Pogreba so se udeležili tudi domači belgijski rudarji, potem Poljaki, Madžari, Čehi, Avstrijci in drugi, ki so prišli sem za kruhom. Njegov grob je pri župnijski cerkvi na pokopališču Beverlo in je on prvi Slovenec, ki spi tu večno spanje. Smrtna nesreča v trboveljskem rudniku Trbovlje, 16. maja. Letos so smrtne nesreče pri rudniku pre-eej pogoste. Pri nekaterih bodo morale še oblasti dognati vzroke, dogajajo pa se tudi take, ki izhajajo iz neprevidnosti delavcev, zlasti takih, ki še niso dolgo pri nevarnem delu v jamah. Delo je tako naporno, da ne morejo dovolj misliti in paziti na lastno varnost. V sredo popoldne se je dogodila smrtna nesreča v rovu na zapadnem okrožju. Žrtev te nesreče je 32-letni oženjeni delavec Ivan Gnedič, doma iz Kotredeža, stanujoč v Jazmah. Nesreča se je dogodila na naslednji način. S tovarišem Klavžarjem sta vozila po rovu vozičke s premogom. Po rovu je napeljana velika železna cev, ki jo Danes! »EROTIKON« Danes! drama trpeče I ru bežni mla-dega dekleta. V glavni vlogi Ljubljančanka 1TA RINA - IDA KRAVANJA. — Kino »Ljubljanski dvor«. — Telefon 2730. Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. uporabljajo za zalivanje rovov. Na nekaterih mestih je rov zelo nizek in morajo delavci hoditi sključeni. Ravno na takem mestu je skočil nesrečni Gnedič pred voziček, da bi prestavil kretnico. Ali ie v tistem hipu pozabil na nevarnost nizkega rova, ali pa mu je bil ta še tako malo znan, da je naglo dvignil glavo, ki je prišla med cev in voziček. Pritisk voza je bil tako močen, da je bil nesrečni rudar takol mrtev. Ker tovariši niso vedeli, kje je ponesrečeni stanoval, niso mogli o nesreči takoj obvestiti žene. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Gnedič je bil komaj par let oženjen ter je zapustil ženo in tri nepreskrbljene otroke. Kje naj* zgradi mestna občina mestno kopališče Dva važna načrta: Medno ali Ježica! — Komisijonalni ogled primernih kopalnih prostorov na Savi. — Naprava šotorov. Ljubljana, 16. maja. Kopalna sezona se še ni pričela. Ob nekaterih toplih dnevih so se že pojavile večje skupine kopalcev na Savi in Ljubljanici, odnosno na drugih krajih. Kopalci na prostem si instinktivno sami izbirajo primerne prostore. Gotovi deli Ljubljane streme na Savo, drugi so bolj interesirani za Ljubljanico, Mali graben, Gradaščico in celo za Grubarjev kanal. Mestna občina ljubljanska pač se zaveda svoje naloge, da poskrbi večini kopalcev udobne prostore in zgradi kopalne paviljone na krajih, kjer je največj1 dotok kopalcev. Na Ljubljanici pred leti zgrajeno plavajoče kopališče se ni obneslo, zato mora občina gledati, da najde kje drugje primeren prostor. Že pred tedni smo pisali, da namerava občina zgraditi kopalni paviljon na Savi nekaj sto korakov od črnuškega mostu pri Ježici. Uvedena so bila pogajanja z lastniki ob-brežnih parcel, na katerih bi se imelo zgraditi kopališče. Posestniki so stavili pogoje, ki so bili deloma za občino nesprejemljivi. Zahtevali so tudi pretirano visoke cene za kvadratni meter. Ker so se pogajanja v glavnem prekinila, je gradnja kopališča ob Savi pri Ježici zastala in mestna občina sama je skušala poiskati kje drugje še mogoče ugodnejši teren. Že več let prihaja mnogo Ljubljančanov v Medno, kjer je za kopanje prav ugoden teren, tako nižje pod mlinom, kakor tudi nad mlinom. Kopališče v Mednem bi imelo marsikatero boljšo ugodnost kakor ono pri Ježici. Šentvidski dekan g. Zabret ie sporazumno s knezoškofijskim ordinarijatom pripravljen odstopiti mestni občini za 15 let v najem nad 10.000 kv. metrov obsegajoč travnik proti razmeroma nizki najemnini. Kraj je najugodnejši za kopališče. Ima krasno naravno lego. Voda je najpriprav-nejša tako za izurjene kopalce, kakor tudi za deco. Kopališče ne bi bilo daleč od- Porod v brzovlaku Zidani most, 16. maja. Davi se je odigrala v nočnem brzovlaku, ki pripelje okrog 1. ponoči iz Rakeka v Ljubljano in odide takoj naprej proti Dunaju, drama, v kateri ni prišel nihče ob življenje, pač pa so nenadne okoliščine priklicale na svet malega fantiča, ki mu je bilo sicer usojeno, naj zagleda kot Štajerc po očetu in materi luč sveta nekje v Savinjski dolini. Včeraj je stopil v veljavnost nov poletni vozni red. Brzovlak je imel davi samo en vagon tretjega razreda. Že iz Litije sem je prišel ta vagon nabit, ker od inozemskih potnikov ne izstopi skoro nihče do Ljubljane, je v Ljubljani gneča seveda še na-rastla. Malo pred Ljubljano le popadla v tej gneči slabost neko ženo, ki je bila že v zadnjih mesecih blagoslovljenega stanja. »Prosim, prinesite mi požirek konjaka, dajte mi prostorček, da sedem,« je prosila žena na ljubljanskem kolodvoru. Njeni sosedje poleg vrat so ji hoteli ustreči, a restavracija je bila zaprta. Tudi ves trud potnikov, da bi našli prostor, je bil zaman. Niti sprevodnik ni mogel skozi nepremičen zid potnikov. Pa so se oglasili uvidnejši potniki: »Dajte ji mesta v 2. razredu, kjer so še prazni kupeji.« »Ne smem, gospodje,« se je opravičeval sprevodnik. Ženi je postalo še slabeje. Omahnila je na svoje sosede. In ko je vozil vlak v zidanmoško postajo, je že vekal v gnječi mladi fantiček. Nevarni avtomobilisti Domžale, 15. t. m. Skozi Domžale vozijo nekateri avtomobili zelo neprevidno in s tako brzino, da se je le zgolj slučaju zahvaliti, da se ni zadnje čase pripetila, kaka večja nesreča. Danes ob 17. uri je strašno pridrvel izza ovinka pri pošti avto neke zagrebške firme. V istem času so se zapirale železniške za-tvornice za vlak proti Ljubljani. Šofer —-morda ni videl, da je prehod zaprt, še bolj verjetno pa ie, da ni mogel več voza ustaviti — se je zaletel z avtomobilom z vso silo v železne zatvornice ter jih popolnoma skrivil, eno celo tako poškodoval, da najbrž ne bo več za rabo. Tudi avto je bil na mah ves zverižen in poškodovan tako, da trpi lastnik kakih 5000 Din škode. Kulturni pregled Repertoarji UIJBIJAVSK* DRAMA (Začetek ob 20., spremembe označene.) Petek, 17.: Bitka. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 17-: Zaprto. Sobota, 18. ob 20.: Poljska kri. B. Kuponi. Zadnjič. Znižane cene. Gostovanje g. Neraliča. Nedelja, 19. ob 20.: Grofica Marica. Premi-jera. Nedelja, 20. ob 20.: Grof Luksemburški. Znižane cene. Kuponi. Rollandova „Igra ljubezni in smrti" Premijera, ki smo jo imeli v sredo v ljubljanski drami, nam je predstavila dra-matske koncepcije enega najplemenitejšib in najbolj evropskih mož sodobne Francije, avtorja »Jeana Christopha« in drugih romanov, vzornega esejista Romaina Rollanda. Njegova »Igra ljubezni in smrti« je šla pre- daljeno od železniške postaje in glavne ceste. Zveze po železnici so ugodnejše ter je vožnja po železnici ista kakor do Ježice. Edina neprilika je, da je Medno predaleč za one kopalce, ki hodijo peš. Tudi avtomobilska zveza še ni redno vpeljana. Upati je. da se mestni občini kljub oviram, ki se pojavljajo, posreči vpeljati avtobusni promet na Medno. V tem slučaju zastopajo nekateri načelo, da vožnja semintja z vstopnino ne sme presegati 6 Din. Kopališče v Mednem, ležeče na lepem travniku, bi nudilo kopalcem krasen naraven užitek, ker je okrog obdano z gozdnimi vrhovi ter je pogled na Šmarno goro naravnost diven. Kopalcu se nudi najlepša raznolikost narave, dočim tega ni ob Savi pri Ježici, kjer je narava premonotona. Poleg kopalnega paviljona na travniku namerava mestna občina zgraditi tudi brv na otok, kjer je naplavljen prod. Tu bi dala kopalcem občina na razpolago posamezne šotore, kar bi bilo prav udobno za skupine kopalcev. Odškodnina za šotore, kier bi lahko kopalci bivakirali ves dan. bi bila orav majhna. Včeraj si je posebna komisija mestne občine pod vodstvom župana g. dr. Dinka Pu-ca ogledala teren za kopališče tako pri Ježici, kakor tudi v Mednem Komisijo so tvorili poleg župana občinski svetovalci gg.: Josip Turk, Evgen Jarc, OIup, Urbas, Likar, Fran Rupnik, mestni fizik dr. Rus, inž. Miklič in mag. nadstvenik Jančigaj. Komisija je imela nalogo, da vprašanje postavitve lepega konališča prouči na licu mesta in da se občina končno odloči, kje se naj ob Savi postavi kopališče. Jutri bo magistratni gremii razpravljal o vprašanju kopališča ter se bo končno odločilo, k.ie se naj zgradi. Mnogo tehtnih razlogov je za to, da se kopališče zgradi v Mednem, v tem oziru prihajajo v poštev tudi zdravstveni oziri. Isti večer so videli pasanti, kako je neki šofer vozil po glavni cesti proti Ljubljani v cik-cak črtah. Takoj so spoznali, da je vozač pijan in so pohiteli po orožnika, ki je avtomobilista ustavil. Ko ga je hotel legitimirati, se je pa razjezil in začel zbijati šipe na avtomobilu, celo stekla pri reflektorjih je razbil. Obe roki je imel krvave. Zraven je pa na glas preklinjal tako, da se je kmalu nabralo okrog njega mnogo radovednežev. Pred nekaj dnevi se je neka ugledna Ljubljančanka z lepim modernim avtomobilom zaletela v vogal Kapelnikove hiše ter ga odbila; podrla je tudi nekaj kantonov in ograjo. Potniki so dobili le lažje praske, dočim je avto razen pneumatike ostal nepoškodovan. Zanimivo je to, da je pri sunku v blizu stoječi križ padel raz križa levi razbojnik. ko vseh pomembnejših evropskih odrov. Da se je tolikanj priljubila, ni zasluga kakšne posebno globoke avtorjeve invencije ali nadpovprečne dramatsko - oblikovalne sposobnosti, marveč gre hvala plemenitemu duhu, ki je poosebljen v Jeromeju de Cour-voisierju in njegovi ženi Sofiji. Ta duh, ki se razodeva n. pr. v strogi podrejenosti čuv-stev in strasti principom dolžnosti in miselnim idealom, je z današnje kaotične moralne perspektive malce arhaičen, »nemode-ren«, toda publika je vzljubila baš ta kontrast, ki se živo riše v krvavordečih plamenih revolucije. V drhtenju nemirnih povojnih let je delo Romaina Rollanda napajalo in pomirjevalo vzburkano vest s hvalnico človeškim krepostim, s himno redki humanosti revolucionarnih oseb. Dramo smo dobili na slovenski oder dokaj pozno, a v krasnem prevodu gosp. Otona Župančiča. Gosp. Ciril Debevec, ki nam je dal to sezono več prepričevalnih dokazov svojih režiserskih kvalitet in stremljenj, je naštudiral tudi to delo s skrbjo in ljubeznijo. Če smemo kaj dati na subjektiven vtisk, ki ga dobi pozoren gledalec s prve predstave, bi rekli, da leži ua vsej igri ue- Težko ponesrečeni kleparski vajenec Ljubljana, 16. maja. Okrog 11. 