V sredo in saboto izhaja in velja: Za colo loto . 6 for. 20 kv. „ pol leta . :i „ SO „ „ žetertleta l „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta 3 „ 80 „ „ žetert leta . 2 „ „ Št. 04. Kam pojdemo: na Dunaj ali v Frankobrod V Ves svet se je smejal, ko je nekdanji deržavni minister velike Nemčije, g. Smer-ling, pri obletnici dunajskega vseučilišča napil na zdravje nemškej edinosti in klical: „Živio frankobrodski parlament!1' Smejali smo se tudi mi, pa vendar so nam je nekako čudno zdelo, da so ta mož, ki je ravno kar pred celim svetom tako fiaško naredil, v kak kotič ne skrije in prav na tikoma svojih političnih grehov ne premišljuje. Komej smo bili dobili v resnici avstri-jansko minifiterstvo, kteremu je pred vsem drugim za Avstrijo mar, — glej! povzdigne Bpet predsednik naše najviše deržavne sodnije, znani nemški sanjač Šrnerling, svoj glas in verže med avstrijanske narode tisto misel in tisto vprašanje, ki je že toliko vihra po Avstriji napravilo. Komej so sc avstri-janski narodi pomirili, komej boljših in Brečnejših časov za Avstrijo si pričakovali, glej, že spet zadoni: „Živio frankobrodski parlament P Kaj neki pomcnja to? Tako smo si mislili, čudili se, zraven pa tudi žalovali in se bali — za prihodnjost naše Avstrije. Da se nismo bali zastonj, da naš strah prazen ni bil, priča nam tvo, kar se ravno kar godi. Vladini časniki so Šmerlingovo napitnico donašali, molčali in molče jo poterjevali. Drugi nemški časniki so se sicer Smerlingu posmehovali, pa ne zavoljo njegove napitnice, timveč zavoljo njega, da ravno on, ki jo je moral 1. 1848 iz Frankobroda tako sramotno potegniti — žlobodra in napiva o nemškej edinosti. Da, „Reform" je cel6 priterdila, da ta misel o frankobrodskem parlamentu mora prej ali slej v življenje stopiti! Tako delajo Nemci in k njim so pritegnili tudi Madjari. Ravno tako kakor leta 1848. Nemci in Madjari svojih predpravic še nišo pozabili in narodne ravno- Besednik. O Kerškem knezoškofijskem vprašanju zastran cerkvenega petja. Spisal Z. Stvar, o kteri mi je pisati, res bolj spada v polje „Učiteljskega tovarša". Ali ker je „Slovenec" sam novico tega vprašanja prinesel in dopisnik od Dravberdca nekaj vzrokov, zakaj da ljudstvo pri Božji službi več ne poje, navaja, naj še meni „Slovenec" dovoli, da o tem nekoliko besed spregovorim. Govoril jih bodem brez ovinkov, ki naj bi se v dotičnem kraju v resen preudarek vzele. Na mesto vprašanja: Zakaj ljudstvo po cerkvi ne poje? — bi jaz vprašal: Zakaj tudi pevci ah pevke, ki so vendar izmed tistih izbrani, ki imajo za petje veselje in sluh, po veliko krajih tako pojo, kakor da bi bilo petje nalašč ubogim ušesom za ter-pež ? Na to odgovor dati ni ravno težavno; pa naj ne zamerijo gg. organisti, ako ta Krivda največ nanje leti, ker tudi oni imajo svoje izgovore. Da od samoukov in mojstrov-skaz ne govorim, uči nas že sploh skušnja, da iz muzikalnih šol le malokteri toliko „Živi, živi dnli slovenski, bodi živ na veke!