KUSTODIAT ZA GOSPODARSTVO, PROMET IN TRANSPORT Polona Sketelj IZVLEEEK V prispevku sta prikazana razvoj in delo kustodiata za gospodarstvo, promet in transport Slovenskega etnografskega muzeja, ob upo.tevanju poglavitnih smernic tako na podroeju etnologije kot tudi muzeologije, ki so najbolj vplivale na delovanje kustodiata v razlienih obdobjih. Predstavljene so zbirke kustodiata, njihova klasifikacija, naein pridobivanja predmetov in pogled v prihodnost. Kljuene besede: etnologija, Slovenski etnografski muzej, gospodarstvo, promet, trasport, kustodiati, zbirke ABSTRACT The article describes the development and activities of the Department of economy, traffic and transport of the Slovene Ethnographic Museum, taking account of the principal guidelines in the fields of ethnology and museology which had a major influence on the activities of the department in different periods. The article presents the department.s collections, their classification, the methods of acquiring objects, and a view of its future development. Key words: ethnology, Slovene Ethnographic Museum, economy, traffic, transport, departments, collections Od prvih zaeetkov do danes Delovanje vsakega kustodiata zajema tako pridobivanje muzealij, tvorjenje zbirk, razstavljanje in druge dejavnosti povezane s pridobivanjem, shranjevanjem in posredovanjem predmetov in vedenja o njih, kot tudi raziskovalno delo, ki se nana.a na predmete in vsebine, ki jih kustodiat pokriva. Povoji kustodiata za gospodarstvo, promet in transport so povezani s pridobivanjem prvih predmetov, ki jih glede na njihovo primarno funkcijo lahko uvrstimo med predmete kmeekega gospodarstva, prometa in transporta, eeprav niso bili zbrani v okviru zgoraj imenovanega kustodiata. Kustodiat za ljudsko gospodarstvo je bil formiran na zaeetku 60-ih let 20. stoletja. Pridobivanje prvih predmetov zanj sega v zaeetke delovanja Slovenskega etnografskega muzeja, Polona Sketelj ustanovljenega leta 1923 kot Kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani. Stanko Vurnik, v etnografskem muzeju zaposleni umetnostni zgodovinar, je prevzel od Narodnega muzeja v Ljubljani (prej Kranjskega de.elnega muzeja Rudolfinum) 3502 predmeta; predmete je inventariziral in jih strokovno obdelal. (Rogelj 1993: 8) Med prevzetimi predmeti jih je bilo 20 s podroeja kmeekega gospodarstva, kar ka.e, kako majhen dele. so v temeljnem fondu Kraljevega etnografskega muzeja zavzemali predmeti kmeekega gospodarstva. O vsebinah (»ljudski arhitekturi, avbah, peeah, panjskih konenicah, ljudski plastiki, ljudski glasbi in vra.ah«), ki jim je muzej takrat posveeal najvee pozornosti, je pisal Stanko Vurnik v muzejski strokovni periodieni publikaciji Etnolog. V eetrtem letniku Etnologa (Vurnik 1921/1930: 182 212.216) sicer na vee mestih omenja potrebo po zbiranju predmetov s podroeja kmeekega gospodarstva in opozarja, da bi morali muzeju zagotoviti vee razstavnih prostorov, med drugim tudi za prikaz poljedelskega orodja. Med .estnajstimi dvoranami za stalno razstavo, ki jo je naertoval v samostojni stavbi Kraljevega etnografskega muzeja, naj bi bili dve dvorani namenjeni poljedelskemu orodju in predmetom domaee obrti. Zamisel o novih muzejskih prostorih in razstavi pa je tedaj ostala zapisana zgolj na papirju in tako tudi prikaz poljedelskega orodja. Med muzejskimi predmeti, zbranimi do konca 30-ih let 20. stoletja, so .e vedno prevladovali predmeti ljudske umetnosti in tekstil. Tak.en princip zbiranja muzealij je bil v skladu z novoromantieno usmeritvijo v stroki. »Ljudska umetnost je stala na piedestalu neoromantienega pojmovanja kot »laknus« za dokazovanje nacionalne identitete ... Povojni EM pa je v skladu z ideologijo svojega easa sestopil z idealistienih in idealiziranih vi.in ljudskega duha na materijo, na zemljo, ki jo je to ljudstvo obdelovalo, da bi se pre.ivljalo.« (Smerdel 1980.1982: 3) V stroki in tudi v muzeju se je pojavilo zanimanje za posamezne vsebine kmeekega gospodarstva .ele v 40-ih letih. Leta 1944 je iz.lo pod uredni.tvom Rajka Lo.arja Narodopisje Slovencev I, prvo pregledno delo s podroeja etnologije. Med obravnavanimi vsebinami je tudi poglavje Pridobivanje hrane in gospodarstvo avtorja Rajka Lo.arja, od 1940 do 1945 tudi ravnatelja etnografskega muzeja. Zbiralna politika muzeja je bila od sredine 40-ih do zaeetka 60-ih let 20. stoletja usmerjena predvsem v dopolnjevanje obstojeeih muzejskih zbirk, tako po vsebini, upo.tevajoe namen uporabe predmetov, kot tudi po njihovem izvoru.1 Organizirali so skupinsko terensko raziskovalno delo. Na terenu so zbirali predmete, jih fotografirali, risali, opisovali njihove sestavne dele in pogosto ob risbah zapisovali krajevne razlieice njihovih poimenovanj. Ob vsem tem so nastajali v samostojnih zvezkih ob.irni terenski zapiski. Terensko delo je potekalo na podlagi vnaprej pripravljenih vpra.alnikov in v skladu z Orlovo opredelitvijo etnologije kot znanosti o »kulturnih tvorbah na.ega ljudstva« (Orel 1948: 5.8) in o njihovem razvoju. Organizirano skupinsko terensko delo, ki ga imenujemo po tedanjemu ravnatelju muzeja Borisu Orlu in pobudniku tak.nega naeina zbiranja predmetov »Orlove 1 Da bi ugotovili dejansko stanje kolieine in vrste predmetov v muzejskih zbirkah, so najprej opravili revizijo muzejskega fonda. (Glej: Orel, Boris: Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. V: Slovenski etnograf 1 (1948), Ljubljana 1948, str. 107.120). Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport terenske ekipe«, je dalo temeljni fond zbirk kmeekega gospodarstva, prometa in transporta. Do leta 1962, ko je umrl Boris Orel, so v muzeju organizirali osemnajst terenskih ekip, kasneje jih je sledilo .e petnajst. Na terenu so zbrali skupno 681 predmetov s podroeja kmeekega gospodarstva, prometa in transporta, del zbranih predmetov kmeekega gospodarstva pa so prepustili krajevnim muzejem v Novi Gorici, Novem mestu in Tolminu (.arf 1954: 285.300). Zbrani oziroma vsaj dokumentirani so bili predmeti skoraj vseh gospodarskih panog, prevladovali pa so predmeti poljedelstva in .ivinoreje. Med zbranimi prometnimi in transportnimi sredstvi je najpomembnej.a bogata in tipolo.ko raznolika zbirka blo.kih smuei z Blo.ke planote, Vidovdanskih hribov in okolice. »B. Orel, predvojni raziskovalec folklore, je postal po vojni v muzeju »zgodovinski zaeetnik« preueevanja ene od 183 »etnografskih« kulturnih sestavin . gospodarstva . oziroma posameznih pojavov s podroeja gospodarstva.« (Smerdel 1984: 5) Naertno terensko zbiranje predmetov so spremljale razprave o posameznih kulturnih prvinah, njihovih razlieicah in razvoju, objavljene v Slovenskem etnografu. Na pobudo Borisa Orla so leta 1955 posvetili Slovenski etnograf poljedelskemu orodju. Uvodno besedilo z naslovom Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji je napisal Boris Orel. Sledila so besedila, ki so z razlienih zornih kotov obravnavala rala, besedilo o brani na Gorenjskem, o motikah na Slovenskem s prilo.eno karto motik in besedilo o orodjih na kmeekih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju. Izbranim vsebinam kmeekega gospodarstva je bil ponovno namenjen Slovenski etnograf iz leta 1961. Razprave s podroeja kmeekega gospodarstva, objavljene v Slovenskem etnografu, ostajajo .e vedno temeljnega pomena za prepoznavanje razvoja in krajevnih oblikovnih razlieic posameznih kulturnih prvin. Poleg vsebin s podroeja kmeekega gospodarstva so v Orlovem easu stopile v ospredje zanimanja muzealcev tudi vsebine s podroeja prometa in transporta. V doktorski disertaciji iz leta 1959 je Boris Orel obravnaval blo.ke smuei, ki jim je posvetil tudi elanek v vsebinsko zaokro.eni .tevilki Slovenskega etnografa iz leta 1956 o prometnih sredstvih. Poleg smuei so bili v .tevilki objavljeni .e elanki drugih avtorjev o saneh in krpljah. Zaeetki delovanja kustodiata za gospodarstvo kot enote znotraj muzeja segajo v leto 1963, ko je muzej pod direktorovanjem Borisa Kuharja razpisal prosto delovno mesto kustosa za t. i. ljudsko gospodarstvo2, ki ga je prevzel Angelos Ba.3. .e pred prihodom v muzej se je ukvarjal s posameznimi vsebinami s podroeja kmeekega gospodarstva. Leta 1963 je sodeloval pri terenski raziskavi Vitanja. Za muzej je pridobil nekaj predmetov, ki jih lahko po namenu uporabe uvrstimo k lesarstvu, .ivinoreji, lovu in poljedelstvu. Sledila je pestra razstavna dejavnost, te.i.ee muzejskega dela se je premaknilo iz obravnav posameznih kulturnih prvin in njihovega razvoja na nosilce kulturnih 2 .Delo v muzeju je bilo bolj ali manj glede na etnolo.ko sistematiko organizirano po kustodiatih za no.o, ljudsko gospodarstvo, ljudsko umetnost, obrt in arhitekturo skupaj z notranjo opremo.. (.kafar 1993: 15) 3 Kustos za .ljudsko gospodarstvo. je bil do leta 1979. Polona Sketelj prvin oziroma na njihov odnos do kulturnih prvin. Od tod tudi A. Ba.eva definicija predmeta etnologije iz 60-ih let 20. stoletja, ki ga opredeljuje kot zgodovino na.ina življenjapri posameznih narodih. »Ob navedeni opredelitvi pomeni »naein .ivljenja« razmerje vseh dru.benih skupin, ki sestavljajo kak narod, do danih kulturnih prvin, kakor tudi vplive, ki jih je imelo zadevno razmerje na .ivljenje teh dru.benih skupin.« (Ba. 1978: 84) Odslej niso bile vee v sredi.eu pozornosti muzealcev le kulturne prvine kmeekega prebivalstva, ampak tudi nekaterih drugih dru.benih plasti. V okviru kustodiata za gospodarstvo se je Ba. posvetil raziskovanju poklicnih skupin, in sicer gozdnih in .agarskih delavcev, splavarjev, obiralcev hmelja. Leta 1965 je 184 pripravil avtorsko razstavo z naslovom Gozdni in lesni delavci na ju.nem Pohorju. Na razstavi so bila vidna zgoraj izpostavljena strokovna izhodi.ea, »prikazal je celoten naein .ivljenja obravnavane poklicne skupine in njen odnos do dru.benega okolja« (Rogelj 1993: 18). »Razstava /.../ je pomenila revolucionaren prelom z Orlovo metodolo.ko usmeritvijo.« (Smerdel 1984: 8) Leta 1975 je po podobnih metodolo.kih izhodi.eih pripravil razstavo Savinjsko splavarstvo. Razstavi so spremljale razprave v Slovenskem etnografu4 in monografski publikaciji5. Raziskavo o obiralcih hmelja oziroma o hmeljarstvu je zaokro.il s elankom Obiranje hmelja na kmeekih posestvih v Savinjski dolini, objavljenem v Slovenskem etnografu.6 »Knjiga Slavka Kremen.ka o ljubljanskem naselju Zelena jama in moji knjigi o gozdnih in .agarskih delavcih na ju.nem Pohorju in o savinjskih splavarjih sta v zadnjem desetletju z vsem poudarkom opomnili vedo tudi .e na druga tori.ea, kakor jih predstavlja ljudska kultura v pomenu kmeeke kulture v predindustrijski dobi in njenih kasnej.ih preostankov.« (Ba. 1978: 93) Ob raziskovanju poklicnih skupin se je A. Ba. ponovno lotil raziskovanja nekaterih vsebin, ki se jim je posvetil .e Boris Orel. Leta 1968 je postavil razstavo Ralo in plug s spremljajoeim vodnikom in leta 1972 razstavo o blo.kih smueeh, prav tako z vodnikom. Na razstavi ni prikazal le blo.kih smuei, ampak je obravnaval tudi .portno smueanje med svetovnima vojnama in proizvodnjo smuei v tovarni Elan. V 70-ih letih 20. stoletja je zaeel raziskovati konjerejo. Objavil je razpravo Zaeetki ljutomerskih konjskih dirk7, monografijo Ljutomerske konjske dirke8 in elanek o konjereji v .entjerneju na Dolenjskem z naslovom Zaeetki konjskih dirk 4 Izraba prostega easa pri starej.ih gozdnih delavcih na ju.nem Pohorju po osvoboditvi. V: Slovenski etnograf 20 (1967), Ljubljana 1968, str. 76.92. Plavljenje lesa po Savinji. V: Slovenski etnograf 30 (1977), Ljubljana 1978, str. 61.75. 