30 se je pripetila na novi stavbi hotela Miklič na Masarykovi cesti težka nesreča, katere žrtev je postal 18-letni kleparski vajenec pri tvrdki Ecker Franc Skalja, doma iz Sela pri Grosupljem. Mladega vajenca so poslali dopoldne na delo na omenjeno stavbo, kjer je imel opravka v tretjem nadstropju. Skalja je delal goii dobro uro in pomagal donašati pomočnikom razen materijal in potrebno orodje. Skalja se je gibal na odru precej brezskrbno in je vsekakor premalo gledal pod noge. Ko je okrog 11.30 hitel po odru, ni zapazil globokega grla, pred katerim bi imelo biti v nekaj dneh montirano dvigalo za opeko. Ubogi dečko je naenkrat zgrmel v prepad. Padal je med strašnim krikom vedno globlje, se odbijal od brun in slednjič ves krvav obležal na tleh. Do njega so takoj prihiteli po njegovem groznem vpitju opozorjeni delavci, ki so zagledali ubogega vajenčka s popolnoma krvavo glavo in zlomljenimi udi. Skalja si je pri padcu zdrobil nosno kost, izbil si je iz ust domala vse zobe ter si trikrat nalomil roko. Najbrže je pokvarjeno tudi desno oko. Poleg vsega tega je utrpel nesrečni dečko tudi težke notranje poškodbe. Delavci so takoj odhiteli v Mikličev hotel, kjer so povedali o nesreči, nakar je g. Miklič nemudoma tele-foničnim potom obvestil rešilno postajo. Na Masarykovo cesto je v nekaj trenotkih pridrvel rešilni avto, ki je vsega krvavega, ka zabrisanost in medloba; nismo občutili tistega elana in razmaha, ki včasi odlikuje naše predstave in ki ga je bilo znatno več n. pr. v »Stilmondskem županu«. Jasno je, da je krivda tudi na avtorju, na literarni izkonstruiranosti njegovih oseb, na nedra-matski razblinjenem dialogu. To se je posebno videlo v 2. sliki, ko so prizori s Courvoisierjem in Sofijo topo dihali teater-sko puščobo. Ker v igri sami ni bilo pravega razmaha, ni bilo tudi v publiki globljega, intimnejšega odmeva. Glavni ulogi sta imela ga. Šaričeva in gosp. Levar, Valleeja je igral gosp. Jan, Carnota gosp. Skrbinšek; izmed ostalih bi omenili gosp. Lipaha kot Denisa, gosp. Po-tokarja kot Craparta ter gdč. Vido in Slav-čevo. Bilo bi odveč povdarjati, da so bile uloge v detajlih skrbno izdelane in nekatere v posameznih prizorih umetniško učinkovite; naša rezervirana, a dobro mišljena opazka se tiče zgolj vtiska celote. Brez dvoma pa bo »Igra življenja in smrti« privabila v gledališče vzlic jx«ni sezoni mnogo občinstva. Ona tudi zasluži našo pozornost — ne samo kot delo Romaina Rollanda, marveč tudi kot slika re-volucijskih strahot: mračna, od krvi in ognja se svetlikajoča slika, a polna vzvišenosti dveh dobrih značajev, ki padeta kot žrtev sirove povprečnosti. B. Učinkovita reklamal AliOJMA COMPANY I/jnbl jana. Aleksandrova cesta 2 iC.CCC najnovejših naslovov so trgovino, oh r* in industriic Zahtevajte brezplačne pvnudbe za n«e casotti&e eda Sergija Prokofjeva u Splitu sa 20:1200.« Recenzent poroča, da je premijera modernistične opere »Zaljubljen v tri oranže« izzvala' v Splitu »živahne in protislovne ko- mentarje, mnogo besedičenja a zelo malo ploskanja«. Nato skuša splitski publiki pojasniti intencije ruskega skladatelja in sodi optimistično: »Dvajset navdušenih med tisoč neodločenih in 200 nasprotujočih je zelo dober rezultat prve predstave v mestu, kier je še pred 15 leti bij Verdi višek glasbe in muzikalnega teatra«. O -samem izvajanju sodi splitski recenzent zelo laskavo in sklepa: »Vsem njim gre hvala za ta ve. čer umetniškega užitka in bojevitega gledališkega nastroja, kakor ga mi mladi tako redko doživimo v naših umetnostnih napravah«. * Zastopniki Male antante bodo posetlU Ilidže. Uprava zdravilišča Ilidže ie v sporazumu z oblastnim komisarjem in velikim županom v Sarajevu storila potrebne korake, da dostojno sprejme zastopnike Male antante in novinarje, ki bodo 23. t. m. prispeli v Ilidže, kjer bodo ostali en dan, potem pa si ogledajo tudi Sarajevo. * Izstop Iz našega državljanstva. Iz na-šega državljanstva so izstopili: rudar Jo-sip Filač v Judendorfu, pristoien v Gala-vabuko v slovenjgraškem okraju, ki si je pridobil avstrijsko državljanstvo, kamnosek Fioravante Robuza v Trstu, pristojen v Ko-privnik pri Kočevju, ki si je pridobil italijansko državljanstvo, in krojač Franc Pro-seniak v Herbretingu v Nemčiji, pristojen v Pokoše v mariborskem okraju, ki si Je pridobil državljanstvo nemške republike. * Oklic prebivalstvu ljubljanske oblasti. Velike požarne nesreče zadnjega časa, posebno katastrofa v Kočevski Reki. me silijo da se zopet obračam na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z nujno prošnjo, da priskočijo nesrečnim pogorel-cem z darovi na pomoč. Uverlen sem, da bo naše ljudstvo, ki je ob nesrečah vedno znalo lajšati gorje trpečega soroiaka, tudi to pot pokazalo svojo plemenitost in srčno dobroto ter da bo vsakdo, ki se mu smilijo ubogi pogorelci, prispeval po svoji moči k zbirki za omiljenje njihove bede. Darove sprejemajo na deželi sreski poglavarji, v Ljubljani pa veliki župan (»Fond za elementarne nesreče«, čekovni račun 13056). — Veliki župan dr. Vodopivec. * Smrtna kosa. V Ajdovščini je 14. t. m. podlegla dolgi in mučni bolezni gospa Marija Godina. K večnemu počitku so jo položili včeraj popoldne. — V Liubljani fle ugrabila smrt 61 letnega g. Aleksandra Schafferja, okrajnega tajnika v p. Njegov pogreb bo jutri ob pol 17. iz deželne bolnice. Pokojnikom blag sipomin. sorodnikom iskreno sožalie! * Blnkoštne počitnice na vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šolah trajajo po odloku ministrstva prosvete samo v nedeljo in ponedeljek. * Preselitev odvetniške pisarne. Gospod dr. Anton Andrejčič odvetnik v Trebnjem je Odvetniški zbornici v Ljubliani naznanil, da se bo v treh mesecih s svojo pisarno preselil v Novo mesto. + Hrvatsko pevsko društvo »Kuhač« na festivalu v Poznanju. Včeraj ie hrvatsko pevsko društvo »Kuhač« iz Osiieka odpotovalo na vseslovanski festival v Poznanju na Poljskem, kjer bo reprezentiralo hrvatsko sodobno glasbo. Zbor šteje 94 pevk in pevcev. Društvo potuje preko Budimpešte, kier bo v tamkajšnji glasbeni akademiji priredilo koncert, za katerega vlada v Budim, pešti veliko zanimanje. Vse vstopnice so bile že nekaj dni pred koncertom razprodane To bo prvi hrvatski koncert v Budimpešti. * Dečva. V minulem letu je bilo od prodanega dečvinega blaga izročenih ge. Fra-nji Tavčarjevi 5000 Din kot prispevek k gradbi dečjega doma ob morju. Jugoslovenski Matici pa je pripadlo 10 000 Din. * Opozorilo našim planlnarjem! Litijska podružnica SPD bo pohitela tudi letos na obisk k bratskim hrvatskim planinarjem. Za ta izlet se naše članstvo zelo zanima in bo izlet litijskih turistov na Slieme ponov-na manifestacija vezi, ki spajajo slovenske in hrvatske turiste. Litijska podružnica SPD pa vabi k udeležbi tudi ostale slovenske planinarie, naj pohite ž njimi na Sljeme, kjer bodo preživeli en dan v prijazni družbi članov Hrvatskega planinskega društva v udobnem Tomoslavovem domu na Med-vednici. Izlet se bo vrši! najbrže prihodnjo soboto. Odhod z opoldanskim osebnim vlakom, povratek z nedeljskim večernim osebnim. Vožnja polovična. Natančneje bomo še poročali. — SPD Litija. * Za mariborski kasaški derbv meetlng ki bo oba binkoštna praznika na Teznu pri Mariboru, je večina prijavljenih konjev že prispela v Maribor in je dirkališče na Teznu ves dan polno vozačev in iahačev, ki se pridno pripravljajo in se lahko že danes v treningu konstatirajo prvovrstne sposob-nostj konjev. Ce bodo konji do sedaj poka-zane delovne zmožnosti pokazali tudi pri dirkah, bo občinstvu letos dana Prilika videti prvovrstni šport. Dirke v tem obsegu so mogoče samo v Mariboru, ki je glede na ljutomerski srez naravno središče kasaškega športa v državi. Zaradi tega ie treba te dirke presojati predvsem v mariborski oblasti ne toliko s športnega stališča kakor gospodom priporočamo bogato izbero modernih oblek tvrdfce Fran Lukič, Stritarjeva ulica. Znano sni dne cene. Radioejxiciiiucij~ivo t_r,iialno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, ne>vralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° G topline. Železniška postaja Straža - Topli-oe Zabtevajite prosipekte. Cene znižane, posebno v pred im po sezoni. narodno gospodarskega. Želeti ie torej, da prisostvujejo dirki vsi, ki jim je na srcu naša izbor na domača konjereja. Že danes opozarjamo občinstvo, da je totalizator na novo organiziran ter povečan in stave željnim posetnikom meetinga bo dana prilika poizkusiti srečo pri posameznih konjih, ki bodo zaradi izenačenja mogli postati zmagovalci še le po napetem boiu. Začetek dirk bo vsakokrat točno ob po! 15. Preskrbljeno je za dobro organizacijo, da bodo starti hitri. Z Glavnega trga bo vozil mestni avtobus na dirkališče in bo stala vožnja za osebo 3 Din. ITO — zobna pasta najboljša i * Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jos. Relch. * Neroberške dirke v Wiesbadenu so po« kazale največje zanimanje v razredu športnih vozov (100 km), kjer se ie Mercedes-Benz z Rosensteinom sijajno odlikoval. Mercedes ni samo najeleganrnejši, nego tudi najhitrejši športni voz. Večina vozačev je uporabljala za dirke najsigurnejše pnevmatike Continental. 706 * Novi avtomobili Opelove tvornice avtomobilov so stopile v zvezo z največjim avtomobilskim koncernom sveta General Motors Corporation. Ta koncem se je pridružil Opelovim tvornicam z okrog 1750 milijoni Din ter je s tem Opelovim tvornicam dana možnost, da svojo proizvodno kapaciteto pomnože, tako da so danes Opelove tvornice postale v resnici avtomo-bilistični center vse Evrope. Tehniško sodelovanje obeh tvornic se je začelo v zadnjem četrtletju minulega leta. tako da so skupne kreacije nove tipe prišle v promet že v aprilu t. 1. Cene avtomobilom so zelo nizke: 36.000 Din. S tem je dana možnost tudi manj situiranim, da si nabavijo dober trajen in cenen avto. Sedaj je razumljivo, zakaj od dneva do dneva rase prodaia Opelovih avtomobilov. 6615 * Umetno gnotllo za cvetlice v zavitkih dobite v drogerili Anton Kane. Ljubljana, Židovska ulica. 686 * Redni občni zbor Starešinske zveze »Triglava« bo 26. t. mč v Celiskem domu v Celju ob 10. dop. z dnevnim redom: poročila in volitev odbora. Starešine in aktivni člani vabljeni. — Odbor. 