Političen list za slovenski narod. P« polti prejemali velja: Za celo leto predpisan 15 gid., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 jcld. 40 kr. V administraciji prejeman veijii: Za celo leto 12 gld., za pol leta <5 gld., za četrt leta 8 gid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravmštvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velik tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '¡,6. uri popoiudne. î^tev. 99. V Ljubljani, v sredo 1. maja 1889. Letnilt XVII. katoliški shod na Ihutaji. il Sicer je pa neobhodno potrebno, da se po drugem katoliškem shodu ne vležemo ter spimo morda zopet enajst let, predno se vzdramimo na tretji shod. Občni katoliški shodi naj se vrše odslej naprej vsako leto. Le ako se bodemo večkrat videli ter razgovarjali, ujasuijo se nam načela, obudi se nam po mejsebojnem prijateljskem občevanji katoliški čut, zaupnost, ljubezen. Na katoliških shodih se mora po posvetovanji priti do sklepov, tudi če bi bil vsako leto en sam. Ti sklepi pa nimajo ostati v zapisniku na Duuaji, ampak dobiti morajo konkretno vresničenje po vsi Avstriji. V to bi se moral postaviti stalen osrednji odbor, da bi izvrševal ukrepe vsakoletnega katoliškega shoda. Po posamnih pokrajinah bi se ustanovili pododbori, s katerimi bi neposredno občeval osrednji odbor na Dunaji. Pododborov naloga bi bila skrbeti, kako bi se v dotični pokrajini dali najprimernejše izvesti ukrepi splošnjega katoliškega shoda. Ustanoviti bi se moralo osrednje glasilo, v katerem bi se objavljali i ukrepi katoliškega shoda i določbe ter delovanje stalnega odbora in pododborov. Ravno tako bi se morali po provinci j ah ustanoviti novi ali pa naprositi vže izhajajoči listi, da bodo objavljali, kar bo potrebno v tej zadevi, ter sploh pisali v zmislu ukrepov katoliškega shoda. Naloga tega časopisja bi bila pred vsem ločiti se ter prerezati vsako nit z liberalizmom v javnem življenji, brezobzirno obsojati liberalne zmote, razkrivati skrivne nakane liberalcev in narodnjakov brez vere in Boga. Da, slovesno bi se morali zavezati vsi katoličani, prvič, da se nikdar in nikoli ne naročajo, niti kakorkoli podpirajo ne le liberalnih listov, ampak tudi druzih ne, ki ne nosijo jasno na 'čelu katoliškega „Čredo", ki kakorkoli koketujejo z liberalizmom ali smrdijo po kugi, katero je sv. Stolica obsodila za „najpogubnišo". Zavezati bi se morali nadalje, da bodo ali po katoliških listih ali po društvih ali pa po cerkvah kratkovidno ljudstvo v tem zmislu tudi podučevali, kazoč jim liberalno hidro v zurnalistiki in slovstvu ter opominjajoč jih, da so dolžni opustiti branje takih listov. Ker pijavke našega liberalnega časništva životarijo edino le iz krvi katoliškega ljudstva, gotovo jih v enem letu vsaj polovica poneha, kakor brž se to ljudstvo jasno zavé svojega katoliškega imena in poklica. Skušnja uči, da se liberalcu kmalu pero posuši, ako ni naročbe ali kake od drugod dohajajoče „podpore". Odvisno je tedaj edino od nas, da se jih enkrat za vselej odkrižamo in jim na vsa usta povemo, da hočemo biti katoličani ne le doma, ne le v cerkvi, ampak tudi v politiki, v šoli, v slovstvu: povsod in vselej! Povedati jim: kdor hoče zobati iz slovenskih jasel, ako sam nima vere, drži naj vsaj jezik za zobmi in ne skruni naših naj-dražih biserov! Ena sama odločna beseda, in srce Jim upade čez noč. Ko gré liberalcu za kruh, kmalu se spameti, liberalec se za vse svoje „prepričanje" in „ideje" še jeden dan ne bo postil! Tako bi se liberalni hidri vsaj žezlo iztrgalo ter bi se naredila neškodljiva. Sicer bi se moralo delovanje katoliških shodov in njegovih odborov raztezati na vse stroke javnega življenja: na razmere mej cerkvijo in državo, na šolstvo, na časopisje, na razna slovstva, posebno pa na volitve v državni in deželne zbore. Pred vsem in najprej bi moralo