5 Gozdni in .agarski delavci na ju.nem Pohorju v dobi kapitalistiene izrabe gozdov, Maribor 1967; Savinjski splavarji, Ljubljana 1974. 6 Glej Slovenski etnograf 23/24 (1970.71), Ljubljana 1972, str. 71.99. 7 Vee glej: Zaeetki ljutomerskih konjskih dirk. V: Slovenski etnograf 27/28 (1974.75), Ljubljana 1976, str. 63.80. 8 Vee glej: Ljutomerske konjske dirke, Maribor 1976. Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport v .entjerneju9. Sledila je raziskava pol.jega lova. Objavil je razpravo z naslovom Pol.ji lov na Slovenskem10 in z njo sklenil delo na kustodiatu. Ba.evo delo je bilo vsebinsko pestro, v muzeju se je udele.eval skupinskega terenskega dela, sodeloval je pri pripravi skupnih razstav (tudi ob sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja z drugimi muzeji), zbirke pa je dopolnjeval v skladu z njegovo opredelitvijo, da .mora imeti muzejski predmet .tudijsko ali razstavno vrednost. Ti dve vodili sta postali evidentni ob pregledu zbirk in njihovi rasti.. (Smerdel 1984: 6) Za muzej je pridobil vee predmetov s podroeja gozdarstva, .ivinoreje (zlasti vprege), poljedelstva (zlati kopa.kega orodja in vee oselnikov). V 80-ih letih je prevzela kustodiat za gospodarstvo, promet in transport Inja Smerdel. Leta 1981 se je udele.ila 33. skupinskega terenskega dela kustosov 185 Slovenskega etnografskega muzeja na Notranjskem. Raziskovala je gospodarstvo na Dolnji in Gornji Pivki. Sledila je raziskava soseske v vasi Selce, ki jo je zaokro.ila s elankom Soseska vasi Selce, objavljenim v Traditionesu11. V njem preko vpra.anj va.ke skupnosti in upravljanja s skupnim va.kim svetom naeenja tudi nekatere vsebine obieajnega prava. V vasi Selca je raziskovala tudi .etev, mlatev in ei.eenje .ita.12 Razstavno dejavnost v Slovenskem etnografskem muzeju je prieela leta 1984 z razstavo o vetrniku, ki jo je naslovila »Vetrnik (predmet . .ivljenje)«. Na razstavi obravnavanega predmeta ni izpostavila kot kulturno prvino samo na sebi, ampak kot vir za razkrivanje naeina .ivljenja ljudi, ki so se z njim sreeevali v vsakdanjem .ivljenju. »Ugotovljeno je bilo, da ima predmet ne le svoje »elove.ko pogojeno« zgodovinsko, socialno in krajevno ozadje in funkcijo, temvee je njegova govorica .e mnogo plastnej.a. Tako postane ob vpisu v inventarno knjigo muzealija; na razstavi pa ob uporabi razlienih elementov in medijev, kot so simbolika barv, spremljajoei slikovni material in video, ponovno spregovori o svoji funkciji, pomenih in odnosih, ki so se vzpostavljali med njim in ljudmi.« (Rogelj 1993: 20) Ob prevzemu kustodiata zaeeto raziskovalno delo na Piv.kem je Smerdeljeva nadaljevala vse do konca 80-ih let. Lotila se je obravnave piv.kega transhumantnega ovearstva. Na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je obranila magistrsko delo o transhumanci na Piv.kem od sredine 19. do sredine 20. stoletja, ki je leta 1989 iz.lo v knji.ni obliki z naslovom Ovearstvo na Pivki: transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali trije »ovearji«.13 Razpravi je leta 1989 sledila razstava »Kam so vsi pastirji .li« s spremljajoeim katalogom. Na razstavi je Smerdeljeva ilustrirala ovearstvo in z njim povezano transhumanco kot gospodarsko dejavnost, 9 Vee glej: Zaeetki konjskih dirk v .entjerneju. V: Slovenski etnograf 29 (1976/77), Ljubljana 1978, str. 39.53. 10 Vee glej: Pol.ji lov na Slovenskem. V: Traditiones 10/12 (1981/83), Ljubljana 1984, str. 35.59. 11 Vee glej: Soseska vasi Selce. V: Traditiones 10/12 (1981/83), Ljubljana 1984, str. 5.34. 12 Vee glej: Kako so .eli, mlatili in eistili .ito v vasi Selce na Pivki. V: Ljudje in kraji ob Pivki, Postojna, 1975.1985, str. 183.197. 13 Smerdel, Inja: Ovearstvo na Pivki : transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali trije .ovearji. : etnolo.ka razprava, Koper, 1989. Polona Sketelj naein .ivljenja piv.kih ovearjev, »eemur je bil dodan epilog o dana.njem .ivljenju ovearjev z opozorilom na socialne in kulturne spremembe te oblike« (Rogelj 1993: 21). Ob pripravi omenjene razstave je za muzej pridobila veliko predmetov, ki so jih uporabljali piv.ki ovearji. Piv.ko ovearstvo je predstavila .e v Traditiones14, samo razstavo pa v Argu15 in Glasniku Slovenskega etnolo.kega dru.tva16. Na zaeetku 90-ih let je Slovenski etnografski muzej zaeel izdajati v knji.ni zbirki »Zbirke Slovenskega etnografskega muzeja« kataloge posameznih muzejskih zbirk s spremnimi .tudijami. Leta 1994 je v omenjeni knji.ni zbirki iz.la publikacije Inje Smerdel o oselnikih.17 V uvodu publikacije je Smerdeljeva zapisala: »Ta mikavna bli.ina, telesni stik med elovekom in predmetom . med koscem in njegovim 186 oselnikom . je bil eden izmed virov premi.ljevanja o oselnikovi veepomenski povednosti. Tak.en pogled nanj je raziskavo zbirke usmeril v naslednje: poleg temeljnih védenj o osleniku kot gospodarski in kulturni prvini . o njegovi zgodovini, o geografski razprostranjenosti posameznih oblikovnih tipov . in poleg eksplicitnih, »vidnih« prieevanj o njegovi izdelavi, likovnem oblikovanju in rabi, razkriti .e implicitno, »skrito« povednost te kulturne prvine.18 Ugotoviti razliena razmerja med elovekom (izdelovalcem, uporabnikom, dru.beno skupino) in oselnikom oziroma vloge in pomene oselnika v posameznem dru.benem okolju in easu.