704 * Klobuke iz klobučevine (Filz), damsks 'n moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Peich KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Danes zadnji dan! SaUzg, hci cirŠeusa Trnjeva pot osirotelega otroka. — Bedno življenje cirkuških akrobatov. Veselje in žalost, smeh in Jok. Predstave ob 4., Ya 7., % 8. Ob 9. nri „EROTIKOX" Telefon 2730. Iz L?nM*ane n— Koncert »Vinohradskega Hlahola« v Ljubliani. Sloveče češko pevsko društvo »Vinohradsky Hlahol« priredi koncertno turnejo po Jugoslavjii. V Ljubliani priredi dva koncerta v soboto 1. junija zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, v nedeljo 2. junija dopoldne pa brezplačen koncert za mladino. Narodna dolžnost nam veleva, da sprejmemo odlične praške pevce čim naj-prisrčnejše. V to svrho je sklicala »Jugo-slov.-češkoslov. liga« v Ljubljani zastopnike vseh pevskih društev na posvetovanje, na katerem se je osnoval poseben odbor, ki bo skrbel za to, da bo sprejem v Ljubljani dostojen, prisrčen in zares bratski. V okviru tega odbora sta bila izbrana še dva odseka: sprejemni in stanovanjski. Oba ta odseka sta že pridno na delu, pri katerem ju bo, o tem smo prepričani, rado podpiralo ne samo vse naše narodno občinstvo, marveč tudi vse naše oblasti. Pevski zbor »Hlahola« šteje 40 pevk in 30 pevcev. V Ljubljani ostanejo gostje dva dni. napravijo pa tudi izlet na Bled. V Prago se vrnejo v nedeljo 2. runija z opoldanskim brzovlakom u— Filozofi! Udeležite se polnoštevilno pogreba prof. dr. Fr. Čibeja. dolgoletnega člana in odbornika »Društva slušateljev filozofske fakultete«. Pogreb bo v petek 17. t. m ob 3. uri popoldne iz bolnice. — Odbor DSFF. u— Cerkvenikova drama »Greh« se bo vprizorila prvič v Ljubljani v soboto 18. t. m. Drama, katera je doživela svoi krst v Mariboru, je eno najzanimivejših del mladega slovenskega dramatika, ki je ljubljanskemu občinstvu znan iz prošle sezije s komedijo »Roka pravice«. V komadu nastopijo gdč. Gabrijelčičeva in gg. Bratina in Kau-kler. Režijo vodi g. Bratina. ki ie vprizoril isti komad že v Ptuju in Mariboru. u— Prosvetni oddelek mestnega magistrata (Gradišče) zaradi snaženia prostorov v soboto 18. t. m. ne bo posloval u— »Soča«. Danes ob 18. pevska vaja. — Pevovodja. u— SJSU, ž upa za Slovenijo priedi v soboto 18. t. m. ob 20. pod pokroviteljstvom direktorja g. Juga in častnega damskega komiteja v veliki dvorani Kazine akademijo s plesom. Ul-udno vabljeni! u— V mestni klavnici se bo v soboto 18. t. m. ob J5. popoldne prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. u— Ljubljanski trg. Zadnje dni je ljubljanski trg bogato založen z vsemi potrebščinami, zlasti sočiviem. Na trg so bile zad-nii čas pripeljane prve češnje iz Vipave in Gorice. Niih cene so zelo visoke. Prodajajo jih po 40 Din kg. Nn trgu so zadnja inbolka ki so se v ceni podražila, ter se prodajaio po 7 do 9 Din kg. Jabolka so večinoma že nagnita. Krompirja je bilo v sredo na tržni dan izredno mnogo. Kmetje iz vseh bližnjih in celo oddaljenejših kraiev so pripeljali | nad 30 voz krompirja, ki so ga prodajali ; po 1.75 do 2 Din kg na debelo. Na trg ie bi! pripelian tudi prvi grah. Mnogo je na trgu špargljev in karfijol. Splošno so cene j n-eizpremenjene. Jajca se sedaj prodajajo po 1 Din komad. Slavnostna premijera dolgo pričakovanega erotičnega filma Krof ikon danes ob 9. uri. V glavni vlogi prva slovenska filmska igralka ITA RINA — IDA KRAVANJA Kino »Ljubljanski dvor« Program slavnostl: 1. Grieg: Erotika, izvaja pomnoženi salonski orkester. 2. Uvodna beseda. 3. »E r o t i k o n«, drama nesrečne ljubezni mla- de Ite, v 7 dejanjih. Pri predstavi bo navzo-ča tudi mati Ite Rine, gospa Kravanja. Dveurne predstave ob 3., 5., 7. in 9. tiri. Mladini neprimerno. u— Zatiranje predenice. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu. u— Še k nesreči na BIeiweisovi cesti. Prejeli smo: »V nedeljski številki »Jutra« je objavlien baje od priče dogodka popravek k prvotni notici v tej zadevi. Res je, da je g. B. vozil prenaglo na svojem motornem kolesu po Bleiweisovi cesti od Narodnega doma proti Dunajski cesti, dočim se je pripeljal g. Zalaznik po Vošnjakovl ulici, hoteč prepeljati Blei\veisovo cesto ter kreniti proti šišenskemu železniškemu skladišču. Ko je videl, da ceste ne bo mogel prevoziti zaradi brzine motorja, ie zavil na desno ter vozil po desni strani Blei\vei-sove ceste tik ob zasajenih lipovih drevesih Res je sicer, da je vozil g. B. po desni strani, toda če ie hotel g. Zalaznika prehiteti, bi moral po cestno-policijskem redu storiti to ob njegovi levi strani. On tega ni storil in tako je prišlo zadnje kolo Zalazniko-vega kolesa baš v sredo med priklopni voz in motor. S kako silo je vozil g. B. se vidi iz ugotovitve policijskega organa, da je tiral ponesrečenega Zalaznika celih 15 korakov s seboj. Res je sicer, da je g. B. pomagal vstajati g. Zalazniku in pobrati njegovo kolo, nakar je nadaljeval vožnjo. G. Zalaznik je dobil pri padcu, kar posnemamo iz zdravniškega spričevala, 5 cm dolgo, do kosti segajočo rano na glavi, mnogoštevilne črne podplutbe po vsem telesu in težko podkožno krvavitev. Sicer pa bo končno besedo izpregovorilo sodišče, ki bo ugotovilo na kateri strani ie pravica. u— Iz vlaka je padel. Včeraj popoldne je po nesreči padel pri Selu iz osebnega vlaka, ki vozi proti Mariboru, odpuščeni vojak Anton Teršinar, doma nekie na Dolenjskem. Ponesrečenci, ki si ie zlomi! roko in dobil tudi znatne poškodbe na glavi, ie nemudoma prepeljal avto podjetja »Satur-nus« v vojno bolnico, od koder so ga dali prepeljati v splošno bolnico. u— Celo s kolesi se vozijo po železnici. Policiia prejema skoro sleherni dan ovadbe zaradi prepovedane hoje po železniških tirih, oziroma po stezah med tiri. Predsnoč-n Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik 8. 756.3 75,6 0 7558 754-1 15 12 14 15 80 80 80 90 SW 2 NNVV 4 SE 6 W 2 o o o o Skoplie 7. /54-6 19 1 70 SE 2 6 Split 753-0 17 80 SE 8 7 Padavine Vrsta pršlB dež dež dež ' mm do J. ure 1 1 6 Solnce vzhaja ob 4.31, zahaja ob 19.23, luna vzhaj ob 11.38. zahaja ob 1.53. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 18 C, najnižja 14 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Jutri se vreme še ne bo bistveno zboljšalo. Večinoma hladno in oblačno vreme, morebiti s padavinami. Šport Športni drobiž • Za binkoštne praznike namerava 2SK Hermes odigrati dve prijateljski tekmi z izvenljubljanskim klubom. V to svrho se vrše pogajanja s celjskimi Atletiki ter z prvorazrednimi zagrebškimi klubi Concor« dijo, Viktorijo in Sparto. Za praznike to« rej ne bomo ostali brez boljših tekem. Z našo nogometno reprezentanco sta od strani Saveza odpotovala v Pariz samo dva delegata, in sicer dr. Pajnič in dr. Riboli. Savezni kapetan ni oJpotoval ter ga bo za. stopal g. Dubravčic. Tekmo bo sodil Švi» car Paul Rouff. Igralo se bo v Stade de Co« lombes, kjer je naša reprezentanca nasto« pila že dvakrat. V nedeljo se je vršila v Genovi konferen« ca za srednjeevropski pokal. Najprej se je vzelo na znanje, da Ferenczvaros, FC Bo« logna in FC Torino zaradi njihovih turnej v Južno Ameriko ne bodo sodelovali pri letošnjem tekmovanju. Italijani bodo zasto« pani z zmagovalcema iz kvalifikacijskih te« kem Milano : Genova odnosno Juventus : Ambrosiana Žrebanje je dalo naslednji re« zultat: 1. Avstrijski prvak proti zmagoval« cu Milano : Genova na Dunaju; 2. Češko« slovaški prvak proti zmagovalcu Juventus : Ambrosiana v Italiji; 3. Češkoslovaški po« kalni zmagovalec proti druge^lasiranemu madžarskemu klubu v Budimpešti; 4. prvo« plasirani madžarski klub proti avstrijskemu pokalnemu zmagovalcu v Budimpešti. Prvo kolo se bo vršilo 23. junija. Za revanžne tekme so določeni 7., 14. in 21. julij. Italijan Mauro je bil izvoljen v predsedstvo. V kaki siiaini formi se nahaja svetovni teniški prvak Francoz Cochet se vidi iz te« ga. da ie v torek pred 5000 gledalci v Pra« gi gladko porazil Jana Kožeiuha s 6 : 1, 6 : 1, 6 : 0. George je porazil Macenauerja s 6 : 1, 6 : 3, 1 : 6, 6 : 4. Francoski par Cochet«George je porazil v doubleu češko« slovaško dvojico Menzel«Macenauer z 1 : 6, 6 : 1, 6 : 4. V tekmovanju za Davisov pokal je pred« runda že končana in so se kvalificirale za prvo kolo: Češkoslovaška, Belgija, Danska, Grčija, Madžarska. Monaco, Egipt in Ho« landska. V prvi rundi so doslej odigrane tri tekme: Nemčija je v Barceloni igraje od« pravila Španijo s 4 : 1, Čehi so na domačih tleh z istim rezultatom zmagali nad Bel« giici, Angleži pa so v Varšavi eliminirali Poljake 5 : 0. Danska nastopi v prvem kolu proti Grčiji, ki pač nima mnogo upanja, da bi zmagovito prešla v drugo rundo, Ma« džari vodijo v Budimpešti proti Monacu 1 : 0, Holandska ima za nasprotnika Egipt, Italija v Dublinu Trsko in Švedska v Stock. holmu Južno Afriko. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora dne 15. V. 1929.) V nedeljo 19. t. m. ob 10.30 se vrši na prostoru ASK Primorja juniorska prv. tekma Primorje : Herines. — Služba: blagajna ASK Primorje, vsak klub p o3 reditelje, str. sodnika Čeh Dušan in Kranjc Rud. Prv. tekma Slovan jun. : Jadran ]um. dne 19. t. m. odpade, ker je podeljena Juniorskemu moštvu SK Slovana 14-dnevna zabrana igranja zaradi kršitve točke 6. pravilnika za prv. tekme j.unio-rskih moštev. Prvenstvene tekme v ponedeljek 20. t. m.: Igrišče Ilirije ob 10. Slovan rez. : Jadran rez. (zaostala prv. tekma od jeseni); igralci, ki so igrali v jesenski prv. tekmi Slovan : Jadran za I. moštvi, v tej tekmi ne smejo nastopiti. Služba: odbornik LNP g. Matjašič. blagajna SK Slovan, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnika Legat in Milač. — Igrišče Primorja ob 10. Reka rez. : Krakovo rez.; služba: odbornik LNP g. Novak. blagajna SK Reka, vsak klub 3 reditelje, str. sodnika Pišlar in Levstek. Nastop službe vedno pol ure pred določenim začetkom tekme. Biljeterje postavi klub, ki opravlja blagajniško službo. Z ozirom na dopis JNS-a se določi v Ljubljani termin 26. t. m. za prireditev v korist JNS-a. Posl. odbor naproša klube Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan, da rezervirajo navedeni termin. Tajništvo obvešča klube, da se bo vršila letošnja reprez. tekma LNP : Karn.tner Fussball-verband dne 30. t. m. v Celovcu. Za postavo v reprezentančni team LNP-a pridejo v poštev predvsem igralci klubov Primorje, Maribor in Ilirija. Tajništvo prosi imenovane klube, da s tem računajo. Posl. odbor je odobril naslednje prijateljske tekme: SK Rapidu turnir 19. in 20. t. m. povodom prosla,ve desetietnice s sodelovanjem klubov Sturm (Oraz). Ilirija. Maribor; SK Železničarju na temelju dopisa od 12. t. m. razne tekme med 19. in 26. t. m. v Somboru, Subo-tici. Osijeku in Vinkovcih; Primorje : Hajduk ter Primorje komto. : Austria 19. in 20. t. m. v Splitu oz. v Celovcu; Hermes : Athletik SK 19. in 20. t. m. v Ljubljani, Amater : Ilirija jun. 19. t. m. v Trbovljah, Slovan : Olimipija 19. t. m. v Celju, Elan : Slovan komb. 19. t. m. v Novem mestu, Železničar : Varažd. SK 2. 