vse delovauje za zdaj meriti na to, da se zdravi, katoliški elementi v sedanji državnozborski desnici ohranijo in sčistijo ter po novih volitvah pomnožijo in ukrepijo, dokler se iz nje porodi prava, t. j. odločna katoliška desnica; potem je Avstrija v malo letih zopet katoliška. Tej bratovski zvezi bi morali pristopiti vsi avstrijski narodi brez izjeme. Samo ob sebi se razume, da kakor bi katoliška ideja stala na prvem mestu v programu, tako bi morala drugo mesto zavzemati ideja federalizma in jezikovne enakopravnosti. Hvala Bogu, da se nahaja tudi mej Nemci konservativna stranka, ki znâ naravne pravice spoštovati tudi pri tujih narodih. S temi poštenjaki pobratimo se. Nemcem pa, dasi katoličanom, Nemcem iz vrste Lienbacherjev itd., ki se ne morejo toliko povzdigniti, da bi razumeli pomen znanega krščanskega stavka: kar nečeš, da ti drugi store, tudi ti drugim ne stori — takim ne podajajmo rok v zvezo, ker s svojimi ponemčujočimi, centralizujočimi težnjami netijo prepir in delajo spor mej narodi, Avstrijo razdirajo v zmislu Mazzinijevem, v zmislu ložinem. Nič ne dé, ako bi vsled tega stranka federalistiško-katoliškega programa imela biti šibkejša. Tù ne gré za to, koliko nas je, ampak le za to, da se združimo na zdravi, neomahljivi podlagi resnice in pravice. Kjer je resnica, tam je konečno zmaga, tako gotovo, kakor je Bog v nebesih. tudi ko bi imela priti še le po več stoletjih. Slednjič se samo ob sebi razume, da bi občni katoliški shodi, tudi vsakoletni, malo zdali ; snovati bi se morali enaki shodi tudi po raznih pokrajinah prostranega cesarstva, da bi se takoj ogenj katoliškega in avstrijskega čustva z osrednjega ognjišča daleč okrog zanesel ter v duhovih užgal ljubezen do cerkve in cesarske Avstrije. In kaj, ko bi tudi mi Slovenci sklicali tak katoliški shod, in sicer vže letos! Premislimo tedaj, ali bi ne kazalo. Morda bi bilo vendar koristno naše javne zadeve malo prevejati ter liberalne pleve ločiti od zlatega katoliškega zrnja. Z Dunaja, 30. aprila. (Izvirno poročilo.) Slovesni osnovalni zbor. Z zadovoljnostjo smeli so se osnovatelji katoliškega shoda avstrijskega včeraj ozirati po veliki dvorani, kjer se je od vseh stranij širne Avstrije zbralo katoliških mož zelo veliko. Ponosno pa sme te dni tudi vsa Avstrija gledati na Dunaj, kjer je zbran cvet katoliške inteligence. Dvorana je ozaljšana z zastavami državnimi in posameznih kronovin, nad odrom kipa papežev in cesarjev, v sredi lep križ. Ni mogoče našteti vseh odličnih mož: izmed mnogih naj bodo omenjeni : kardinal Ganglbauer, kardinal grof Schonborn, Galimberti; škofje: litome-riški, kraljevo-dvorski, lavantiuski, krški, graški, bude joviški, ljubljanski itd.; od svetne gospode: grof Bloome, Falkenhayn, grof Palfl'y, knez Windisch griitz, deželni grof Fiirstenberg, princ Ferd. Lobko-vic, llelfert, princ Liecbteustein, mnogo državnih in deželnih poslancev; v ložah posebno veliko dam iz najvišjih aristokratskih krogov. Grof Pergen otvori zbor po 6. uri s kratkim nagovorom, v katerem izraža svoje veselje, da so zastopane vse dežele mnogojezične Avstrije, da je shod v resnici katoliški. Zboru predlaga kot predsednika grofa Bloome-ja, ki je bil izvoljen „per ac-clamationem". V svojem govoru omenja predsednik, da so na katoliških shodih zbirajo možje, ki niso katoliki le po krstni knjigi, ampak ki so in hočejo biti katoliki v družini, v življenju, v vednosti, umetnosti, sploh v vsem socijalnem in političnem delovanju. Krščanska družba je organična celota, ki čuti, se veseli in trpi s svojim poglavarjem. Kdor torej papežu krati njegove pravice, njegovo neodvisnost, žali vse katolike. Zato je katolikom sveta dolžnost, braniti pravice sv. Očeta, posebno njegovo neodvisnost in prostost. Kot katoliki moramo pa tudi skrbeti, da se prazniki posvečujejo; tirjati moramo krščansko