« (Smerdel 1994: 8) Smerdeljeva je torej tudi ob raziskavi oselnikov razmi.ljala o razmerju med kulturno prvino in elovekom. Omenjeno razmerje med elovekom in predmetom je pri.lo do izraza tudi na razstavi Oselnik, drobna obrobna oda ...19 Na zaeetku 90-ih let je Smerdeljeva raziskovala ptieji lov v Brdih. Rezultat raziskave je bil elanek Med smrtjo na kro.niku in jeearsko ljubeznijo ali o ptiejem lovu v Brdih.20 Ob raziskavi je za muzej pridobila veliko pasti in drugih pripomoekov za lov ptic. V poljudnoznanstveni, strokovni in znanstveni literaturi je ves eas objavljala elanke s posameznimi vsebinami s podroeja kmeekega gospodarstva. Predstavila je nekatere nove pridobitve kustodiata in obravnavala skupine predmetov21. Vkljueila se je v pisanje gesel za Leksikon slovenske etnologije in Enciklopedijo Slovenije. 14 Smerdel, Inja: Trije .ovearji. : (transhumanca na Pivki v easu kapitalizma). V: Traditiones 18 (1989), str. 137.146. 15 Smerdel, Inja: Kam so vsi pastirji .li... : etnolo.ka razstava : miselno popotovanje od razsikave do razstave z uvodnimi in nekaterimi obpotnimi postanki. V: Argo 29/30 (1990), Ljubljana 1990, str. 64.68. 16 Smerdel, Inja: Etnolo.ka razstava Kam so vsi pastirji .li ... : miselno popotovanje od raziskave do razstave z uvodnim in z nekaterimi obpotnimi postanki). V: Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva 30 (1990), Ljubljana 1990, .t. 1/4, str. 83.90. 17 Smerdel, Inja: Oselniki : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana 1994. 18 V katalogu je kartografski prikaz posameznih tipov oselnikov, kot jih je ugotovila Smerdeljeva. 19 Razstava je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju od oktobra 1994 do marca 1995. 20 Smerdel, Inja: Med smrtjo na kro.niku in jeearsko ljubeznijo ali o ptiejem lovu v Brdih. V: Etnolog 2=53 (1992), Ljubljana 1992, str. 29.78. 21 Leta 2002 je v Etnologu objavila elanek o .rmljah v odmaknjenih predelih Slovenije. Glej: Smerdel, Inja: Mati na.a, daj nam na. vsakdanji kruh! : o izdelovanju, prodaji in rabi .rmelj v odmaknjenih predelih Slovenije. V: Etnolog 12=63 (2002), Ljubljana 2002, str. 195.225. Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport Njeno strokovno delo na podroeju gospodarstva se kljub direktorstvu nadaljuje, predvsem v smeri raziskovanja posameznih kulturnih prvih ob upo.tevanju njihovega konteksta, ki ka.e na razmerje predmet . elovek (izdelovalec, uporabnik). Leta 1996 je prevzela kustodiat za gospodarstvo in promet Polona Sketelj. Leta 1998 je pripravila razstavo o sadjarstvu na Slovenskem s pripadajoeo publikacijo Vee od zlata in srebra nam sadno drevje da ... Ob pripravi razstave je pridobila veliko predmetov s podroeja sadjarstva, ki jih dotlej v zbirki skoraj ni bilo. Zbirke kustodiata za gospodarstvo, promet in transport V kustodiat za gospodarstvo, promet in transport spadajo predmeti, ki jih po 187 primarni funkciji uvr.eamo k temeljnim dejavnostim kmeekega gospodarstva, k prometnim in transportnim sredstvom. Veliko predmetov kmeekega gospodarstva, prometa in transporta najdemo tudi v drugih kustodiatih, predvsem kot obrtni.ke izdelke v kustodiatu za obrti in kot predmete notranje opreme v kustodiatu za notranjo opremo in stavbarstvo. Posamezni kustosi so jih zbrali in interpretirali z zornega kota podroeja, ki ga pokrivajo, kar ka.e, da ima vsak predmet vee sporoeilnosti in je stvar kustosovega trenutnega pogleda, kateremu sporoeilu bo namenil vee pozornosti. V kustodiatu za gospodarstvo, promet in transport je pribli.no 1200 predmetov22, vkljueno s predmeti Federalnega zbirnega centra, ki jih je SEM pridobil v letih 1945 do 1965, in predmeti tako imenovane Grebeneeve zbirke. Naj.tevilenej.i so predmeti, povezani s poljedelstvom23 v .ir.em pomenu besede. K njim uvr.eamo vse predmete, ki so neposredno povezani s poljedelstvom v o.jem pomenu besede, vinogradni.tvom, sadjarstvom, oljarstvom in hmeljarstvom. Po namenu uporabe oz. po vrsti del, za katere se uporabljajo, jih lahko razdelimo v skupine predmetov za pridobivanje obdelovalne zemlje, za obdelovanje zemlje, za izbolj.evanje zemlje, za setev in saditev, za oskrbovanje in varovanje rastlin, za (p)obiranje in spravilo, ei.eenje, predelavo in shranjevanje pridelkov. Med predmeti za pridobivanje obdelovalne zemlje je nekaj orodij za po.iganje, med drugim trije krevlji za vleeenje goreee mase pri po.iganju frat iz okolice Vitanja in Idrije. Predmete za obdelovanje zemlje sestavljajo kopa.ka orodja (motike, rovnice, plevnice, lopate za obraeanje in rezanje zemlje)24, orna orodja (rala, plugi) in orodja za povr.insko obdelovanje zemlje (zbirka bran25, valjev in batov za grude). Med predmeti za obdelovanje zemlje so naj.tevilenej.a in najbolj sistematieno zbrana orna orodja, ki jim pripisujemo pomen najpomembnej.e zbirke ornih orodij v srednjeevropskem prostoru. V zbirki so v krajevnih razlieicah rala s samostojno 22 Od tega je inventariziranih 886 predmetov. 23 Pri tem obravnavamo poljedelstva kot gospodarsko dejavnost, ki z .obdelovanjem zemlje pridobiva .ivila, krmo, surovine za hi.ne potrebe in industrijske namene. (Novak 1960: 35). 24 Zbirka kopa.kega orodja, razen podzbirke plevnic, ni popolna. Vee kopa.kega orodja je muzej pridobil kot del inventarja hi.e iz Podeetrtka, ko je v 70-ih letih 20. stoletja umrla njena lastnica. 