6. v Mariboru in Železničar : Čakov. SK 16. 6 v Mariboru. — ŽSK Hermesu se rezervira termine 2S. do 30. 6. za proslavo njegove desetletnice. Tajnik II. ASK Primorje (službeno). Zaradi ponovne kršitve klubske discipline se izreka nad igralkama gdč. Kaiser Malko in Smuč S.pelo suspenz. — Odbor ASK Primorje. Plavalna sekcija SK Ilrija. Danes, v petek se vrši ob 18.15 v klubovi sobi v kav. Evropa kratek sestanek članstva sekcije, na katerem se dogovorimo definitivno o nabavi novih triko jev in otvoritvi kopališča. Ob tej priliki na) dijaki in naraščajniki po možnosti poravnajo članarino in dvignejo izkaznice. Sestanek je obvezen za vse članstvo; istotam se bodo sprejemali novi člani. — Načelnik. Službeno Iz LNP. (Kaz. odbor.) Danes v petek ob 18.30 v kavarni Evropa seja kazenskega odbora. Na to sejo se vabijo: ob 18.40 igr. Mlinar Fr. (Primorje); ob 18.50 g. Lukežič in g. Logar in ob 19.10 g. Dečman. Tajnik II. Članstvu SK Ilirije! Sabljaška sekcija priredi nocoj ob 20. uri v restavraciji Zvezda svoj pfvii družabni sestanek. Odbor vabi celokupno članstvo, kakor tudi vse prijatelje Ilirije, da se udeleže tega večera v čim večjem številu, čim številnejša udeležba nai bo tej najmlajši in naj-agilnejši klubovi sekciji dokaz priznanja njenemu uspešnemu delu. — Odbor. Službeno lz JHS. Seja u. o. se vrši noco) ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Navzočnost vseh odbornikov je potrebna. — Tajnik I. ASK Primorje (bazena). Danes v petek ob 17.30 obvezen trening za vse hazenašice na našem igrišču. Službujoči odbornik g. Svara. Prosim točno. — Načelnik. Gospodarstvo Izvoz špirita in žganja Finančni minister je izdal naslednja navodila za izvoz špirita in žganja v inozemstvo. Izvoz špirita in žganja more vršiti samo producent, nepceredno iz tvornice, žga-njekuhe ali privatnega skladišča, ki mora biti last producenta. Najmanjša količina špirita ali žganja, ki se more izvoziti, znaša 500 hektoliterskih stopenj. Po izvršenem izvozu pa ima vsak producent pravico, oddali v promet v državi isto količino špirita ali žganja, ki jo je izvozil v inozemstvo, ob plačilu državne trošarine, znižane za 4 Din pri bektoliterski stopnji. Vsaka količina špirita in žganja, ki jo producent odpošlje in želi izvoziti, mora biti prijavljena kontrolnim organom s pismeno prijavo v štirih izvodih. Kontrolni organi, ki izvrše predpisane posle pri izvozu špirita in žganja, vpišejo podatke in prijave z ostalimi potrebnimi podatki v beležke o izvozu špirita in žganja v inozemstvo, katerim priložijo en izvod prijave. Onega dne, ko je špirit ali žganje izvoženo iz tvornice, žganjekuhe ali skladišča, dobi izvoznik pravico do olajšav. Be-leške o izvozu piva in žganja v inozemstvo, se zaključijo ob koncu vsake izvozne dobe. Neizkoriščena izvozna količina za pridobitev pravice do izvozne nagrade tekom ene producentske dobe. se ne more izkoristiti v naslednji producenteki dobi. V primeru da izvoznik za izvoz namenjenih količin ni izvozil, temveč jih oddal v promet v državi ali vrnil nazaj, se mu to vpiše v beleške o izvozu med one količine, ki so oddane v promet v državi po za 4 Din znižani trošarinski stopnji. Na podlagi tega ima izvoznik naknadno plačati razliko trošarine od 4 Din. = Državni statistični urad. Z zakonom o ureditvi predsedništva ministrskega sveta, ki je bil te dni objavljen v »Službenih No-vinah«, se pri predsedništvu ministrskega sveta ustanovi oddelek za splošno državno statistiko s statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu Oddelek za splošno državno statistiko ima štiri odseke. Administrativni odsek je pristojen za vse administrativne in računske posle, skrbi za tiskanje publikacij in sodeluje pri sklepanju mednarodnih pogodb in konvencij, kolikor se nanašajo na statistiko. Odsek za statistiko prebivalstva in javne higijene vodi popis prebivalstva in beleži njegove spremembe (rojstva, poroke, umrljivost). Poseben odsek vodi statistiko gospodarstva, industrije in obrti in gibanja cen. Četrti odsek pa se peča s statistiko pravosodja, pouka, državnih in samoupravnih financ, splošne administracije in vojske. Po pravtako te dni objavljenem zakonu o spremembah proračuna drž. izdatkov so za materijalne potrebe državne statistike poleg osebnih in upravnih stroškov predvideni naslednji izdatki: za tiskanje obrazcev, tabel, navodil, za znanstveno obdelavo materijala in tiskanje publikacij 200.000 Din, za znanstveno obdelavo in tiskanje dpfinitivnih rezultatov ljudskega štetja od 30. januarja 1921 pa loO.OOO Din. Za oddelek za splošno državno statistiko je predvidenih 18 uradniških mesL 12 mest za zvaničnike in 40 mest za dnevničarje. Statistični urad v Zagrebu bo imel 5 uradnikov, 10 zvanienikov in 8 dnev-ničarjev, statistični urad v Sarajevu pa 3 uradnike in 2 zvaničnika. = Spremembe in dopolnitve earinsko-poštnega pravilnika. V »Službenih^ Novinah« od 13. t. m. je objavljeno rešenje' finančnega ministra glede sprememb in dopolni/v carinskopoštnega pravilnika. Po tem reše-nju se carinjenje poštnopaketnih pošiljk vrši z deklaracijami v treh izvodih. Po izvršenem proračunu carinskih dajatev mora carinarnica plombirane pakete z odgovarjajočima duplikatoma izročiti pošti, ki mora predložiti naslovniku duplikate, na podlagi katerih ima naslovnik plačati carinske dajatve. Lahko pa naslovnik na dunlikatu zahteva pretaksacijo ali pa odkloni sprejem paketa, ki ga mora v tem primeru pošta vrniti carinarnici. Če carinarnica ugotovi, da paket ni ostal nedotaknjen (bodisi da je bil odprt, da je bilo blago odvzeto ali zamenjano), tedaj mora carinarnica odkloniti zahtevo po pretaksaciji ali odklonitev prejema, pošla pa je obvezana, da za tak paket nlača carinarnici v deklaraciji naznačene dajatve. = »Metal«. V Novem Sadu je te dni izšla pod gornjim naslovom prva številka novega strokovnega lista za vso Železarsko in kovinsko industrijo ter trgovino. Revija izhaja dvakrat mesečno, in sicer 10. in 25. vsakega meseca ter prinaša strokovne članke in notice o razvoju železarske in kovinske industrije, o gibanju produkcije in cen, o mednarodnih tržiščih kovin in premoga, o novih carinskih in administrativnih predpisih pri nas in v inozemstvu itd. Glede na dejstvo, da imajo danes že skoro vse produkcijske panoge in trgovinske stroke svoje strokovne liste, je z ustanovitvijo te revije izpolnjena občutna vrzel. (Administracija lista: Novi Sad, Ustavska ulica 14.) = Uveljavljeni« trgovinske pogodbe s Francijo. Iz Beograda poročajo, da je bil v »Službenih Novinah« od 15. t. m. objavljen zakon o trgovinski in plovidbeni konvenciji med našo državo in Francijo, ki je bila podpisana 30. januarja t. 1. v Parizu. Pogodba je stopila v veljavo 15. t. m. S tem dnem so stopile v veljavo tudi pogodbene carine, določene v tarifnem delu pogodbe. (Glej »Jutro« od 14. t. m.) = Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 15. t. m.: Vlažnotoplo vreme minulih dni je sicer nekoliko oviralo delo v hmeljskih nasadih, vendar je to vreme zelo pospešilo razvoj rastline. Sedaj se odstranjujejo nepotrebni poganjki, ostali se pa napeljujejo in privezujejo. V zsodaj obrezovanih nasadih so trte'že do 1 m visoke. Poganjki so krepki, vendar so skoro povsod napadeni p° bolhačih. ki jim pa dosedaj niso znatno škodovali. fiovori se o predprodaji hmelja po 18 — 20 Din za kg. = Pobiranje oblastnih trošarin. Na podlagi člena 15. zakona o izpremembi in izpopolnitvi zakona o državnih trošarinah in taksah, je finančni minister podpisal navodila o vplačevanju oblastnih trošarin, ki imajo obvezno moč od 15. aprila t. 1. Po teh navodilih se mora oblastna trošarina pobirati pri oddaji trošarinskeea predmeta v promet ali pri uporabi. Pobrana oblastna trošarina se ima pri plačevanju vknjižiti kot finančni depozit in vsakih 10 dni poslati Državni hipotekami banki na račun oblastnih trošarin. Finančno ministrstvo razpolaga z računom oblastnih trošarin in bo vsake tri mesece razdelilo skupen znesek med oblasti. Razdelitev se ima vršiti P« številu prebivalcev v oblasteh in po posebnem sluibenem popisu prebivalstva. Večjim industrijskim podjetjem more finančni minister odobriti vplačevanje do 20. prihodnjega meseca za one količine trošarinskLh predmetov, ki so bile oddane v promet pretekli mesec. To kreditiranje trošarine se ima zasigurati z jamstvenim pismom denarnega zavoda ali z vrednostnimi papirji. = Občni zbor Društva industrijcev in ve-letrgvcev v Ljubljani se bo vršil v četrtek 20. t. m. ob pol 4. popoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI. Na dnevnem redu je med drugim volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva ter spremembe pravil. Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih društveni kov. = Dobava raznega pohištva. Uprava dvora Nj. Veličanstva kralja v Beogradu razpisuje dobavo raznega pohištva za dvorsko osobje na kr. posestvu Dedinju. Ponudbe je predložiti do 30. maja 1929. (Pogoji in načrti so interesentom na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze IS maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znatnejši, zlasti v devizah na London. Curih, Prago in Dunaj. Razen malenkostne potrebe v devizi na Ne\vyork je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na Berlin se je ponovno okrepila na 13.5175. Tudi deviza na Prago je nekoliko krep-kejša. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes v početku prometa popustila na 407, ob sklepu borznega sestanka pa se je zopet okrepila ter trgovala za aranžma po 409 in 410. Za junij so bili zaključki po 409 in 410, za december pa po 432.5 in 432. Investicijsko je notiralo 85 — 85.5 brez prometa, agrarne obveznice pa so bile zaključene po 52. Tržiče zasebnih vrednot je bilo bolj zanemarjeno. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Srpski po 150 in v Jugobanki po 84, med industrijskimi vrednotami pa so se trgovale Slavonija po 180 in Brodska tvornica vagonov po 170 in 105. Trboveljska se je nudila po višjem tečaju 470 brez zanimanja. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.S7. Berlin 13.5025—13.5325 (13.5175). Bruselj 7.9014, Budimpešta 9.9195. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9823—80123 (7.9973), Lon« don 275.63—276.43 (276.03), Newyork 56.69 —56.89 (56.79), Pariz 222.36, Praga 167.9S— 168.78 (168.38). Trst 297.92. Zagreb. London 275.03 — 276.43, Nevvvork 56.69 — 56.89. Pariz 221.30 — 223.30, Milan 296.788 — 298.788, Curih 1094.4 _ 1097.4, Berlin 13.5025 _ 13.5325. Dunaj 7-9823 do 8.0123, Praga 167.98 — 168.78, Budimpešta 9.9045 _ 9.9345. Curih. Zagreb 9.129, London 25.1875, Newvork 519.25. Pariz 20.285, Milan 27.1*5, Berlin 123.35, Dunaj 72.94, Praga 15.365, Bukarešta 3.0S, Budimpešta 90.45, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 408 — 410, kasa 408 — 410, za maj 409 — 411, za junij 412 — 413, za december 432 — 432.25, investicijsko 85 do 85.5, agrarne 51 _ 51.5; bančne vrednote: Praštediona 850 den., Union 206—207, Srp-ska 150 — 156. Jugo 84 — 85, Zemaljska 138 _ 140, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.5 — 15.75; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 210, Slaveks 102 den., Slavonija 175 — 180, Drava 390 — 410. Šeče-rana 440 — 450. Brod vagon 150 — 160. Pa-romlin 170 — 180, Vevče 126 den., Dubro-vačka 540 bi., Oceania 190 den,. Trboveljska 470 bi. Beograd. Investicijsko 84 — 85. agrarne 52 — 53. Vojna škoda 407.5 — 409, za december 434, Narodna banka 7650. Blagovna tržišča -t- Živinski sejem v Ljnbljani (15. t. m ) Prignanih je bilo 176 konj, 67 volov, 26 krav, 4 teleta in 709 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 40 konj, 19 volov, 18 krav, 3 teleta in 420 prašičkov za rejo. Cene so se ponovno dvignile za 0.50 do \ Din pri ks:. Zlasti so čvrste cene prvovrstnim volom in teletom. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih razlike napram cenam od 1. t. m.): voli I. 12 Din (+ 1 Din), II. 11 Din (+ 1), III. 9.50 (+ 0.50), krave debele 5.50—7.50 Din (+ 0.50). krave klobasarice 4 — 5 Din (_), teleta 14 — 15 (4- 2). Živahno so se trgovali prašički za rejo. + Ljubljanska blagovna borza (16. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 14 vagonov, in sicer o vagonov drv, IS vagonov tramov, 2 vagona bukovih hlodov in 2 vagona oglja. Deželni pridelki: Tendenca 'mlačna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška promptna po 2S5 - 287-50. za maj po 290 —292.50; moka »Og«, fco. Ljubljana, plač. po sprejemu blaga po 405 — 410. Koruza: laplatska. slov. post., za maj po 312.5—315, za junij po 307-5 — 310. za julij - september po 302.5 — 305. baška slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 302.5 — 305. za maj no 305 — 307.5: oves: baški, slov. post., po 295 — 297.5; ječmen: baški, ozimni po 330 — 332.5. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca slaba. Cfne koruzi so dalje popustile. Promet: 34J4 vagona pšenice, 1 vagon ov6a. vagona moke, 22 vagonov koruze in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška 235 — 237-5 f baška potiska 237.5 do 242.5. sremska 237.5 — 240; banaška pariteta Vršac 232.5 — 235. Oves: baški 230—235. Koruza: baška in sremska 245 — 247.5: za junij 250 — 252.50; banaška 240 do 242.50. Moka: baška »Os« in lOgg« 3"5 do 345; >2« 315 — 325. »5? 295 _ 305; »6? 285 do 292.5; >7« 275 — 282.5. Otrobi: baški 175 do 177.5; banaški 170 — 175. 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (15. t. m.) Čeprav so se ameriški termin-ski tečaji nekoliko dvignili in so bile na ameriških tržiščih . nakunljene večje množine pšenice, je razpoloženje na kontinentalnih borzah ostalo dalje rezervirano. Na dunajski borzi se je promet gibal v najožjih mejah. Tendenca v pšenici ie bila mlačna ter se je nudila jugoelovenska potiska pšenica po 156 Kč, baška in banaška pa po 1.55 Kč ex šlep Dunaj. Nova pšenica (77 kg) 6e trguje po 1.58 Kč ex Dunaj. Tudi v koruzi je razpoloženje zelo mirno ter se je podunavska koruza za maj trgovala po 1.60 do 1.61 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaii za rž in oves so bili zniž-ini. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: marchfeldska 35.5 — 36 5. madžarska potiska 39 — 40, jugoslovanska 37 do 37.25: rž: marrhfeldska 33 — 35 25. madžarska 31.75 — 32; koruza: rununska S5.2a Iz življenja in sveta Jacfc Razparač - zdravnik dr. Stanley? Angleški kriminalisti so potom čudnega naključja dobili pojasnilo, kdo bi utegnil biti Jack Razparač, zločinec, ki je več let bil strah in groza londonske četrti siromakov Pred dobrimi štiridesetimi leti je »preletela ženske v siromašni četrti Londona, takozvanem Eastendu, nepo* pisna groza. Ponovilo se je več gnus* nih zločinov, ki jim niso mogli najti po* jasnila: v teku treh mesecev, od avgu* sta do novembra 1888. je neznanec na* padel šest lahkoživk in jih umoril na ta način, da jim je razparal trebuh. Po* licija je ojačila svojo službo, detektivi so švigali sem in tja: o morilcu ni bilo 6ledu. Osebe, ki so jih osumili teh de* janj, so dokazale alibi. Slednjič so umo* ri ponehali in med londonsko prebival* gtvo se je vrnil mir. Kdo je bil grozoviti zločinec, ki mu je dala ljudska govorica ime Jacka Raz* parača? Kriminalna kronika Londona ge danes ne more r gotovostjo poveda* ti tega. Vendar piše sedaj o stvari vse angleško časopisje. Zakaj? Angleški publicist Leonard Matters je izdal v nekem londonskem založni* štvu knjigo, v kiteri pravi, da se mu je posrečilo rešiti problem Jacka Raz* parača. V osemdesetih letih prošlega veka je živel v Londonu zmožen in spreten zdravnik dr. Stanlev. Imel je samo enega otroka, sina, ki ga je narav* nost oboževal. In temu sinu se je pri* petila nerodnost, da je postal žrtev ne* ke prostitutke, ki ga je inficirala z bo« leznijo, na kateri je umrl. Oče je bil kakor iz sebe. Tako je obupal nad svo* jim življenjem in tako se mu je zmedel um, da se je sklenil maščevati za sino* vo smrt nad lahkoživkami. Razparal 'e trebuh šestim ženskam. Vsi umori so se odigrali sredi gosto obljudenih hiš, v bližini policije. Ljudje so slišali, ka* ko so žrtve vpile na pomoč — zločinec je vselej pobegnil. Iskale so ga armade detektivov brez uspeha. Londončani so mu nadeli ime »Jack the Ripper«, Jack Razparač in so be* sneli zaradi njegovih ostudnih dejani. In še več! Policija je po prvih umorih prejela pismena obvetila, kdaj se bodo izvršili naslednji zločini. Ves aparat ni mogel pomagati, da bi našli storilca. Jack Razparač je osta! tajinstvena ose* ba. čenrav so bili zločini tik vodnjaka Aldgate takorekoč javni. Bili so takrat v Londonu res dnevi mrzličnega razburjenja. Na policiji so se javljale osebe, ki so trdile, da so vi* dele bežečega hudodelca. Opisovale so ga, a prišlo je, da se ie vsak opis glasil drugače. Zasledovanje je ostalo jalovo, aretirance so morali izpustiti kmalu po aretaciji, ker so dokazali svoj alibi in ko je podlegla skrivnostnemu zločincu Alice Mackensie, katero je bil morilec zabodel štirinajstkrat v trebuh, so umori ponehali. Tiste dni se je oglasil v nekem ugled* nem londonskem dnevniku psihijater dr. Forbes Winslow. Trdil je, da more biti zločinec samo neki berač, ki pose« da dnevno pred katedralo sv. Pavla in prosi mimoidoče miloščine. Winslow je bil preverjen, da je bil zadel v črno, kajti po njegovem »razkritju« je berač izginil kakor bi se pogreznil v zemljo. Skrivnost je nekoliko prezračil, če smemo tako reči, šele Leonard Mat* ters. A odkod jo ima? Od morilca, ozi* roma od oseb, ki so govorile z dr. Stan* levem. Dr. Stanlev se je baje takoj po umoru Alice Mackensie preselil v Juž* no Ameriko. Kri šeste žrtve ga ie ute* šila. sin je bil maščevan. Dr. Stan!ey se je svojega dejanja izpovedal na smrtni postelji in Matters sporoča to strmečemu londonskemu občinstvu. Stanleva pa je usoda bridko kaznovala za storjene čine: umrl ie v strašnih bo* lečinah na raku, ki se ga je lotil v zad* njih letih njegovega življenja. Jeanna d' Are zgodovinskem kostumu pri odhodu med sedanjimi svečanostmi v Orleansu. Evropske lepotice odhajajo v Ameriko Po raznih zaprekah se je nekaterim evropskim kraljicam lepote le posrečilo odpotovati v Ame-rilco. Na sliki vidimo od leve proti desni: mis Luxemburg, miss Rumunijo, miss Nemčijo, miss Nizozemsko in miss Avstrijo. Opica na »Zeppelinu" Iz Friedrichshafna je krenil na pot proti Ameriki »Zeppelin« z dr. Ecke* nerjem. Na zračni ladji se nahaja po* leg potnikov tudi opica, ki sliši na ime Suzi in je samica gorile. Suzi je stara tri leta ter je prišla nalašč za ta trans* port iz Kameruna preko Nizze. Firma T živalmi L. Ruhe jo pošilja iz Hanno* vra svoji podružnici v Ameriko. Vkrcanju opice na »Zeppelina« je prisostvovala velika množica ljudstva. Prizor so tudi filmali. Suzi se vozi v istem prostoru kakor krmar ladje Lud* wig. Je zelo krotka in mirna, za slučaj nesreče ali smrti pa izgubi firma, ki pošilja gorilo v Ameriko. 15 tisoč do* farjev. Opice namreč ni hotela zavaro* vati za to vsoto nobena zavarovalnica. Bivši odvetnik - škof v Lurdu Rimski papež je prošle dni imenoval za škofa v Lurdu bivšega odvetnika dr. Pierrea Gerliera. dosedaniega kanoni* ka. To dejsvo samo na sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi imel novi škof za seboj tako zanimive preteklosti ka* kor jo ima. Dr. Gerlier je b;l namreč do konca vojne odvetnik v Parizu. Se 1. 