šolo, in sicer ne samo ljudsko šolo, ampak tudi srednjo šolo in vseučilišče. Šole vzdržujemo kristijani in imamo torej tudi pravico tirjati, da so šole krščanske. — Avstrijsko in katoliško sta si tako tesna pojma, da si ju ločenih ne moremo misliti. Nekatoliške, brezverske Avstrije si ne moremo misliti, to bi bila spaka, s tem bi se Avstrija izneverila svojim zgodovinskim tradicijam. Vladarji naši, od prvega do sedanjega, bili so večinoma izvrstni katoliki, živeči v prijateljskih razmerah z rimsko stolico. Tudi danes se kaže, da sta papež in cesar jeduo, zato tudi nas ni treba ločiti, ki jednako zvesto in gorečo ljubimo oba: papeža in cesarja. Slava obema: papežu in cesarju! Katoliški shod avstrijski — sklepa govornik — naj vspešno nadaljuje srečno pričeto delo očitno in odločno, kajti nam katolikom se ni treba bati luči, nam ni treba skrivati svojega prepričanja, pogumno torej naprej na delo za pravo prostost, omiko in napredek." — Slednjič se predsednik hvaležno spominja načelnika osnovalnemu odboru, grofa Pergen-a, kateremu zbor izreče toplo zahvalo. Na to se volijo drugi odborniki, kakor Vam je že sporočil telegram. Udanostni telegram sv. Očetu. Predsednik predlaga sledečo udanostno adreso sv. Očetu: „Vdeleženci II. katoliškega avstrijskega shoda prosijo kot zagotovilo pomoči božje pri svojih posvetovanjih blagoslova sv. Očeta. Oni ponovijo vse proteste prejšnjih katoliških shodov avstrijskih glede na zatiranje nedotakljivih pravic katoliške cerkve, zoper omejevanje prostosti sv. Očeta, posebno ker se mu krati za njegovo vladanje potrebna posvetna država. Vdeleženci izjavljajo, da hočejo sv. Očetu zvesti ostati v veri in ljubezni, in tirjajo ziinj popolno suverennost v obsegu in z zagotovili, katere določiti ima pravico papež sam. Slovesno ob jednem ugovarjajo, da bi se kjerkoli kaj o stališču papeževem obravnavalo brez papeža. " Po prebranem telegramu se skoro ni moglo poleči odobravanje in ploskanje, ki je pričalo, kako globoko je segla v srca pričujočih odločna in zavestna beseda katoliških naših veljakov. Kardinala Ganglbauerja pozdrav. V ljubeznjivih besedah pozdravlja sivolasi višji pastir navzoče katolike s posebnim veseljem, da se jih je zbralo toliko število s tem namenom, da bi z mirnimi, stvarnimi, vsestranskimi razpravami pojasnili katoliške nabore, razgovorih se o sredstvih, kako naj vspešneje delujejo za versko katoliško življenje, na katerem sloni sreča in mogočnost cele Avstrije. Po jeziku in značaju raznolike podanik», avstrijske veže med seboj bratovska vez svete vere, ki naj se poživlja vsepovsod in priča, kako da katolik vsikdar spolnuje zapoved Gospodovo: Dajt» Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Dr. Lueger. Predsednik omeni, da je navada pri osnovalnih zborih govoriti pozdrave, in ker so si katoliki ravno Dunaj zbrali za svoje zborovališče, zato povabi Dti-najčana Luegerja, da izpregovori kratko besedo. Viharno pozdravljen od vseh strani nastopi postaven lep mož govorniško stolico ter pozdravi pričujoče kot Dunajčan, ki je posvetil svoje življenje službi in delovanju za krščansko ljudstvo. „Ako pogledam — pravi po priliki — na pre-častno pričujoče občinstvo, zdi se mi, da imam pred seboj podobo naše mogočne Avstrije. Iz vseh krajev ste prihiteli in vsi ste prišli: Nemci, Čehi, Poljaki, Eusini, Slovenci in Italijani. Povsod po Avstriji ljut in pogosto preoster boj, a tu vlada naj mir, ki naj bi se razširil v vse kote naše domovine, in tudi v političnem življenju bratovsko družil raznolike narode avstrijske. Morda je ravno mir, ki vlada med nami, kriv, da tu ni navzoč noben minister, ne policaj, ne župan, da bi Vas pozdravil. Mislijo si namreč, to ni potrebno, ker tu so se zbrali zvesti Avstrijci, za katere je policijska, državna oblast nepotrebna. Toda, gospoda, kaj je zunanji blišč? Mnogo več