“ nm. pesem. /&t OZ! nila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. V Celovcu v sredo 23. avgusta 1865. TCCSl j I* pravnosti se še niso naučili. Spet mislijo našo Avstrijo na dva kosa raztergati in gospodovati nad Slavjani in drugimi narodi: Dualizem je zdaj očitno oklican. Baron Eotvos v svojem časniku „Politikai Hetilap" piše, „da ne ve drugega pota, po kterem bi se moglo nemško vprašanje srečno rešiti, nego je ta, da se napravi za vseobčne nemške zadeve nemšk deržaven zbor, v kterem bi se o teh zadevah posvetovali in jih reševali poslanci nemškega naroda. Tega nemškega deržavnega zbora, ki bode nemškim deželam postave narejal, pa si ne moremo drugači misliti, kakor tako, da v njem svoje mesto najdejo tudi tiste avstrijanske dežele, ki po narodnosti in po sedanjem evropskem deržavnem pravu spadajo kot bistven dol k nemškej deržavi." To mislijo in hočejo Madjari, — ravno ta celi Eotvo-sov sestavek pa je tudi prinesla vladina „Klagenfurteriea" in ni pristavila zoper njega nobene besedice. Bog večni vč, kaj nas Slovane torej še čaka! Spet moramo prašati, kakor leta 1848: „Kam pojdemo: na Dunaj ali v Frankobrod?" Slovenci pa bomo spet kakor leta 1848 enoglasno zaklicali: „Mi v Franko-brodu nimamo ničesar opraviti, mi gremo na Dunaj!“ Na Dunaj nas vleče naše cesarju in domovini zvesto udano serce. Že sto in sto let spadajo slovenske dežele k avstrijanskej deržavi in stoje pod mogočnim žezlom preslavne habsburške rodovine. Sto in stokrat so naši slovenski sinovi za cesarski prestol in deržavo našo prelivali svojo kerv in darovali svoje življenje. Kaj bomo torej hodili v Frankobrod, kjer si bojo — Bog ve koga in morebiti še celo nobenega — za cesarja svoje izmišljene Velikonemčije še le iskali in volili. Mi Slovenci imamo cesarja, imamo domovino: to nas vleče na spretnosti prinese, kolikor je je za ta posel potreba, ako hoče v cerkvenem duhu peti in orglati, ne pa v posvetnem slavopuhu kričati in po manualu biti. Velik' pogrešek v tem, ako je res, česar sem slišal, je ta, da ti gospodje še celo o tej važni reči v šolah nikakoršne pr e sk u š nj e *) nimajo ! Potem ni čuda, ako na deželi službo dobč, da marsikteremu ni več mar se v tem dan na dan vaditi, (in kdo te potrebe ne spozna?) marveč položi malo culico umazanih nemških šolskih not pod klop, rekši, da za kmeta še preveč zna, in mu za borno plačilo, kakoršno od orglanja dobiva, tudi ni otrebe več znati, ne se uriti ne se s pev-ami ukvarjati. Takšnega novega organista, ker še vsak z novimi pesmarni pride, ne le ljudstvo v petju ne more spremljati, ampak a tudi navadne pevke kmali popustč, češ, a ima „svoje viže", in se od njega ne morejo nič naučiti. K temu pa še pogostna preseljevanja ubozih oigamstov dosti pripomorejo. Komaj se ga ljudstvo leto in dan malo privadi, že mu dojile pod konzistori-jalnim pečatom, naj pobere svoja kopita in gre s trebuhom za kruhom. — To je hudo! So pa tudi, mili Bog! take službe, da mladi učitelj nima nikake sedanjim oko- *) V Celovcu delajo pripravniki tudi iz orglanja skušnjo. Vrdn. Dunaj in hočemo cesarja in domovino braniti do poslednje kapljice. Na Dunaj nas vleče naše ustavno in svobodno serce. Tam smo dobili 20. oktobra 1860 zlato knjigo, v kterej nam resvitli cesar zagotovlja vse ustavne svo-ode in pravice, naš jezik in našo narodnost. Kaj nam misli podati frankobrodski parlament, že vemo od leta 1848; kajti vsaka postava njegova se začenja z besedami: „Vsak Nemec ima pravico itd.,“ to hoče reči: „Nemcem vse, unim pa — figo;" zatorej gremo na Dunaj, kjer so nam zagotovljene vse ustavne pravice in svobode. Na Dunaj nas vleče naše slavjansko serce. Previdnost božja je 18 milijonov Slovanov združila in zvezala v enej deržavi. Res da so nas Slovane dozdaj ločile razne okoliščine, da se nismo ljubili