25 Zbirka bran vsebuje vlaee, brane z ravnimi policami, brane z ukrivljenimi policami in razgrabljaeo . travni.ko brano. Polona Sketelj rezalnico in kolci, rala z rezalnico v gredlju in kolci. Poleg teh splo.no uveljavljenih ral so v zbirki tudi tak.na, ki so bila uveljavljena pri posameznih dru.inah na omejenem geografskem obmoeju, kot npr. rala na oje brez kolc iz Srednjega vrha pri Kranjski gori in ralo na oje iz Podgorij pri Slovenj Gradcu ter ralo s Pohorja, imenovano kavelj. Med ornimi orodji sta tudidva osipalnika za izkopavanje krompirja in zasipavanje jarkov v vrste posajenih rastlin iz okolice Postojne in Ljubljane. Prav tako raznolika kot zbirka ral je zbirka plugov; v njej so enojni, dvojni, leseni in .elezni (cugmajerjevi) plugi. Najstarej.i plug26 je iz leta 1911 iz Koeevja pri Ernomlju. Med predmeti, ki jih lahko po primarni funkciji uvrstimo med pripomoeke za izboljševanje zemlje, so gnojni ko.i27, kopaee za gnoj in gnojne vile. V zbirki 188 predmetov za saditev in setev so setvene ko.are28, sejalnice za koruzo29 in sadilni klini. Med predmeti za oskrbovanje rastlin prevladujejo orodja za pletev (plevnice, srpice, motike (kapuljivce)), sledijo jim orodja za oplemenitovanje (cepljenje) rastlin (vinogradni.ke cepilne kle.ee, vinogradni.ke cepilne .karje, sadjarski cepilni no.ki), orodja za obrezovanje in obsekavanje (.age, .karje in no.i za rezanje trte) in priprave za odstranjevanje in odganjanje .kodljivcev (.kropilnice, .veplalniki). Pripomo.ki za (p)obiranje in spravilo pridelkov obsegajo obiralnike za sadje, ko.are za sadje30, no.e in .karje za pobiranje grozdja, posode za grozdje31, orodja za pobiranje vrtnin in polj.ein (zelenjave)32, ko.are za vrtnine in polj.eine (zelenjavo),orodja za .etev33 in orodja in pripomoeke za ko.njo34. Med pripomoeki za .iš.enje in predelavo pridelkov hrani muzej cepce, mlatilnico35 z gepljem, .tihovnice, rete, re.eta, vevnice za vejanje, vetrnike in stope, priprave za lu.eenje koruze in no.ke za lupljenje sliv, pripomoeke za drobljenje in mastenje (korita za drobljenje sadja in me.dec za mastenje grozdja z letnico 1887 iz Bele krajine), mline za sadje, grozdje in .ita (samo .rmlje), pripomoeke za kipenje grozdja, stiskalnice, kotle za .ganjekuho, lese za su.enje sadja, ostrvi, trlice, tolkaee za lan in konopljo ter grebene. Najpomembnej.e so zbirke vetrnikov, stop, trlic in roenih mlinov (.rmlj). 26 Upo.tevan je datum pridobitve, ne eas uporabe ali izdelave. 27 Veeina gnojnih ko.ev spada pod okrilje kustodiata za obrt, kjer so hranjeni kot obrtni.ki izdelki. 28 Veeina setvenih ko.ar je shranjenih v kustodiatu za obrt. 29 Najstarej.i sejalnik za koruzo nosi letnico 1881. Vee o sejalnikih za koruzo v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja glej: Simikie, Alenka: .Ma.inca za koruzo sjat.. V: Etnolog 9 (1999), .t 2, Ljubljana 1999, str. 171.175. 30 Veeino ko.ar hrani kustodiat za obrti. 31 .kafe, keble, .tulce, brente, manj.e kadi, posode za prevoz grozdja in brentarske palice. Slednje spadajo kot predmet obieajnega prava tudi v kustodiat za socialno kulturo. 32 No.i za pobiranje radiea, .pesi (izruvaei) za izkopavanje korenja, vile za pobiranje krompirja. 33 Srpi, .etvene kose za ajdo in p.enico. 34 Kose, oselnike, osle, klepi.ea in kladiva za klepanje kos, ognjila, grablje (grablje z dvema rogljema, grablje s tremi roglji, grablje na locajem), vile (razsohe). Glede na tipologijo, krajevno in easovno zastopanost je najpomembnej.a zbirka oselnikov. 35 Zaradi pomanjkanja prostora v depoju smo doslej za muzej pridobili le eno mlatilnico. Kar sicer ni primeren kriterij zbiranja predmetov, je pa pogosto pomemben dejavnik, ki ovira pridobivanje veejih predmetov. Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport Druga poglavitna gospodarska panoga, ki je opredmetena v kustodiatu za gospodarstvo, promet in transport, je živinoreja oziroma reja .ivali, ki jo opredeljujemo kot dejavnosti, ki obsega rejo, razmno.evanje domaeih .ivali in izbolj.evanje pasem za pridobivanje hrane (meso, mleko), surovin za obleko in obutev ter drugih izdelkov .ivalskega izvora; za vpre.ne, jezdne ali tovorne sile (Novak 1980: 33) v kmetijstvu, prometu in .portu; za pridobivanje .ivalskih iztrebkov in za hi.ne ljubljeneke. Pri razvrstitvi predmetov znotraj omenjene gospodarske panoge lahko upo.tevamo potek gospodarskih opravil od reje .ivine do uporabe in predelave .ivalskih produktov. Glede na obstojeee zbirke lahko delimo predmete .ivinoreje tudi na tiste, ki so jih uporabljali pri pa.i, in tiste, ki se navezujejo na krmljenje .ivali v hlevu oziroma v drugem za to namenjenem prostoru v sklopu 189 gospodarskega poslopja ali hi.e. Med pripomo.ki za pašo .ivine prevladujejo kambe (za drobnico, teleta in krave), zvonci (prav tako za drobnico in govedo), v zbirki je ena gredanica (Skomarje) in par nagobenikov. Orodja in priprave za krmljenje in napajanje živine v hlevu obsegajo slamoreznice, tolkaee za meheanje kuhane hrane, pitalnike in krmilnike (za pi.eance, race, zajce, za pra.iee)36. K zbirkam, ki jih uvr.eamo k .ivinoreji, spadajo tudi orodja za oskrbo živalskih bivališ. (orodja za kidanje gnoja, pripomoeki za odna.anje gnoja iz hleva, pripomoeki za nastiljanje) in orodja za nego živali, kot so strgulje, krtaee, konjski glavniki, priprave za zdravljenje .ivine, slednje kot del zdravilstva vsebinsko spadajo tudi h kustodiatu za socialno kulturo. Najpomembnej.a podzbirka v sklopu .ivinoreje je vprega: komati (goveji, konjski), jarmi37 (dvojni, enojni), telege, igoji, ki ka.ejo tako krajevne kot tudi easovne oblikovne razlieice. K vpregi spadajo .e prsna oprema za konja in biei. Zadnji sklop predmetov znotraj .ivinoreje zavzemajo priprave za izrabo živalskih produktov in njih predelavoo, ki so jih v preteklosti kustosi uvr.eali med prehrano, saj so bili neposredno povezani s pridobivanjem in predelavo .ivil. Sem sodijo pripomoeki za mol.o (stoleki za mol.o, golide, vedra za mleko), za