velja ljubezen in zaupanje ljudstva. Katoliška cerkev ni vzrasla na višavi, v globini, v ljudstvu bili so in so še vedno nje najtrdnejše korenine, nje najpogum-nejši zagovorniki, nje mučenci, in oni, ki se ne vstrašijo v vseh časih in v vseh krajih oznanovati sv. evangelij. Sto tisoči katolikov dunajskih pozdravlja z veseljem današnji zbor; oni upajo, da bo zbor povzdignil svoj glas in svojo roko za ubogo, trpeče krščansko ljudstvo, da bodo njegovi sklepi svetilnik, ki bo ladiji trpečega ljudstva v duševni noči ma-terijalizma na širni, zapuščeni morski gladini gospodarskega poloma, ki ga je provzročil liberalizem, kazal pristanišče miru, kamor naj se zaupno zateče. Dunajčani niso pozabili, da sta pred dve sto leti papež in cesar rešila mesto in domovino grozeče nevarnosti. Tudi sedaj grozi domovini in nje glavnemu mestu sovražnik, ne sicer Turek, in ne pogan, a sovražnik še nevarnejši, ker je v naši sredi in kakor črv razjeda krepko deblo in dela na to, da se slednjič vresniči geslo prostozidarjev: Delen da est Austria! Katoliški shod naj temu slovesno in odločno oporeka, pokaže naj, da cerkev še vedno stoji na straži, da se bo ob njej razbil napad sovražnika, da se vresniči naše geslo: Austria erit in orbe u 11 i m a! Zahvalim se prav posebno, da ste Dunaj izbrali za svoje zborovališče, saj se na Dunaj druži in koncentruje vse življenje in na Dunaju so bo odločil boj med krščanstvom in proti-krščanstvom v Avstriji. Ljudstvo naj izve, kdo čuti ž njim, kdo dela in trpi ž njim, prepriča naj se, da smo mi katoliki, ki mu ne vsiljujemo kamenja vednih prepirov, marveč mu ponujamo kruh poštenega dela, v njegovo srečo in blagor domovini. Sedanji katoliški shod naj je podoba, kako naj se organizuje skupna katoliška stranka po vsem Avstrijskem brez razločka narodnosti, ki bi bila trdnjava močna dovolj, da odbije vse napade sovražnika. To je najnujnejše. Tuji si še stoje nekateri nasproti; tu je danes kraj, kjer naj se vsi spoznajo; tu naj požene kal v naših srcih, da spoznamo: Mi vsi smo bratje, ali naj stanujemo v mestu ali na deželi, ali smo Nemci, Slovani ali Italijani. Mi vsi hočemo biti eno: bratje v Avstriji, bratje v Kristusu!" Vspeh tega govora bil je velikanski; bil je vrhunec veselja in navdušenja prvi večer in gromo-vito odobravanje in ploskanje trajalo je več minut po prostorni dvorani. Ta govor je pregnal bojazen, da se bo na shodu vršilo vse le oficijelno, da beseda ne bo prosta. Tacih javnih zastopnikov-lajikov treba i nam Slovencem, tako sem si mislil, ko sem z občudovanjem in radostjo čestital slavnemu govorniku. Govora grofa Tarnovskega in škofa Hallerja. Grof Tajuovski je v dolgem vsestransko dovršenem govora pojasnjeval razvoj katoliškega življenj* i» gibanja med Poljaki v G«twji, ki živeč v neprestanih borbah hranijo» ueomafctfhfo u danost in zvestobo rimskemu papeža in svoj^pu viteškemu vfcdarja, ti hočejo tudi v prihodnje delati in če treba tudi trpeti kot katoliki, kot Avstrijci, kot Poljaki. Pomožni škof dr. Haller, častitljiva oseba, govoril je kot zadnji govornik o katoliški univerzi, posebno o njeni potrebi in o društvu, ki se je ustanovilo v Solnogradu, da čem prejo tudi v Avstriji katoliki osnujejo katoliško vseučilišče, kakor so to j storili katoliki drugih dežel in narodov. Zapisnikarji prebere mnogo došlih pisem in telegramov, posebno od škofov. Predsednik povabi pričujoče, da se vdeleže sv. maše v cerkvi sv. Štefana ter zaključi osnovalni zbor. Ciovor državnega poslanca Kluna v državno-zborski seji dne 30. marca t. I. (Dalje.) Iz teh izjav, iz te enoglasne obsodbe dotičnih člankov, iz globokega verskega mišljenja, iz neomah-ljivega postopanja slovenskega naroda, katero se je izkazalo v mnogih stoletjih, sledi pa ravno nasprotno od tega, kar je trdil gospod poslanec graške trgovinske zbornice. Razvidno je namreč