in podpirali po bratovsko, ja, da se še celo poznali nismo! Slovanska sloga in vzajemnost se pa oživlja bolj in bolj in eden pas prave in serčne ljubezni objema sinove ene in iste matere. Na Dunaju se bojo shajali in posvetovali o deržavnih zadevah poslanci raznih slovanskih plemen in eden drugemu branili ustavne pravice. V Frankobrodu bi sedeli med ptujci, — na Dunaju sedimo med svojimi sorodnimi brati, zatorej gremo na Dunaj. Na Dunaj nas vleče naša posvetna sreča in materijalni dobiček. Na Nemškem in iz Nemškega nam ne cvete nobene rožice. Da se nam godi naše dni tako terda, izvira med drugimi vzroki tudi iz naše dozdanje nemške politike. Popra-šajmo tergovce, fužinarje, obertnike in rokodelce; kupčijske, obertniške in rokodelske zbornice so svoje pritožbe visokej vladi že večkrat naznanjale. Naša sreča in boljša prihodnjost sije nam proti jutru, tam kjer solnce iz za gor priplava, kamor vse naše liščinam primerne plače, in naj ima še tako dobre lastnosti in najboljšo voljo, v svojih opravilih se vaditi, vendar mu to ni mogoče, ker si nima s čim glasovira omisliti, ne pomožnih knjig in not kupovati. Naravni nasledek tega je, da pride s časom ob vse veselje in zapade v neko dušno letargijo, misleč si po pravici: Saj tako vsemu kaj ne morem! Na dalje je pri tem zopet druga nadloga. „Otroci tega sveta so namreč razumniši, kakor otroci luči v svojem rodu". Ti so pri nastopu svoje službe nekaj časa vsaj na videz delavni, marljivi in pod klobukom celo najboljši prijatli in lizači svojih gg. predstojnikov in nadzornikov, dokler zalezejo, česar žele. To pa je: da po njihovem prizadetju dobe stanovitno službo, morebiti postanejo šc celo „izgledni učitelji" in druge zveri. Sedaj pa jim zraste greben, češ: Mi smo mi; kdo mi kaj more? Tako si v svoji termi in prenapeti domišljiji od svoje visokosti in prevzvišenosti ne dajo od nikogar ne besedice več dopovedati. —■ Vnemarnost v šoli in v cerkvi, bodi si pri poduku v šolskih predmetih, ali v petju in orglanju, je ne-ogibljiv nasledek ter propad slehernega napredka. So pa tudi marsikterikrat gg. duhovniki propaalosti cerkvenega petja sami krivi, ker reke tekajo in rale pridelke in izdelke vozijo. Vse to nas vleče na Dunaj. Kaj nas pa vleče v Frankobrod? Baron Eotvos pravi: Naše narodne zadeve, „po narodnosti spadamo v nemško der-žavo!“ Ali mar b. Eiitvbs ne ve, da je v predlitavskih deželah med 22 milijoni le 6 milijonov Nemcev? Po kterem pravilu šteje in sili nenemške prebivavce v veliko edino nemško deržavo? — Dalje terdi b. Eotvos, da „po sedanjem evropskem d e r-žavnem pravu" delajo naše deržave bistven del nemške deržave. Ali mar b. Eotvos ne ve, da je pismo „o nemškej zveziu že tolikrat pretergano, da ga skorej ni več in da je od leta 1815 že marsikaj novega po svetu? Ali mar b. Eotvos ne ve, da se je to „pismo o nemškej zveziu napravilo brez narodov in ali je torej prav, da ravno on, Madjnr, ki po vsej pravici tako močno povdarjajo prislovico: „Nil de nobis sine nobis ?“ da ravno b. Eotvos kliče na pomoč absolutično, ostarelo „Bundesakte?‘; Ali mar b. Eotvos ne ye, kaj pravi o nemškej zvezi tako imenovana pogodba : „Wie-nerschluss-Akte“ §. 2 pravi: „Dieser Ver-ein (deutscher Bund) besteht in seinem In-nern als eine Gemeinschaft selbstandiger, unter sich unabhangiger Staaten itd.