1919. je izvrševal odvetniški poklic. Med vojno je služil kot podčastnik v francoski armadi in je bil med bitko na Marni ujet ter prepeljan v vojaško taborišče v Kolnu. Čas ujetništva je po* rabil za teološki študij. Kmalu po skle* pu miru je zapustil odvetništvo in se vrgel na teologijo. L. 1921. je bil posve* čen v mašnika. Napredoval je zelo hi* tro. Zaradi njegove spretnosti v juri* dičnih vprašanjih in bistrosti v proble* mih teologije ga je sedaj imenoval pa* pež za škofa v Lurdu. Važen prispevek k descendenčni teoriji Znano je, da manjka v prazgodovini človeškega rodu člen, ki je zelo važen za zgodovinski razvoj človeka in katerega je imenoval angleški naravoslovec Darwin »missing link«. Učenjaki so se dolgo trudili, da bi manjkajoči člen na* šli. Sedaj poročajo iz Amerike, da se je to posrečilo Walterju Grangerju, paleontologu iz Newvorka, vodji on* dotnega naravoslovnega muzeja. Granger pripada posebnemu krožku znanstvenikov, ki specijelno študira io rečeno vprašanje. Najnovejša odkritja so prispevala k spoznavanju pradavni* človeka zelo važno gradivo. Ame* riški paleontolog celo meni. da se ie našH direktni dokaz manjkpiočega čle* na. Kakih 50 km severno od Pepinga so našli v plasti gline celo serijo lobanj* skih kosti in kakih dvajset zob. Prvi zob je izkopal L 1921. švedski učenjak Anderson. Raziskovanja so se nadalje« vala z denarno podporo Rockefellerje« ve ustanove in so pripomogla do gori omenjenih odkritij. Učenjaki iščejo da* lje po<^ vodstvom Kanadca Davidsona Blacka. fti ffi tj? >Ti }T;i »T? »T4 ?T4 jf; ;T{ tr; 3van Jizovicar trgov, vrtnarstvo Liubiiana. Koleziiska ul. 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, iopke trakove. Na razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje dekoracijskih dreves za plese in dr. Naročila z dežele 6e izvršujejo točno in solidno. Letošnja špeeijaliteta sadikp >Chaubaud nagelčkk .•••-•' --'V C' " "s :* ■'/■>> • > • is?; 4 »Leteči Škot" povozil šoferja in razbil avto Sloviti angleški ekspres »Leteči Škot« je te dni zadel na svoji vožnji v bližini Edinburga na avtomobilsko tovorno vozilo. Zdrobil ga je hipoma kakor igračo, šoferja pa je raztrgal na kose. Ekspres vozi, kakor znano, z brzino 80 km na uro in je menda najhitrejši vlak na evropskem kontinentu. Milijonar, ki ni imel nikdar denarja v rokah Naivni ljudje si predstavljajo mili* jonarja, sredi vreč polnih srebra, zlata in bankovcev. Z rokama grabi po nov* cih in prijetno se smehlja poleg tega. Da je t>a predstava napačna, nas po* učuje nastopno poročilo iz Barcelone: Ko je te dni prispel ameriški milijonar Vanderbilt v Malago. je stopil na lad* jo neki tamošnji trgovec in mu predlo* žil račun, ki pri zadnjem Vanderbilto* vem obisku ni bil poravnan. Milijonar je dal za račun trgovcu ček. Trgovec je potem hotel vrniti milijonarju dife* renco ali Vanderbilt ga je zavrnil, re* koč: Še nikdar v svojem življenju ni* sem prijel v roko ne novca ne bankov* ca. po katerih lazijo bacili. Moderni milijonarji vlagajo po svojih uslužben* cih svoje milijone varno in higijenič* no. Zgoditi se utegne, da če bi čez čas kdo predložil dolar pred zborovanje ameriških milijonarjev, ti reveži niti ne bodo vedeli, kaj je ta Objava. Uprava državnih monopola nabav«« pmtem I. ctemine licitacije, koja 6e se održati na dan 14. juna 1929. god. u kancelarija Uprave n 11. časova: 650 bobina sirove svilaste hartije ta potreba fabrike duvana u Sarajevu. Uslovi, mustre i sva ostala obaveStenja mogu se dobiti u kancelariii Uprave — odsek za kupo vinu — ekonomno odelenje — svakog radnog dana od 10. do 12. časova. iz kancelarije Uprave državnih monopola EMBr. 10023 od 9. maja 1929. godine v Beograda Proda se iz proste roke hiša z vrtičkom ob hiši in vrtom za hišo ter pralnico in drvarnico. H ša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s pritiklinami. električno razsvetljavo in vodovodom ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo. Ustna in pismena pojasnila daie in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Ciga-letova ul ca št. 1. 6626 86S0- 00151 Za otročiče štev. 19—26 v barvi drap, šampanj, kakao ali črni lak 22669 Elegantni čevlji z nizko peto, iz boksa. Osnovna barva siva z temnejšim oo-šivom. Piti. Pin229- 96V3- 00705 Za dekletca br. 31—34 v barvi drap, šampanj, rjavi ali črni lak 964$- OQL,{5 Elegantni čevlji iz boksa z okusnim vrtanim okrasom, samo v sezonski barvi samum 9115-4016} Za deco beli platneni čevlji z usnjenimi podplati 9645-07734 Najmodernejši ženski čevlji za šport In šetnjo. Kombinacija šampanj ali drap z rujavo DinkO- thlSfc -10111 Deški platneni čevlji z gumastimi podplati samo v beli barvi /93?'07$38 Vrlo lahki elegantni moški čevlji iz finega boksa. Kombinacija šampanj ali drap z rujavo dm.69- Din.299- ti H m -10171 Moški in ženski platneni čevlji z gumastim podplatom bele ali sive barve 9651-10726 Moški čevlji za elegantno športno obleko. Barva rumena ali rajava. 6567-a CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 t® da se mu posije po posti naslov ali GaG o drugo informacijo ticccc se malih oglasov nap priloži v xnam£ah sicer ne ho prejel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Akordanta m hdelavo ročne strežne opeke sprejme opekarna Jelovšek na Vrhniki. 12968 Cementar n eemo-ntae cevi tn ometni kamen «e sprejme t*koj t delo. Gennainik, — Trbovlje E. 13065 2 čevljarska pomočnika M močno delo ala Ziri pc-fcrebuje Rade Czelac, Pla-lki. 12987 Prevzamem zastopstvo manjSh inozemskih predmetov, ki Je niso uvedeni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod eiiro »Grupa«. 13162 Vajenko prikupne zunanjosti, zdravo, x dobro dovršenim 2. razredom meščanske Šole, »prejme deiikateena trgo-m. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 12982 Dijaki! Premel bi v po-polno oskrbo ln proti dogovorjeni plači fanta-štu.lent.a, ta čas od 1. junija do 31. avgusta, ki bi imel veselje vari ti a plltvico (ladjo) po Jezeru goste, in sicer od zjutraj do večera. Vešč »ora biti vožnje 6 plitvico, dober plavač, prijazen, po-Sten, uslužen in lepega vedenj* ter zmoien v^aj nemilega jezika. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Jifro »PlitTica Bled«. 13147 Brivski pomočnik Id je tudi dober onduier, dobi takoj »iužbo. — Ponudbe na naslcv: Ivan Torčič, Boh. Bistrica. 18140 Tapetniškega in sli-karskega pomočnika sprejme Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovi ka c. 4. ' 13152 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega za lesene pete, sorejme takoj Franc Nnl«, Pudob St. 2, pošta Stari trg - Rakek. 13145 Za prodajo tombol-skih tablic proti proviziji išče osebe Albin Turk, Prešernova ul. št. 4S. 13199 Kari May * SS zvezkov, 27 vezanih v polplatno in 5 nevezanih, prav ceno naprodaj. Pod šifro »Winnetou« na oglasni oddelek »Jutra«. 13093 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi stalno službo pomožnega delavca v tiskarni, kartonaži ali kaj primernega. Kavcija na razpolago. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 13155 Lahek tovorni avto 1 t., znamke »Peugeot«, malo rabljen, z železnimi obroči, v brezhibnem stanju, zelo poceni prodam. — Istotako tudi skoro nov stoječ bencin - motor znamke »Climax«, 3 do 4 HP, z Bosch - vžigalem. — Artodelavnica, d. z o. z.. Celje. 13131 Avto do-bro ohranjen. Se=fsede-žen, »Phaeton«, StiriciHndr-bkj, kakor nalašč prikladen tudi za tovornega, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrat. 13141 Motorno kolo 5 prikolico, elektr. razsvetljavo. prvovrstne znamke in malo voženo, ugodno prodam. Event tudi sam motor ali prikolico. — Na ogled v eejmskem uradu v Ljubljani. 13166 Restavracija dobro idoča lu kavarna, na glavni prometni cesti v Zagrebu, popolnoma opremljena, z lepim vrtom in vsem komfortom, takoj naprodaj radi družinskih razmei — Sobe krijejo vso režijo Vrt ima ve? potreben kompleten inventar. Uena 225 >>00 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13091 Posestvo in gostilno dobro vpeljano oddam v najem v lepem kraju na Dolenjskem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13156 Novozidano hišo pripravno za vsako obrt ali trgovino, prodam ali zamenjam za manjšo z doplačilom, v Trbovljah. Event. odjdam tudi polovico v rajem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13198 Prenočišče Išče soliden in miren obrtni pomočnik, lei vee dan odsoten. Ponudbe z navedbo cene na naslov: T. Novot-nv. Ljubljana, Go^posve'-ska cečia 2. 13192 !7T Moško kolo dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na poštni pTedal it. 162, Ljubljana. 13194 Vajenca pridnega in poštenega, starega 16 let. sprejmem za pekovsko obrt.. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13138 Sekalci lesa ln konjski hlapci! Sprejmem takoj 6 dobrih delavcev za sekanje le-a. vajenih tudi na zimsko epravljanje istega in konjskega hlapca, , uporabnega tudi pri lesni Industriji. — Ponudbe na naslov: Alojzij Stroj, Zapuže, Lesce. 13069 Dva slikarja ■prejme Jerac na Bledu. 13187 Dve dekleti dobri, pripravni za vsa hišna dela, z dobrimi OTipo-rcSili »prejme Zorka tVile-grini. Že>mun, Kralja Aleksandra ulica 12. 13197 Izolatorja M hladilnice sprejmem takoj. Prosilci, kateri so v tej stroki že delali, naj pošljejo svoje ponudbe z labtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izolacija«. 13209 Francoščino ln nemščino pcu&ujem po ugodni ceni Stai" - ~ Dekle z znanjem nemščine, Ieli v večji gostilni ali restavraciji mesto pomožne natakarice. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18144 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj o kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja. 189 Moško kolo (Ddrkopp) dobro ohranjen, in otroški voziček prodam. Valvazorjev trg 7/U. levo, načpr. Križev-nlške cerkve. Ogleda se od 3. do 7. ure. 13123 Dvosedežen voz majhen, zaprt, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Jutra«. 12992 Kopalno banjo pločevinasto, novo, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13170 Trgovski portal (vrata in izložbo) v najboljšem stanju prodam. Na ogled v Novem Vodma'u št. 37. Pojasnila daje P. Košak. Krekov trg 11 — Ljubljana. 13171 Osebno točilno pravico takoj oddani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13204 Zlata ura moška, in zlati starinski uhani za narodno nošo poceni naprodaj. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ii905 Zlati prstani in uhani poccni naprodaj v Dalmatinovi ulici 18/1, levo 13190 Pohištvo skoTaj novo naprodaj v Florijanski ulici štev. 21 — t. J. 13159 Motorno kolo »Ztlndapp« 2Vt HP z električno razsvetljavo, v popolnoma dobrem stanju, prodam za 3000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1S097 Harley-Davidson 1200 ccm. « prikolico, skoraj nov, ugodno naprodaj 7,irovnik, Ljubljana, Trža-Itari 'brg 37T, desno. 