iz tega, da slovenski narod ni nezanesljiva, marveč ravno narobe, da je jako zanesljiva zaslomba katoliške Cerkve (Dobro! dobro! na desnici), katoliške Avstrije in slavne habsburške cesarske hiše. (Odobravanje na desnici.) Napominani pastirski list pa ne obsoja samo navedenega slovenskega časopisa, marveč ravno tako odločno obsoja liberalne liste ostalih dežel, mej temi tudi nemško-liberalne liste, ki ne napadajo sv. Očeta le mimogrede, marveč po načrtih in sistemih. Culi pa še nismo, da je nemško-liberalua stranka zagovarjala sv. Očeta in katoliško Cerkev, ter da je obsodila postopanje teh listov, in vendar je včeraj skušal gospod poslanec graške trgovinske zbornice dokazati, da niso oni, katere je določil sv. Duh, da vladajo Cerkev božjo, marveč da je nem-ško-liberalna stranka najtrdnejša podpora katoliške Cerkve. (Veselost in Prav dobro! na desniei.) Mej mnogimi čudnimi trditvami, katere smo včeraj čuli, je to pač najbolj nepričakovani izrek. Ce pazljivo zasledujemo razprave vseh govornikov nasprotne stranke o ljudskem šolstvu, najdemo, da so gospodje iz tega kulturnega vprašanja, kakor pri drugih prilikah iz gospodarskih zadev, napravili čisto politično vprašanje. Kolikorkrat nemško-kon-servativni poslanci ali zastopniki slovanskih narodov v tej visoki zbornici glede ljudskega šolstva izrekajn kake želje, ne prašajo gospodje: Ali bodo splošnja ljudska omika, kultura in veda pridobile, če zadostimo tirjatvam? Ne, marveč prašajo: Kaj bo naša stranka zgubila, kaj nam bo škodovalo, če ustrežemo zahtevam? (Prav res! na desnici.) Posebno radi govore gospodje, ki vedno dobrohotno svetujejo slovenskim poslancem, naj 6e ne brigajo za Koroško, o šolskih zadevah na Kranjskem, ter tarnajo o zatiranju Nemštva. Toda na Kranjskem se ne zatira Nemštvo, pač pa se deluje zoper vpliv nemško-liberalne stranke, ki pa ni identična z Nemštvom (živahno odobravanje na desnici), in sicer ne samo na Kranjskem, marveč tudi v čisto nemških deželah, da, v državni prestolnici sami, kakor to dokazuje sostava visoke zbornice. Nemcem se pri nas na Kranjskem prav dobro godi, ter se posebno o šolskih razmerah ne smejo pritoževati. Vred'te ljudske šole v deželah, v katerih so slovanske manjšine, tako, kakor so pri nas za nemško manjšino, ter nas bodete popolnoma zadovoljili. (Odobravanje na desnici.) Nikdar nismo mislili na to, da bi Kočevce poslovenili s pomočjo ljudske šole, in zaradi tega sta deželni zbor in deželni šolski svet za nemške šole na Kočevskem nemščiuo kot edini učni jezik uvedla, ter to ukrenila tudi za občino Belo Peč na Gorenjskem, ki broji komaj 600 prebivalcev, izmed katerih pa večina razume slovenski. In nikdar nam ni prišlo na misel, da bi v teh šolah uvedli slovenščino tudi le kot obligaten predmet (Čujte! na desnici), marveč smo popolnoma prosti volji starišev prepustili, ali naj se njihovi otroci uče drugega deželnega jezika ali ne. če se hočejo učiti, je prav, če se nočejo učiti, je tudi prav, škodo bodo le oni imeli. (Tako je! na desnici.) Oe se ga pa hočejo učiti, preskrbljeno je tudi za to, da se ga morejo učiti, ne da bi stariši za to trpeli kake trošk». Zaradi nas tedaj naši nemški someščani, ki s» pa prti dobro razumejo s svojimi slovnukimi sosedi, bi», bodo svoje narodnosti izgubili in se jim tod i ne ko treba pritoževati zaradi ljodske šole. Kako se na Kranjskem trudimo, d& bi v vsakem ozifru ustregli željam nemškejra prebivalstva, katerega j» le 4 odstotke skupnih prebivalcev, kaže tudi sestava okrajnih šolskih svetnikov, za katere imenuje deželni odbor kranjski po dva člana. Dokler je nemško-liberalua stranka v našem deželnem zDoru in odboru imela večino, skrbela je strogo za to, da je vedno in povsodi, skoraj brez izjeme tudi v slovenskih okrajih, za vsa zastonstva nastavila može, ki so jej veljali za Nemce ali pa vsaj za