“ Ali pa ostane Avstrija samostojna in neodvisna deržava, če dobiva svoje postave od Fran-kobroda, če cesar postane nek suzeren nemškega vladarja? Ali mar b. Eotvos ne premišljuje, kaj se zgodi z Avstrijo, če tudi Slovani začnč sanjati in govoriti od edine velike slovanske deržave, ki obsega 80 milijonov duš? Kaj neki bode po tem z našimi Italijani? Kar se Nemcem dopušča, ne sme se prepovedovati tudi drugim narodom: Slovanom, Italijanom in Romanom ne. Naj nam po tem b. Eotvos pove, kje je Avstrija? Mi Slovenci in Slovani sploh smo za edino, neodvisno in mogočno Avstrijo in presvitlo habsburško rodovino. Zato smo že leta 1848 le nevoljni in le prisiljeni volili svoje poslance v Frankobrod, nekteri pa se še prisiliti niso dali. Leta 1865 pa ne gremo na noben način v Frankobrod, terauč naš pot je na Dunaj! — To je misel vseh avstrijanskih Slovanov in za njo bomo stali vsi kakor en mož, in ravno ta naša sloga je in bo tudi naša zmaga! -*3?£8S2&- Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. -■ 1» OuiiHjn A V (Komisije za finan-čine zadeve; —Helfert inMeczery). Na predlog deržavnega ministra Belcredi-ja — 254 — je presvitli cesar sklical posebno komisijo, ktera naj prevdarja, kako bi se mogle naše finančine zadeve zboljšati, posebro kako bi se dalo pri vojaških potrebah kaj prihraniti. Schmerlingovci so strašen hrup zagnali, da je zdaj že djano po deržavnem zboru in vsej ustavi (konstituciji). Mi se pa tega ne bojimo; da nam ustava ostane na vselej, za to nam je zastava — cesarska beseda, ktera je po oktoberskej diplomi nepreklicljiva. Da a takega deržavnega zbora ne dobimo, ka-or smo ga imeli, bodi Bogu in presvitlemu cesarju večna hvala! Dobili pa bomo der-žavno starešinstvo iz vseh deželnih skupin, in to bode vseobčne zadeve cele deržave obravnovalo. Temu starešinstvu imenovana komisija potrebne predloge napravlja in tako pod ramo sega. Ravno tako hvalimo tudi komisijo, ktera se pod predsedništvom žl. Savenau-a posvetuje, kako bi se davki pre-naredili in, kolikor koli je mogoče, tudi znižali. Prav veselo je vse po Dunaju in tudi drugod, da se bode sitna užitnina (Verzeh-rungsteuer) prenaredila tako, da ljudem to ne bode toliko sitnosti napravljalo in da zraven finančine straže ne bode toliko treba. Naj le kričijo nemški časniki zoper novo ministerstvo; kar se dozdaj godi, je vse hvale vredno. Kar bode posebno nas Slovane veselilo, je to, da je Belcredi k sebi poklical dr. Aleksandra Helferta, ki je zdaj v poslednjih letih kaj imenitnih knjig spisal zastran na rodne ravnopravnosti po šolah in prave av-strijanske politike. Menda ne motim se, ako povem, da so nekdanje „Stimmen aus Inner-osterreich“ veliko lepih reči iz Helfertovih spisov donašale in serčno željo izrekle, naj se šole po Slovenskem v tem duhu uravnajo. Ako naše šole temu gospodu pridejo v roke, svobodno se veselimo: Nemškariji po šolah bode konec! Pa saifao veselih novic Vam že ne smem pisati: naznanjati moram tudi žalostne in grenke. Deželni poglavar Strassoldo je že pen-zijoniran in na mesto njegovo pride baron Meczery, —• štajerski Slovenci imajo torej spet deželnega poglavarja, s kterim prosti Slovenec v svojem jeziku ne bode mogel govoriti. Mislimo, da Belcredi tega nam Slovencem ni storil iz hude volje, timveč da drugači biti ni moglo in upamo, da bode novi deželni poglavar delal v duhu novega ministerstva. Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Cesarjev rojstni dan, — o kmetijskej razstavi kaj). Rojstni dan našega^ presvitlega cesarja se je slavno obhajal. Že predvočer 17. so tri vo- jaške muzike po mestu igrale, 18. pa so imeli vojaki ob osmih slovesno sv. mašo na ledini blizo št. Jurja, — ob 10. pa so sami knezoškof veliko mašo peli v stolni cerkvi, po sv. maši pa „Te deum laudamus1'. Na kmetih se je pa 20., to je prihodnjo nedeljo, po vseh farnih cerkvah ravno taka slovesnost obhajala. Bog usliši naše serčne prošnje, živi in razsvetljuj svitlega cesarja Franca Jožeta! — (Jas za razstavo se zmiraj bolj bliža, vendar pa ni nič čuti, ali bo dotični odbor za Slovence kaj poskerbel, — ali kaj ? V Mariboru bode pač lepša in na vse strani koristnejša razstava, ker bodo vse storili, da jo bodo tudi Slovenci obiskovati in kaj hasni od nje dobiti zamogli Tukajšnjim družbinim pervakom pa menda ni za drugega mar, kakor za službe in nemščino. Potlej pač ni nič čuda, če nihče od kmetijske družbe nikjer nobene koristi ne ugleda! — Iz Pliberka. (Še nekaj o g. adjun-ktu Deklevu). M. T. — Dopisnik iz Pliberškega kantona g. Z. je nam Pliberčanom prav iz srca govoril, česar je o g. Deklevu omenil. Tudi mi povdarjamo to besedo in želimo, da bi g. Dekleva pri razsodbi vi-visokega ministerstva več priznanja za svoje zasluge našel, kakor mu ga jo tukaj do-šlo. Znano nam je , da Je g. Dekleva za tukajšnji notanjat prošnjo vložil. Res bi bil kot bilježnik na svojem pravem mestu, kajti je mož priljudne obnaše, ki vč s krneti potrpljenje imeti in jim njihove zadeve po domače razjasnovati, da jih tako prihodnje škode obvaruje in da po takem prepričanju sami od sebe od nepotrebnih pravd odstopijo. Mislim, da je to prav v Belcreditovem smislu, ki ne želi veliko in pa praznih pisarij. Tudi je g. Dekleva v vseh pisarnih rečeh silno vesten in natančen, kar mu je gotovo k sedanji nesreči veliko pripomoglo, ker je moral veliko časa potratiti; se torej vsled tega kmetom ni 'bati, da bi le njihove volne, ne pa tudi njih prida ne zahteval. Zato bi mi g. Deklevata visoki vladi kot bi -I j ežnika (n o tar j a) z dobro vestjo priporočili. Iz IJubljMiie. (V e s e 1 i napredek zastran slovehščine. — Košek voščil.) V različnih zadevah se je pri nas že marsiktero napačno ravnanje predrugačilo, marsiktera koristna naprava vpeljala; paziti se je tudi začelo na nepotrebno plačo mnogoverstnih stroškov. V teh zadevah moramo posebno opomniti tukajšnje tergovske zbornice; mesto nekdanjih kimovcev se v nji nahaja marsikteri mož bistrega uma in praktičnega vedenja. Da druge prezremo, se jih veliko za petje ne peča, in jim je vse od kraja dobro in pravo, kakor se or-glaži, cvili, čivka ali dere. Vedel sem na sloveči fari za g. župnika, — Bog mu daj dobro, naj bi bil na unem svetu drugačnih misli! — ki mi je pri neki priliki, ko sem ga opominjal, naj g. učitelja v tem kaj spodba-da, na lastna ušesa rekel: „Jaz imam pa še najrajše, ako je pri Božji službi vso tiho; tihota zdi se mi najvoličestniša“! Mislil sem si svojo; vendar sem mu svetoval, ako je temu tako, je najbolj prav, ako orgle za vselej iz cerkve odpravi in njih prostor za cerkvene stole porabi, da bodo ljudje še lagljej dremali, in bo to tudi cerkvi enmalo dohodkov več nanašalo. — Tako je vsaka reč — de gustibus,— vsaka usta imajo svoj slaj, kakor vsake oči svojega malarja! Naposled moramo še vedeti, da kakor ima slovensko ljudstvo sploh veselje