13201 ška 47. 13017 2 kompletni postelji 2 nočni omarici, 1 omaro Klet svetlo in pro.-torno, 17X5 m, pripravno za delavnico ali skladišče, takoj oddam. Najemnina Din 350.— do 400.— mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13005 Paviljon oddam v najem na pTomet-nem kraju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13179 Hrastove hlode kupi J Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. 12826 Stoječ bukov les jako lep, za hlode 200 in ža dTva S000 m' ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13139 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin ... ... ... . išče mirna stranka 2 od-aa obleke, tudi rabljeno, a fas,ih ^ M aVfrupt. _ dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pohištvo«. 13149 Posteljo zložljivo, čisto, z žimnico kupim. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro SpambetU. 13163 Stare moške obleke in drugo kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29. 13153 Dobro domačo hrano za 9 oseb iščem v bližini eodnije. Ponudbe pod »1. junij na »Jutra«. oglasni oddelek 13105 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 3«. Med tem, ko so peljali dvojico k iupann, je bil zlezel mizarski pomočnik Janez v avtomobil. Zavil se je v kožuh gospe KoMtmir-niee, ki je bil ostal na sedežu in se imenitno naslonil nazaj. Med občo radostjo so nato zapeljali avtomobil pred hišo gospoda Ko-tamurnika. Staro litino in drugo železo ter stare kovine kupuje po najvišjih cenah Fianc Stupica, že leznina t Ljubljani, Go-sposvetska cesta 1. 115 Exhaustor i vro napravo za odvajanje žaganja itd. od osmih mizarskih stTOjev kupim. Ponudbe na Franc Izgor-eek, Šmartno pri Litiji. 13062 Zakard prednje dele rabim večjo množino. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zakard«. 13193 Ponudbe na oglasni odde> lek »Jutra«, pod »Odrasli«. 13060 Stanovanje 2 ali 3 sob išče za takoj ali « 1. junijem družina 3 oseb. ki plača do 1500 Din. Ponudbe ua naslov: Pavšek — Gradišče 11. 13150 Sobo čisto, po možnchstii s sepa^ riranim vhodom, iščem za boljšega gospoda za konec maja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1.34«. 13120 Ribje olie sveže, naifinejše. norveško ii lekarne dr G Piccoh ja v Ljubljani, se priporoča bledim slabotnim osebam 251 Želodčno tinkturo preizkušeno proti zaprtju in iin;i'm težkoč-am želodca priporoča dr. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. »Gorenje« Petek, 17. t. m. ob 16.30 uri železniška postaja Medno. — Tončka. 13119 »Rekord« foto-atelje, Miklošičem št. 34 se priporoča botream in botrčkom. 13172 Jelka 23 Dvi^nte takoj pismo v ogl oddelku »Jutra«. 13188 Mladega konja (amerikan--kfga) k-pega, za lahki voz in jahanje po nizli ceni proda Logar, artiijerijska vojašnica. 13184 Srnjaka 1 leto starega, vdomačene-ga, prodam. Radi cene se je obrniti na naslov: Martin Hrib, Dolnji Logatec — hiša it. 1. 13178 Foto Staut t majem a n i t a n e cen« 11811 Oglasi v Jutru so uspešni! Ažurira ln entla takoj Matak Jt Kikei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek, i 13050 Kleparske stroje vseh vrst, tvrdke Maeh-Fischer, Hronow, ima stalno v talogi Rudolf Deržaj. Ljubljana, Kolodvorska u!. št. 28. 120 Parni stroj polustabilni. 60—100 HP, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na »Parna pilana Fuhrmann. Sunja«. 13125 Gostilna Kramar Dolenjska cesta toči izborna dalmatinska vina. 18128 Bled, Restavracija Potočnik se priporoča cenj. Izletnikom in Sol. vodstvom pri izletih (posebno nizke cenej. Za obilen obisk se priporoča Potočnik. 13034 Vinotoč pod vejo! od 18. maja se točijo prvovrstna vina na »Livadi«. Celje-Gaberje 21. 13195 Sobo za pisarno v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na Josip Sirk, geo-meter, Poljanska cesta 64. 13109 Sobo parketirano in s posebnim vhodom oddam v Slomškovi ulici 6, visoko pritličje. 13164 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 131S0 Opremljeno sobo čisto in z električno lučjo oddam 1—2 osebama na Bleivveisovi cesti št. 5111. 13175 Novo! TTekaj družabnikov z manjšim kapitalom se sprejme za ustanovitev manjše tovarne. Za družabnike bi bilo prostih tudi nekaj službenih mesit. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Do 20.000 Din«. 13161 Družabnika ki Je prposoben za potnika, s 100—200.000 Din sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Trezen in marljiv«. 13160 VUa v Kranja v najlepšem predmestju, jeseni surovo dodelana. ? štirimi sobami in stranskimi prostori ter 3 parcelami. Je vsled preselitve na prodaj za lastio ceno Po-. drobneje pove Pleško. Ru-pa pri Krauju. 12973 Opremljeno sobo išče zakonski par v centru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zakonca«. 12820 Sobo oddam 2 gospodoma na Krakovskem nasipu St. 16. 131-7 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignite iledeča pisma: Agilen in pošten, Agilen Bubištucer, Čoln, Cista sobica, Cilj, Oiklamen 25, CinrpTeje, Delovna, Dober zaslužek, Difckrecija zajamčena, Dobra provizija, Dober značaj, Elektrotehnik 44, Eksistenca, Eksistenca zaeigurana, Eksistenca zajamčena 1930, Ema F. M. P. 30, Florida, F. K. L. B., Fred, Garantirano brezhibno, Gentleman 40, Izurjena Si-vilja 21, Industrija kravat, Josipdol Ribnica na Pohorju. Junij, Ključavničar, Kočevje, Karakter-In-teiekt, Kavcija, Krojačnica Leksikon 10124, Ljubljana, Les, Ljubljana izpre-hodi, Mir, Monotom, Mlada. Mirna 855, Marljiva 149. Mlada zakonca. Mirna stranka 3, Mirna, 59, Miček 3, Monopol, Mesar, Mesto dežela, Mirna stranka 40, _I. nadstropje ali parter, Na-kirpovalec, Nižjegimnazijec, Na poizkušnjo, Notice 11,. Nujno 25. 3 osebe, Okolica, Obleka, Preskrba, Poizkusit velja. Postranski za lu-žek, Pridna in poštena prodajalka, P'ačam leto na-iprej, Posestvo, Pomlad 50, Pragi, Poštea 44, Penzio-nist. Pomoč v sili, Prazno, Pisalna, Preprosta soba, Rabljeno, Re-nost,, Resna zadeva 27, Rešitelj v stiski Skromna Spalnica, Stava 38 let. Snažno, Samostojna kuharici, Snažnost, Siiho stanovanje, Sigurnost bla-gajnlčarka, Srečen dom 33. Simpatija U381, S[>oinlad 34, Stavbni delovodja, Se-norita Rodita, Sobarica, Snažno 12323, Simpatija, Stranac, Snažna, Samostojna moč, 12046, Služba pri velepodjetju, Stalno. Stanovanje in delo, Takoj na razpolago. Trije slavčki, Takoj mimo, Tulpe, Tiha sreča 24, Takoj na razpolago. Trgov.-ko izobražen. Tir Trezen mojster. Tiha sreča 24, Ugodna prilika, tTče.nec takoj, Vsestransko komercialno naoliražen, Wande-rer, Visoka provizija. Vestnost, Veletrgovina, Vzgojiteljica 1929. Vrnem točno. Vesela družica, Vsako količino. Veselo poletje. Zakonca, Znanstvo. Zračno in solnčno, Z dežele, 3600, 60. 1234. 13 X 18. 375. 650, 300 oralov, 50, 40, 5000. Klavirje in planine izposojuje in -prodaja najceneje in na obroke Warbin«-k. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, v bližini Glasbene Mat;ce. 13186 Razpis Podpisana občina razpisu je 6lužbo enega redarja in enega nočnega čuvaja. — Slednji mora biti vešč za mala popravila na električnem omrežju. — Županstvo občine Konjice trg, dne 11. 5. 1929. 12975 Dieselmotor ie demontiran. 35 HP ln parni stroj Se montiran. 120 HP, v»led elektrifikacije poceni naprodaj. Ponudbe ca naslov Ljubljana, poštni predal 13084 Din 14. t m. fe po do^ji hi nvočri boV®n< zt vetae urjih) v Oospodii zaspala naša predraga masn-ica oziroma stara mati, gosipa Marija Godina Dolenc ro Pogreb predrage pokoluice se vrS dr« 16. t. m. efc 3X. uri IKv-poldne. To velja za vse naše sorodnik« m prHatelje mest« vsakega obvestila. AJdovJfina, 14. maja 1929. Žalujoči ostali. Javljamo tužno vest da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat. svak itd., gospod Anton Špelser trgovec v sredo zjutraj preminul v celjsiki bolnic!. Truplo bo prepeljano v Hrastnik in bo pogreb v petek, 17. ma-maja ob 4. uri pop. od Rilokloveza mosta na pokopališče na Dol. Hrastnik, 16. maja 1929. tt'7 Žalujoči ostafi. iUov aitoi Sobo z eno in dvema posteljama, z elektr. razsvetljavo takoj oddam v Novem Vod-matu 67, nasproti tovarne »Jadran«. 13191 Pisalni stroj >Onderwood« dobro ohranjen, ceno naprodaj. Sv. Petra na^ip 43 12998 e|a Potrti globoke žalosti na?nan-iamo tužno vest, da je naš srčno« ljubljeni oče, biat, stric, tospod Aleksander Schaffer okrajni lajn k v poko u danes zjutraj po kratkem trp'ienju v 61. let i svoje starosti, previden 8 sv. zaktamen i v Bogu zaspaL Pogreb pohojnega se vrši v soboto ne iS. t m. ob pol 5. pop iz deželne bolnice. L|UBL|ANA. 16. V. 1929. ŽALUJOČI OSTALI. lobil ..AMERIKA44 4/2© KS Din 36.000 ■ a k. Naša centrala je stopila v zvezo z največjim avtomobilskim koncernorn sveta. Interesna zaiednica z General-Motors Corporation nudi »Opelovim« tvornicam možnost, da svojo proizvodno kapaciteto povečajo, tako, da so postale avtomobilistično središče vse Evrope. Prodaja »Opelovih« voz raste od meseca do meseca, ker niti ena tvrdka na svetu namreč ne more nuditi kupcu pri istih cenah odgovarjajočo protivrednost kot je to v stanu »Opel«. Zato naj vsaik oprezen interesent, predlo kuipi avtomobil, zahteva od nas pTOSpeK-te, ki ga nič ne stanejo. Naj nikogar ne posluša, temveč naj se obnne na one, ki so edino merodajni, da mm povedo svojo sodlbo, a to so mnogoštevilni zastopniki Opelovih voz, čijih imena deloma in v izvlečku priobčujemo nižje spodaj: GENERALNO ZASTOPSTVO »OPELOVIH«TVORN'IC ZAGREB, Ilica br. 73. ZASTOPSTVA: Ljubljana: Milutin Debelak. Novomesto: Ivan Ban, Banjaiuka: Josip Marincel. Brod n. S. Josip Michelin, Split: Ljudevit Levaj, Osijek: Brada Manucci, Novjsad: Ivan Beri, Sombor: Pavle Thurszky. Subotca: Koloman Kovač, V. Be5kerek: Dr. Perišič, Sarajevo: Ing. A. Pfenimgberger Ollrom M., SI. Orahovica, Palic Lad., hišni posestnk. Koprhnica, Paromlin, Djakovo. Paromlin Bjelovar, Peteline Josip, Ljubljana, Preslica d. d. Zagreb, Prvo hrv. kapt. pogrebno društvo, Zagreb, Pleško P., kučevlasnilk, Zagreb. Pivovarna Šeper. Osijek, Rakusch R., Celje, Redarstveno ravnateljstvo, Zagreb, Rožankovski in drug. Zagreb. Richter Šandor, Subotica. Dr. Rezek, Novomesto. Rendeli in