pristaše nemško-liberalne stranke. Tako daleč ni šla sedanja narodna večina. Pridržala ni samo za okrajne šolske svetnike veliko mož iz prejšnje dobe, marveč je tudi za nemški in kočevski okraj imenovala nemškega meščana kočevskega in izvolila bi bila tudi v nekem drugem okraji Nemca, ko ne bi bila poprej izvedela, da dotičnik noče priti v nobeno dotiko s tamošnjim okrajnim glavarjem. Primerjajte sedaj to objektivnost, kakoršna je pri nas, s tem, kar se drugod godi. Govoril sem o šolstvu na Štajerskem in Koroškem že pri „centralu", ter bodem glede Štajerskega le še nekaj malega dostavil. Pred vsem bi visoko učno upravo opozoril na učiteljišče v Mariooru. Akoravno je temu zavodu namen vzgojevati učitelje, ki bodo delovali na slovenskih šolah, ne predava se na tem zavodu niti eden predmet v slovenskem jeziku (čujte! na desnici), pri zrelostnem izpitu se pa od kandidatov vzlic temu zahteva slovenska terminologija. Kako je to mogoče, umevno mi je tem manj, ker niso predsednik izpraševalue komisije in mnogi njeni prised-iiiki, in sicer učitelji pedagogike, zgodovine, zemlje-pisja, risanja in lepopisja zmožni slovenščine, (čujte! na desnici.) To je stanje onega zavoda, o katerem je nedavno trdil gospod poslanec barou Dumreicher, da tam rogovilijo sloveuski sanjarji. (Veselost na desnici.) Iz tega izvira, da so že sedaj v posameznih slovenskih krajih, kot v Svetem Duhu pri Ločah, okraja konjiškega, kakor tudi v Laškem in Konjicah učitelji nastavljeni, ki niso zadostno zmožni slovenskega jezika. Opozarjam visoko naučno upravo na to, da nemška preparandija v Gradci popolnoma zadostuje za nemško deželo, zaradi česar se mora po mojem mnenji priporočati, naj se oni kandidatje, ki so namenjeni za slovenske šole na južnem Štajerskem, raje dajo izvežbati v Ljubljano, nego da se v Mariboru vzdržuje poseben zavod. Tudi iz šte-dilnih ozirov bi se priporočalo, naj se ne prestroji mariborsko učiteljišče, marveč naj se popolnoma opusti. Gospod poslanec graške trgovinske zbornice je včeraj menil, tla bi bilo najboljše sredstvo, da se tudi po sedanjem zakonu ohrani katoliški duhovščini vpliv v šolah, ko bi se duhovniki dali voliti za načelnike krajnim šolskim svetom. To je lahko rečeno, pa težko storjeno (Veselost na desnici), in sicer ravno v onih krajih, v katerih imajo nemško-liberalni gospodje glavno besedo. V dokaz temu bodem z dovoljenjem gospoda predsednika res izredno zanimivo pismo prečital, ki mi je včeraj do-šlo (čita): „Meseca junija 18SS se je v trgu Podčetrtku, politiškega okraja brežiškega, vršilo osnovanje novo voljenega krajnega šolskega sveta, ki broji jednajst članov, od katerih odpada šest članov na trg. Za predstojnika krajnemu šolskemu svetu je bil izvoljen neki „Schober", oskrbnik grofovske Attemske graj-ščine Podčetrtek, mož, ki se navadno baha s tem, da je edini Nemec v trgu. Ko bi se bilo prav godilo, ne bila bi taka izvolitev mogoča; toda vršilo se ravno ni vse v popolnem redu. Neposredno po volitvi je namreč neki kmetski član krajnega šolskega sveta pripovedoval, da je bil imenovani Schober dan poprej pri njem tfOr ga obdelaval, naj glasuje zanj pri volitvi načelnikovi; tudi mu je za to ponudil denarja. Kmet ni vzel denarja, prišel pa tudi ni k volitvi. Posledica tega poskušenega pod-kupljenja je bila ta, da so vsi kmetski člani krajnega šolskega sveta odložili svoja mesta, češ, no moremo sedeti v zboru skupaj z možem, ki je hotel kupiti glasove. (Dobro! Dobro! na desnici.) Od Studenškega pri Krškem, dne 28. aprila. V naši občini so osepuice pojenjale. Na Bučki ni nijednega bolnika, v studenški župniji le jeden, ki še za osepnicami leži, tudi Raka je čista in prosta te grde in nevarne bolezni. Drugodi je povsod še več ali manj za osepnicami bolnih, vendar se povsod obrača na bolje. Sejmi še uiso nikjer dovoljeni, zato smo silno v