predelavo mleka v maslo38 (posode za kisanje mleka, latvice, posnemauce za smetano, pinje), priprave za sirjenje (trnjaei, snemauce za skuto, siri.ee, cedilo s pokrovom za sir, torila, pisave za trniee39), pripomoeki za pridobivanje in predelavo mesa (kle.ee za vleeenje pra.iea iz svinjaka, no.i za zakol, stol za klanje, kadunje in korita za odstranjevanje pra.iejih .eetin), .karje za stri.o ovac40 in pripomoeki za predelavo prediva v volno (krtaee za predivo, kolovrati, motovila). Glede na raznolikost predmetov je pomembnej.a zbirka kustodiata zbirka kih predmetov. V njej prevladujejo bivališ.a za .ebele (debla, koritapolklada, kranjiei41, A. panji, iz protja in slame pleteni ko.i, slamnati pla.ei za ko.e). V zbirki so .e napajalniki, pitalniki, .katle za matice in emrlje, mehi za .ebelarskih 36 Glineni pitalniki in krmilniki so shranjeni v zbirki z loneevino kustodiata za obrt. 37 Najstarej.i jarem v zbirki ima letnico 1845, njegov izvor je neznan. 38 Veeina omenjenih predmetov, narejenih iz loneevine, je shranjenih med predmeti kustodiata za obrt. 39 V kustodiatu za gospodarstvo je manj.i del pisav za trniee, veeina pisav je v kustodiatu za ljudsko umetnost. 40 Veeina .karij je s Piv.kega. 41 Panjske konenice so sistematieno zbrane in shranjene v kustodiatu za ljudsko umetnost. Polona Sketelj preganjanje eebel iz enega panja v drugega, rav.elji za ograbanje roja, usnjene vreee za roj, strgule za strganje satovja iz panja, eebelarska kladivo in ena obleko za eebelarja. V okviru kustodiata so tudi zbirke predmetov s podroeja nabiralništva, lova in ribolova. V zbirki nabiralni.tva42 izstopajo pripomo.ki za nabiranje gozdnih sadežev, predvsem borovnic (raznolike grabljice za borovnice). V zbirki predmetov za lov lov so pasti in drugi pripomo.ki za lov na divjad, za polšji lov, pti.ji lov in za lov na hišne in poljske škodljivce. Izstopajo sistematieno zbrane pol.je pasti (na lok: samojstre, na vzmet, kombinirane: na vzmet in lok), po izvoru veeinoma z Dolenjskega in Notranjskega, ter pripomoeki za lovljenje in vzrejo ptic (pasti na 190 zanko, pasti za .oje, limance, pu.ka, zraena pi.ealka za privabljanje ptieev, ptieje kletke), po izvoru predvsem s Primorskega in iz Gori.kih Brd. V zbirki predmetov za ribolov ribolov so tako predmeti za sladkovodni kot tudi za morski ribolov. Predmeti obeh zbirk so glede na namen uporabe primerljivi, oblikovno pa se razlikujejo. Veeina predmetov za sladkovodni ribolov je zbral v 50ih letih 20. stoletja Boris Orel ob raziskavi ribolova v Cerkni.kem jezeru. Zbirka vsebuje sake, kri.ake, vr.e, osti, harpune, ko.e za ribe, ribi.ke palice za .portni sladkovodni ribolov s trnki, ribi.ko palico za muharjenje za .portni ribolov, rakolovke, mre.e za manj.e ribe in rake. Gotovo najzanimivej.i je eol, drevak z vesli s Cerkni.kega jezera (trenutno razstavljen v Sne.ni.kem gradu) z vevnico za metanje vode iz eolna. Med pripomoeki za morski ribolov prevladujejo mre.e, raznolike po velikosti oees in .tevilu slojev, ki ka.ejo na naein ribolova, igle za .ivanje mre., tulci za doloeanje velikosti oees mre., vr.e, osti, podmetavke, zaboji za prodajo rib, ribi.ka palica za morski ribolov s pripadajoeo opremo. Veeina predmetov je iz slovenskih vasi ob tr.a.ki obali. Med njimi je tudi drevak, eupa iz Nabre.ine pri Trstu. Eupa Marija, shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju, je edini ohranjeni primerek tega sicer splo.no uveljavljenega polovila pri Slovencih v ribi.kih vaseh ob tr.a.ki obali.43 V kustodiatu za gospodarstvo, promet in transport so tudi predmeti s podroeja gozdarstva. Zbirka vsebuje orodja za se.njo, za pripravljanje drv in orodja za spravilo lesa in obdelavo debel (sekire, kline za seenjo, bate za cepljenje klad, .age, gozdarske kle.ee, cepine, skobe in lupilnike). V zbirki transportnih in prometnih sredstev so priprave za hojo po snegu (krplje, dereze), za smuko (smuei), vo.njo in vleko (sani, voz), za je.o (sedla), za no.njo (bisage, mehi, ko.i, oprte, palice za prena.anje tovora, kro.nje, barigle, 42 K nabiralni.tvu uvr.eamo: nabiranje gozdnih sade.ev (gob, borovnic, .), nabiranje drugih jedilnih in zdravilnih rastlin, nabiranje .ivali in .ivalskih produktov (nabiranje mravljinejih jajc, morskih sade.ev), nabiranje rastlin za krmo, nastiljanje, nabiranje kamna in gradbenega materiala, nabiranje za obrtne namene, nabiranje surovin za kurjavo (.otarstvo), nabiranje smole, zbiranje vode. 43 Dolga je 6,86 metra in .iroka 0,65 metra. Za muzej je bila pridobljena leta 1947, izdelana pa je bila konec 19. stoletja iz hoje, kupljene na Pivki. V Nabre.ini smo evidentirali tudi zbirko drugih ribi.kih predmetov, ki jo hranijo v dru.ini nekdanjega lastnika eupe. Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport bariglce, putrihi, banke, barilci, posode za mleko, eutare). Po oblikovni raznolikosti v zbirki transportnih in prometnih sredstev izstopajo podzbirke krpelj44, smuei (vkljueno s pripravo za krivljenje smuei), predvsem blo.kih45 (zbirka dopolnjena z nekaterimi primerki iz obdobja od 40-ih do 60-ih let 20. stoletja) in sani (transportnih: za seno, hlode in drva in prometnih: .enitovanjskih, v obliki zapravljiveka)46. Bogata je tudi zbirka posod za prena.anje tekoein (barigl, bariglc, putrihov, bank, barilcev). Zbirke kustodiata za gospodarstvo, promet in transport razkrivajo strokovne usmeritve kustusov, ki so bili v razlienih obdobjih zadol.eni zanje, in poglavitne .ir.e usmeritve tako v etnologiji kot tudi v muzeologiji, razkrivajo pa tudi »ponudbo«47 predmetov na terenu v posameznih obdobjih. 