drug, Zagreb, Slavija, ind. kem. proizvodov, Zagreb. Sartor Matheas, Hajfeid. Sussmann, ravn., Savski Marof, Sitar Josip, Čakovec, Singer. gen. ravn. ČreŠnj. uglien. Zagreb, Sadmik in Kraker. Ptuj, Sabo, ing.. Sombor, Svenščak Slavko, Zagreb, Sen Miloš. Zagreb. Popis nekaterih (lOO) posestnikov „OPEI^" avtor: Arko Vladimir, veleind., Zagreb. Adlešič Josip, trgovec, Krašič, Babic Avgust, Zagreb. Balen Martin, ind., Crikvenica. Dr. Barič, Kostajnica. Blacha F., Crikvenica. Bizjak i drug. ind.. Zagreb, Bolt Anite. ind., Delnice, Brodnjak A., avtobus podjetje. Cakovec, Carinsko javno skladišče Zagreb, , Cereale d. d., Zagreb. Daničič Ad., predsednik, Zagreb, Direkcija pošte in telegrafa. Zagreb. Direkcija pošte in telegrafa, Ljubljana. Direkcija pošte in telegrafa, Beograd. Došen Nikola. trgovec, Gospič, Domitrovič Gj., parna pekarna. Zagreb. Diener. ravnatelj »Dunav« d. d., Zagreb. Einvalter M., trgovec, Zagreb, Dr. Eremm, Sombor. Franza L., sinovi, Maribor. Fabrika šečera. Vel. Bečkerek, F lipič E.. Crikvenica, Gradivka električna centrala, Zagreb, , . Gradsko poglavarstvo veterin, odsek. ZagrebStaham I., hišni Posestn.k Zagreb, Haiduška Lavoslav. Begejski sv. Gjuragj, Špmčič pl. Anton, D. Stnbica, Hamburger Lavoslav, trgovec. Vinkovc:, Scheer N., b_anč. tajnik, Novisad. Dr. Baron Hoschek, Sevnica ob Savi, Hrgovič Jovan, sreski veterinar. Ilok, Hercezi Slavko, trg. putnik. Zagreb, Dr. Janda. Zagireb, Jelinek Vilim, kem. čistiona, Zagreb, Jtigopharmac:ia d. d. Zagreb, Keller, ind., Brod n. S.. Klein Lrudevit. veletrgovec, Zagreb. Kralj Franjo. hotelir, Jastrebarsko, Kupnik Frarcz, Kostrivnica. Kopališčno poverjeništvo Dobrna. Ivan Knez. avtotaks. Crikvenica, Kanold d. d., Karlovac. Laping Anton. Haifeld. Lackovič Matija, Podr. Slatina, Milan Milic, trgovec. Banjaiuka. Mittelbach Milan, apotekar. Zagreb, M Školči Daniel. trgovec, Vmkovci. Matek in Mikeš, Ljubljana, Mokrovič M., ind. mesnh provzv., Mitzky Geza. Središče cb Dravi, Marbach. industrijalec. Brod n. S., Ožbolt Gabriel, trgovec, Ježevo, Soholler J., Zagreb, Schlesinger in Weber. Pitomača, Schotten in drug, Zagreb, Stajduhar Josip, trgovec, Krašič, Dr. Turina, Kraljeviča. Teslič Peter, veleind.. Sisak, Tudi a, hotelir. Novi Vinodol. Tvornica metala in kefa. Zagreb, Vasiljevič Nikifor, Tuzla, Vokač Karlo. Ljubljana, Union družba Maribor, Union tvornica kandita. Zagreb, Ulmann Dragotin, veletrg.. Zagreb. Weber Moses. Sv. Giuragj, Wohlmuth Eduard. Bjelovar. We'ss Blaž, obrtnik, Zagreb, Wrentschur Meinhard. Zanny Viktor, Celje, Zlato rog tvornice, Maribor. Zagreb, Zvezda paromlin, Brod n. S., Zgrebec Stjenan. Čazma, Zivčič Rudolf, avtotaks, Zagreb. Šoštanj, a. Miche] Zžvaco: 126 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »BaŠ zato! . . . Juana Je hotela, da me ne bi tfhffi. A to, da si pie rešil ravno ti, ji ie veliko manj po godu.« »Zakaj?« »Zato, ker sem tvoj tekmec. Ženska, kfi tfubf, ne prenese tega, ida ne bi brili ljubosumni nanjo. Ce bi resnično ljubil Juano, bi moral biti ljubosumen. Če bi ne bil ljubosumen, me ne bi rešil! Talko modruje sama pri sebi. Ali me zdaj razumeš?« »A če vas ne bi rešil, bi mi obrnila hrbet .Morilec!' hi mi vrgla gr obraz.« »Taiko je!« »In kaj zdaj?« »Zdaj je najbolje, da ostanejo stvari, kakor so. Ne skrbi, Juana le ljubi... ali te bo vsaj ljubila, tako mi smrti božje! AH se zane- seš name? Da ali ne?« »Menda!« r »Tedaj prepusti vso stvar meni in ne drži se kakor križana ljubezen. Tvoja zadeva je na dobrem tiru, tega sem ti porok jaz.« Te besede so Chica le na pol pomirile. En sam Juanin nasmešek bi bil pri noem več zalegel nego vsa prijateljeva zatrdila. Ker se pa ni hotel zameriti Pardaillanu, je na videz obrzdal svojo žalost im napravil manj klavrn obraz. Jmana se Je tedaj vrndfa v izbo h» Javila: »Gospoda se oblačita. Vsak trenutek prideta k vaim, senjor. Tudi miza je že pripravljena; izvolite sesti in poskusite to izvrstno pašteto, dokler ne dogotovimo jajčnice.« Pardailian je z dozdevnim ogorčenjem pristopil k mizi »Kaj,« je vzfklikmil, »saimo za enega ste pogrnili? Ali ne veste, nesrečno dete, da gostem dragega, v stiski preizkušenega prijavlja ?« Tako govoreč se je ozrl na Chica. Pritlikavec in Juana sta oba ostrmela. Vitez pa je med tem dodal: »Nu, prijatelj Chico, sedi semlkaj, meni nasproti, da se pckrep-čava! Saj zaslužila sva, bi dejal?« Chico je za trenutek uprl oči v Pardaillana, kakor da stoj: pred njim vzvišeno, nad vsako zemeljsko primero plemenito bitje. Toda razumel je vitezov namen in s popolno neskrbnostjo prisedel k njemu. V tem sta prišla tudi Cervantes in Torero; sedla sta k mizi in vsa četvorica je veselo trčila s kozarci. Čeprav sta se Cervantes in Torero na tihem začudila, ko sta zagledala viteza v družb« malega klateža, sta vendar skrbno utajila svoje presenečenje. In ker se je vel Pardailian proti Chicu kakor proti sebi enakemu, sta uganila, da mora imeti pri tem svoje tehrne razloge, in sita ga jela posnemati. Juana se kar ni mogla načudliti, ko je videla, da izkazujejo veliki gospodje, ki jih je v svojem dekliškem srcu nad vse častila, njeni lutki tolikšno spoštovanje — tej lutki, ki si je morala šteti v odliko, če ji je smela poljubiti konec šolnička! Juana Je sicer molčala, a Pardaillanovo bistro oko je čitalo na njenem obrazu vso* osuplost, ki jo je skrivala v sebi. In da bi jo nekoliko podučil o tem, kar je želela vedeti, se je obrnil k Cervanrtesu in Toreru ter jima jel pripovedovati, kako ga je Clico oteL »Ali vesta,« je dejal, »da se je ta mali vrag predrzni! dvigniti bodalo zoper mene? In to tako zares, da se vprašujem, kako morem o.u v tem trenutku še živ?« »Oho!« je brez posmeha vzkliknil Cervantes. »Naš mali je po tem takem hraber mož?« »Pogumnejši je, nego mislite,« je resno pokimal Pardailian. »Mnogo velkih in močnih ne bi bilo zmožnih niti polovice poguma in velikodušja, ki ga je pokazal ta otrok. Morda pride čas, ko vama vse to še natančneje razpovem. Za zdai vedi t a samo, da ga imam rad in ga spoštujem. Hvaležen vama bosm, če ga bosta smatrala rud: vidva za zvestega, zanesljivega prijatelja!« »Vitez,« je svečano odvrnil Cervantes, »kakor hitro ga vi odlikujete s svojim prijateljstvom, je za naju dva samo čast, da vas smeva posnemati.« Nato se je Pardailian naravnost obrnil k Juani: »Vi. zalo dete, site se zavzeli za tega zapuščenčka, svojega tovariša izza mladih dni. Rešil mi je življenje, zato sem tudi vaš dolžnik. Verjemite m;, da tega ne bom pozabil. Vedite pa nekaj: ženska, ki bo tako srečna, da jo bo Chico ljubil, se bo lahko do smrti zanašala na to ljubezen. Nikoli še ni utripalo v moških prsih bolj hrabro in bolj zvesto srce.« Juana ni rekla ničesar, le namrdnila se je, kakor bi hotela reči:_• . , j >r<*|«| ^ LEPOTA » GIBČNOST HIDRAULIČNE ZAVORE ZA MALO CENO PRESENTLJIVA PROTI VREDNOST tOADSTER - TOURING -COUPt - IUXUS COUPC -COACH (S VRATA) - SEDAN (4 VRATA) - LUXUS SEDAN Automobil z 6 cilindri - zgrajen z neisčrpnimi sredstvi Chryslerjevega podjetja - nudi za svojo ceno neverjetno veliko protivrednost. Automobil, hiter in gibčen -ki dela 100 in ie več kilometrov na uro. Velik in eleganten voz z neprecenljivim elanom. To je De Soto Six. Preizkusite ga sami. Že iz samega veselja in ljubezni do vožnje napravite ta poiskus. Samo tedaj bodete občutili ponos, ki ga ima vsak lastnik De Soto Six-a, kadar sedi za volanom. Napravite le eno neobvezno poskusno . * vožnjo. Pišite še danes po cenike. DE SOTO SIX PROIZVOD C H R y S L E R J A NAROČITE DESOTO S I X KATALOG Pošljite ml, prosim, brezplačno in neobvezno ilustrirani Icatalos vesh De Soto Six modelov. IME IN PRI'MEK-— NASLOV--------- Dolenc & Tdnnies, Dvofakova VI. 3, Ljubljana DE SOTO MOTOR CARS, DIVISION OF CHRVSLER MOTORS, DETROIT, MICHIGAN Slabi zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh nst je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčast« Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8*-. Chlorodont-Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. C Izlefniko 5 Vsemu sL občinstvu in društvom se priporoča za obisk gostilna Ivan Ogrin na Laverci Točijo se zajamčeno naravna pristna vina, za prigrizek je vedmo preskrbljeno. Lepi lokali in velik senčnat vrt s parkom. 6622 (fahman&fca dariCa v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, LJUBLJANA Sv Petra cesta 36 L. MIKUS Mestni trg št. 15 Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po sabtevi tudi iz ognjeno pociakanežice 0.9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin Josip Bernard, Jesenice-Fužine Prometniimiza premogu LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in ssmo na debelo samo na debel i OpPfflOft domači In inozemski, za domačo ■ I \*Ib8kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premos vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Brikefe. Prometni zavod za premog 9.5., Zjubljana, M klošičeva ces a št 15/1. Prodaja gozda. Na prodaj je arondiran gozdni kompleks Jelov breg - Vršiče v Gorskem kotaru v obsegu 600 ha, z logarskimi poslopji in parno žago. Za takojšnjo sečnjo godno okrog 8500 ms čiste tehnične mase, večinoma jelke. Evenjiuelno se odda les na panju z zakupom žage. Pojasnila daje g. dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem. 6619 Gradbeni odsek Sokol-skega društva v Črnomlju razpisuje dobavo mizarski!! za približno: 35 do 40 oken in vrat različnih dimenzij, 250 m2 ladijskega poda, 300 mJ navadnega poda. Resni reflektantl dobijo vsa potrebna navodila in načrte na upogled pri gradbenem odseku sokolskega društva v Črnomlju. Sokoiski dom si lahko ogledajo vsak dan ;n na podlagi ogleda napravijo oferto, ki jo je vložiti pri društvu najpozneje do 5. junija t. 1. Gradbeni odsek Sokolskega društva v Črnomlju. Preden odhajaš na IZLET ali v naš« gore, oglasi se v delikatesni trgovini K. JARC »Pri turistu« Ljubljana, Dunajska cesta 7. Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata U D S. plier - i sinovi - orvi hrvatski gradi telji oiijardov Zagreb »k kurjave (odpadki od ta ge) v v e a k i množin; se dobe pr IVAN SISKA parna iaga in tovarna par-ketov Ljubljana Metelko r» ulica 4 4o< Vinsko anon. društvo FLORIO&co- »elit. kapital Lir Turin, 12. a^nrila 1929. Čast nam ie opozoriti gr>s*>o