zadregi, ker se nič ne more v denar spraviti. Gorenjcev veduo pričakujemo, a jih ni blizo. Menda se bojö osepnic. — „Pridi Gorenjec!" bi zapel, ako mogoče tako glasno, da bi se na skrajno mejo gorenjsko slišal, a ne tako, kakor se gori na gorenjskem poje, ampak tako, kakor mi je to krasno pesmico lani tu neki Doleujec, ki (iorenjca jako čisla, zapel: „Pridi bogati Gorenjec, iz krasne planine, vabi revni Dolenjec, v lepe doline." Lansko poletje prišel je k nam jako čislan mož iz Kamnika, kateri nam je lepo številu stotakov poslal za našo zdravo kapljico. Prav proti pisalcu teh vrstic se je izrazil: „Svoji k svojim; Dolenjce moramo Gorenjci podpirati." Naj bi bilo veliko takih mož. Semtrtje pridem v dotiko z Gorenjci in po-izvem, kar sem pred par leti tudi sam skušal, da se gori sp:je veliko židovske berluzge, in to za drage novce. Resnica je, da se je tu pri nas vino pred leti jako drago moralo plačati, a lani in letos so dobi tako po ceni, da se mi naši ljudje v resnici smilijo, ker še te malenkosti, ki so |0 pridelali, ne morejo prodati ali pa prepoceui. Pridite Gorenjci! Ako se bojite osepnic, pa za zdaj pustite posodo na sovui-škem kolodvoru in pridite po vino na Studenec ali pa čez Studenec na Rako ali Ručko, ker tu ni več osepnic. — Ne pozabite na nas! Svoji k svojim! Vedite pa, da vina je malo, a zaradi zaprtih se-mujev čisto po ceni, pa se bo prej ko ne kmalu podražilo, Na Dunaji, dne 28. aprila. Danes ob polu sedm1 uri zvečer sešlo se je v veliki dvorani „Musikvereina" krog 1500 čvrstih in zavednih katolikov k glavni skupščini katoliškega šolskega društva. Predsednik dr Gašpar Schwarz predstavi posvečenega škofa Hallerja iz Soluograda in prelata Kollerja kot zastopnika tukajšnjega kardinala dr. Gelestina Gaugl-bauerja, pozdravlja v svojem navdušenem nagovoru prisrčno navzoče, omenjajoč žalostnega dogodka v cesarski rodbini. Občinstvo se vzdigne s svojih sedežev. Ko popisuje delovanje katoliškega šolskega društva, spremlja ga gromovito ploskanje navzočih_ Med drugim pravi: „Dvajset let je že preteklo, kar se slepi z brezversKO šolo katoliško avstrijsko prebivalstvo. Rrezverska šola napravila je razdor med otroci in stariši, izpodkopala državni red in pelje v popolno anarhijo. „Oče naš" in „Ceščeua Marija" se morata zopet moliti po šolah, kjer se poučujejo katoliških starišev otroci. Šola, ki ni ne protestantska, ne židovska, še manj pa katoliška, je „contradictio in adjecto" — nezmisel. Uči se še k večjemu o kakem neznanem bogu, s katerim se more zadovoljiti že jedini „Schlachtengewiuner" dr. Dittes, ki je brezversko šolo vpeljal v katoliški Avstriji. Tako več ne sme biti. Katehetom se v tej šoli še verouk prepušča kot predmet, a drugega vpliva nimajo v novi šoli. Dnevi žalostno brezversko dobe so sešteti, liberalizem je obsojen, sekira nanj položena, krščanska zavednost se vzbuja, lepi majuikovi dnevi bodo brezversko šolo v katoliški Avstriji, ako Rog dii, odpravili. Šolsko vprašanje postalo je v Avstriji pereče vprašanje. Katoličani morajo zopet priti do svojih pravic, da se bodo katoliško izrejali njihovi otroci." Govornik potem popisuje delovanje katoliškega šolskega društva in kaže na trojno šolo njegovo, katero vzdržuje v uotranjem mestu, med Židi v Leopoldovem predmestji, in na otroški vrt, da so njih učenci med vsemi najboljše izpite za srednje šole prestali. Katoliško šolsko društvo ne pozna razločka med narodi, in govornik pravi, da v večjezični državi se mora vsakemu narodu njegova pravica priznati, da se otroci njegovi v materinem jeziku poučujejo. V državnem zboru morajo katoličani avstrijski katoliško šolo dobiti vkljub zgovornosti dr. Suessovi. O društvenem delovanju poroča potem društveni tajnik Fr. K lein dienst, ki pravi, da je društvo imelo pretočeno leto 43,924 gld. dohodkov in nad 35.000 gld. izdatkov. Udov