191 Sklep Poglavitni fond kustodiata za gospodarstvo, promet in transport tvorijo originalni predmeti, ki so kot nosilci ne.tetih podatkov verni prieevalci o .ivljenju svojih izdelovalcev in uporabnikov. Kustosi zbrane predmete ob upo.tevanju njihovega konteksta in glede na njihovo klasifikacijo uvrstimo v zbirke. Kustosova interpretacija muzealij se torej ne ka.e le na razstavah, ampak tudi ob razvrstitvi muzejskih predmetov v zbirke in podzbirke. Kot je razvidno iz zgoraj prikazane strukture zbirk kustodiata za gospodarstvo, promet in transport, so predmeti v tem kustodiatu (kot tudi v drugih muzejskih kustodiatih) zaradi sistematienosti razvr.eeni v zbirke in podzbirke. Zbirke in podzbirke so temeljne enote, po katerih se strukturira muzejski zbirni fond. (Maroevie, 1993: 85) Oblikujejo se z razbiranjem in izpostavljanjem podobnih znaeilnosti skupine predmetov. Od vsakokratnega kustosa je odvisno, na kak.en naein in kako podrobno bo razbral sporoeilnost muzealij, ki so dejansko polisporoeilne. V prihodnje naertujemo dopolnitev posameznih zbirk (pripomoekov za setev, smuei, plovil, splo.no uveljavljenih prometnih in transportnih sredstev (npr. .fieko., traktor), orodij za vrtiekarstvo) in tvorjenje novih zbirk, ki jih doslej v kustodiatu .e ni bilo, kot recimo zbirka predmetov s podroeij oljarstva, hmeljarstva in solinarstva. Obstojeeo zbirko predmetov za rejo .ivali, ki je doslej obsegala le predmete za rejo .ivali za gospodarske namene, nameravamo dopolniti z zbirko predmetov za domaee hi.ne .ivali . hi.ne ljubljeneke. Zbirko predmetov s podroeja 44Po izvoru so krplje veeinoma z Gorenjskega in Notranjskega, najstarej.i primerek je iz leta 1895 iz Gorju. na Gorenjskem. 45 Najvee blo.kih smuei je za muzej pridobil v 50-ih letih 20. stoletja Boris Orel. Najstarej.e zbrane blo.ke smuei so iz leta 1845. 46 V 80-ih letih je Inja Smerdel zbrala vee sani iz Stare Loke. Vee o tem glej: Smerdel, Inja: »Dolincove sani« iz Stare Loke. V: Slovenski etnograf 31 (1983.1987), Ljubljana 1988, str. 181.203. 47 Ta pogosto ka.e, katerim predmetom so izroeitelji (njihovi uporabniki ali lastniki) pripisali pomen muzealij in so jih bili kot take pripravljeni izroeiti v hrambo muzeju. Najveekrat so ti predmeti zbrani nakljueno, pogosto tudi kot darovi in ne po presoji kustosa. Polona Sketelj poljedelstva pa nameravamo dopolniti z orodji in pripomoeki, ki se uporabljajo v sodobnih oblikah poljedelstva, npr. pri integrirani in biolo.ki pridelavi. Ob spreminjanju splo.ne gospodarske podobe dru.be od sredine 20. stoletja z upadom nekdaj prevladujoeega ruralnega gospodarstva se postavljajo pred kustosa za gospodarstvo, promet in transport novi izzivi ob iskanju odgovorov na vpra.anje, kaj vse zaokro.a hi.no gospodarstvo v mestih in na pode.elju v industrijski in postindustrijski dru.bi. Iz tega izhaja tudi sprememba imena kustodiata iz kustodiata za ruralno oziroma kmeeko gospodarstvo v kustodiat za gospodarstvo, transport in promet. Poudariti pa velja, da obsega kustodiat vsebinsko vse dejavnosti, ki so povezane s hi.no ekonomijo, torej z dru.inskim gospodarstvom. Pri tem seveda 192 upo.teva predmete mno.iene proizvodnje, ki jih uporabljajo v hi.nem gospodarstvu, raziskovalno pa se osredotoea le na dejavnosti hi.nega gospodarstva, ne .ir.e dru.bene ekonomije. Vsekakor pa upo.teva vplive .ir.ih dru.beno ekonomskih tokov na dejavnosti hi.nega gospodarstva. Prav tako obravnava prometna in transportna sredstva le v povezavi s posamieno, individualno uporabo. Poleg predmetov starej.ih obdobij so v kustodiatu tudi sodobni predmeti t. i. industrijske in postindustrijske dru.be, ki jih zbiramo po naslednjih kriterijih: - »množi.nost oz. splošnost: v smislu splo.ne raz.irjenosti neke kulturne sestavine, kar je odraz splo.nih razmer in navad neke dru.be; - tipi.nost oz. specifi.nost: v smislu specifienega prilagajanja doloeene poklicne, starostne, interesne . dru.bene skupine splo.nosti; - posebnost, izjemnost, inovativnost48: v smislu prilagajanja individualnih potreb, okusa, zmo.nosti, okoli.ein . splo.nosti in specifienosti.« (Ker.ie et al. 2001: 89) V kustodiatu za gospodarstvo, promet in transport zbiramo predmete naertno in sistematieno, ob ugotavljanju vsebinskih pomanjkljivosti v posameznih zbirkah in nakljueno glede na ponudbo predmetov na terenu. Tudi pri slednjem moramo opraviti selekcijo predmetov, ki jih vkljueimo v zbirke, na podlagi ugotavljanja zastopanosti posameznih vrst predmetov v zbirkah. Pri tem nastajajo naslednje zbirke: - “priložnostne kolekcije, torej tiste, za katere se odloeimo na osnovi ponudbe darovalcev in ne po lastni presoji, ee imamo zanje fiziene kapacitete (prostor, police ...); - pridružene kolekcije, pri katerih samo omejeno .tevilo predmetov dosega kriterij za zbiranje, njihova prava vrednost se bo pokazala .ele eez eas (teh predmetov zaradi tega .e ne inventariziramo, da jih kasneje iz zbirke lahko tudi izloeimo); - reprezentativne kolekcije za posamezne strukture prebivalstva; - sistemati.ne kolekcije, ki so odvisne od stopenj raziskanosti .e obstojeeih zbirk in dopolnjevanje le-teh.« (Ker.ie et al. 2001: 90) Glede na sodobno mno.ieno produkcijo ka.e poleg predmetov zbirati tudi kataloge proizvodov, ob upo.tevanju dejstva, da ti ka.ejo na ponudbo na trgu, ne 48 Inovativnost pri predmetih gospodarstva ka.e na zmo.nost njihovih uporabnikov nadgraditi in izbolj.ati orodja, naprave in tehnolo.ke postopke v smislu laj.anja in veeanja kvalitete dela. Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport pa tudi na splo.no uveljavljenost posameznih predmetov. Zaradi pomanjkanja prostora bo potrebno pridobivati poleg predmetov v naravni velikosti tudi makete. Vsekakor pa si moramo prizadevati, da bodo ostali temeljni fond kustodiata .e naprej originalni predmeti. LITERATURA BA., Angelos, 1967: Gozdni in .agarski delavci na ju.nem Pohorju v dobi kapitalistiene izrabe gozdov, Maribor. BA., Angelos, 1968: Izraba prostega easa pri starej.ih gozdnih delavcih na ju.nem Pohorju po osvoboditvi. Slovenski etnograf, 20 (1967), str. 76.92. BA., Angelos, 1968: O predmetu etnologije (Teze za diskusije). Easopis za zgodovino in narodopisje, N.V. 4, 193 str. 273.277. BA., Angelos, 1972: Obiranje hmelja. Slovenski etnograf, 23/24 (1970.71), str. 71.99. BA., Angelos, 1974: Savinjski splavarji, Ljubljana. BA., Angelos, 1976: Zaeetki ljutomerskih konjskih dirk. Slovenski etnograf, 27/28 (1974 .75), str. 63.80. BA., Angelos, 1976: Ljutomerske konjske dirke, Maribor. BA., Angelos, 1978: O .ljudstvu. in .ljudskem. v slovenski etnologiji. V: Pogledi na etnologijo, Ljubljana. Str. 65.115. BA., Angelos, 1978: Zaeetki konjskih dirk v .entjerneju. Slovenski etnograf, 29 (1976/77), str. 39.53. BA., Angelos, 1979: Plavljenje lesa po Savinji. Slovenski etnograf, 30 (1977), str. 61.75. BA., Angelos, 1984: Pol.ji lov na Slovenskem. Traditiones, 10.12 (1981/83), str. 35.59. BA., Angelos, 1988: .e o pol.jem lovu na Slovenskem. Traditiones, 17, str. 221.224. KER.IE, Irena, Bojana Rogelj .kafar, Polona Sketelj, Janja .agar, 2001: Izbiranje, zbiranje in interpretiranje: o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dedi.eine in njenih etnolo.kih interpretacijah. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41, .t. 1/2, str. 88.91. MAROEVIA, Ivo, 1993: Uvod u muzeologiju, Zagreb. NOVAK, Vilko, 1960: Slovenska ljudska kultura, Ljubljana. NOVAK, Vilko, 1980: .ivinoreja. V: Slovensko ljudsko izroeilo, Ljubljana. Str. 33.40. OREL, Boris, 1948: Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. Slovenski etnograf, 1, str. 107.120. OREL, Boris,1948: V novo razdobje. Slovenski etnograf, 1, str. 5.8. OREL, Boris,1954: Ob tridesetletnici Etnografskega muzeja v Ljubljani. Slovenski etnograf, 6.7, str. 5.8. ROGELJ .kafar, Bojana, 1993: Slovenski etnografski muzej . sprehodi skozi eas in le delno skozi prostor = The Slovene Ethnographic Museum . a journey through time and only through space = Le Musée etnographique slovene . promenade a traverset en partie a travers l.espace, Ljubljana. SIMIKIE, Alenka, 1999: .Ma.inca za koruzo sjat.. Etnolog, 9, .t 2, str. 171.175. SMERDEL, Inja, 1984: Ljudsko gospodarstvo. Slovenski etnograf, 32 (1980.1982), str. 1.26. SMERDEL, Inja, 1984: Soseska vasi Selce. Traditiones, 10.12 (1981/83), str. 5.34. SMERDEL, Inja, 1975.1985: Kako so .eli, mlatili in eistili .ito v vasi Selce na Pivki. V: Ljudje in kraji ob Pivki, Postojna. Str. 183.197. SMERDEL, Inja, 1985: Razstava Vetrnik (predmet..ivljenje) in nekaj vzporednih misli muzejske etnologije. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 24, .t. 4 (1984), str. 94.97. SMERDEL, Inja, 1988: »Dolincove sani« iz Stare Loke. Slovenski etnograf, 31 (1983.1987), str. 181.203. SMERDEL, Inja, 1989: Ovearstvo na Pivki: transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali trije .ovearji.: etnolo.ka razprava, Koper. Polona Sketelj SMERDEL, Inja, 1989: Trije .ovearji.: (transhumanca na Pivki v easu kapitalizma). Traditiones, 18, str. 137.146. SMERDEL, Inja, 1990: Etnolo.ka razstava Kam so vsi pastirji .li ...: (miselno popotovanje od raziskave do razstave z uvodnim in z nekaterimi obpotnimi postanki). Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 30, .t. 1/4, str. 83.90. SMERDEL, Inja, 1990: Kam so vsi pastirji .li .: etnolo.ka razstava: miselno popotovanje od raziskave do razstave z uvodnimi in nekaterimi obpotnimi postanki. Argo, 29/30, str. 64.68. SMERDEL, Inja, 1992: Med smrtjo na kro.niku in jeearsko ljubeznijo ali o ptiejem lovu v Brdih. Etnolog, 2=53, str. 29.78. SMERDEL, Inja, 1994: Oselniki: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana. (Knji.nica Slovenskege etnografskega muzeja ; 4) SMERDEL, Inja, 2002: Mati na.a, daj nam na. vsakdanji kruh!: o izdelovanju, prodaji in rabi .rmelj v194 odmaknjenih predelih Slovenije. Etnolog, 12=63, str. 195.225. .ARF, Fanei, 1954: Delo etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. 12. 1947 do 31. 12. 1953. Slovenski etnograf, 6.7 (1953.54), str. 285.300. VURNIK, Stanko, 1931: Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani v letu 1921/1930. Etnolog, 4, str. 212.216. VURNIK, Stanko, 1933: Dr.avni Etnografski muzej v Ljubljani v letih 1931.1933. Etnolog, 5.6, str. 295.298. BESEDA O AVTORICI Polona Sketelj, mag. etnologije, vi.ja kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju na kustodiatu za gospodarstvo, promet in transport. Njeno raziskovalno delo in razprave so posveeene zlasti vsebinam s podroeja hi.nega gospodarstva in muzeologije. Posveea se tudi raziskovanju mej, obeutkov lokalne in narodnostne pripadnosti in razlienih dejavnikov, ki vplivajo nanje. Sodeluje pri oblikovanju registra premiene dedi.eine Slovencev v Italiji. ABOUT THE AUTHOR Polona Sketelj has an MA in ethnology and is a senior custodian at the Department of economy, traffic and transport of the Slovene Ethnographic Museum. Her research work and studies are mainly dedicated to themes from the fields of household economy and museology. She also carries out research into borders, the feelings of local and national minorities, and the different factors which influence these minorities. She further co-operates in establishing a register of the movable heritage of the Slovene minority in Italy.