šteje nad 12.000. Na predlog mestnega odbornika Flor. Ilost-nika, slovenskega rojaka, so ves račun odobri. Govorili so: Viljem Michele, kurat pri svetem Štefanu, državna poslanca dr. Alfred Kben-hoch in dr. Karol Lueger, vsi tako prepričevalno in ognjevito, da ni moči popisati, s kolikim ploskanjem jih je tolikanj številuo in različno občinstvo spremljevalo. Večkrat so morali za dlje časa prenehati, da jih je bilo možno razumeti, zlasti sta gospoda Michele in Lueger židovski liberalizem toliko šibala, da se mora reči, da so res židovstvu dnevi sešteti ne le na Duuaji, ampak tudi v Avstriji, katero je versko in gospodarstveno tako globoko po-greznilo. (iovori so bili zares krasni. Le škoda, da nam jih ni možno tu natančno podati, ker bi to presegalo prostore našega lista. Pravi obseg dobil se bode iz „Vaterlanda", a tudi ropot židovskih listov bo velikanski. Kako se jim zdaj tu na Dunaji od „združenih kristijanov" povračuje, treba je le tu izkusiti. Iz Prage, 23. aprila.*) Veliki teden pohojevalo je mnogobrojno občinstvo, zlasti delavskega in rokodelskega stanu, v mestu in predmestjih božje grobe, tako n. pr. v velehramu sv. Vida na Hrad-: čanih, v hramu križavnikov, v opatovskem hramu na Strahovem in v Emavzih pri obredu umivanja nog. V metropolitnem hramu sv. Vida je veliki če-' trtek prevzv. nadškof grof Seli ö n bo r n sam umival noge starčkom, ki so vsi vkune stari skoro tisoč let, in sicer 973 let, med njimi bili so štirje bivši krojači. Rožje grobe tu dičijo običajno po liturgiških predpisih, nekateri so pa zopet okrašeni in vrejeni po posebnem okusu. Slednje velja zlasti o božjih grobih v vojaškem župnem hramu sv. Vojteha, v ' farnem hramu sv. Jakoba pri oo. minoritih, v farnem hramu pri dominikanih , v cerkvi sv. Uršule, sv. Ignaciaj, v Emavzih, pri rtd^mptoristih in v cerkvi sv. Tomaža pri avguštincih. Najlepši božji grob sluje v tem oziru med pražkimi cerkvami oni v vojaški župni cerkvi na Starem mestu, kakor sem prej omenil, in sicer zaradi jako umeteljskega okrašenja, v kojo svrho treba 14 duij. Predgraja sestavljena je pred velikim al-tarjem, kjer so nahaje božji grob iz samih jeklenih puškinih čistilcev in helebard, altarne strani obložene so s puškami. Po obeh straneh (epistolni in evangelski) vspenjata se dva stebra, kot podpore ' dveh se križajočih obokov. Stebra sta obložena s puškami, jeklenimi čistilci, koroni obokov s samokresi ; oboka sta pa okrašena z raznim orožjem, bodaki in smerečjem. Sredi altarja je poseben ta-beruakelj, obrobljen z bodaki, nad kojim se nahaja božje oko, koje se pri razsvetljavi altarja nekako modro blesti. Nad tabernakljem povspenja se svit, prirejen iz bodakov, koji ima v sredi velike začetne besede latinske: „Jesus hominum Salvator" (Jezus odrešenik človeštva). Nad tem svitom postavljen je velikanski križ. Najlepše sredi tega okrašaja je solnce in po obeh straneh dve veliki, iz orožja utvorjeni in s črno-žoltimi zastavicami okrašeni zvezdi. Tik altarja vspenjati se na vsaki strani dve veličajui piramidi, sestavljeni iz samokresov, pušek, sabelj, puškinih delov in velikih zastav, med kojimi se nahaja jedna iz dobo Marije Terezije. Koroni piramid v pročelji tvorite zvezdi, sestoječi iz bodakov, samokresov in pušek, v obče veličajen pogled. Vseh predmetov v okrasbo božjega groba bilo je 1700, med njimi 600 samokresov, 100 pušk, 100 puškinih batov, 200 bodakov, 100 sabelj, 200 druzih pušk, 300 jeklenih puškinih drezalnic in (> helebard. Sploh pa v drugem oziru hoče „stostolpa" Praga pokazati v zadnjem času, da je tudi svobodna. (!) Sedanja Praga podira to, česar je gradila stara. Cerkev sv. Vaclava, jedini hram varuha in dediča dežele češke v Pragi, bode baje podrta in premenjena v mestni muzej; soha sv. Vaclava se je morala preseliti z Vaclavskega trga; skrivaj imela se je odstraniti soha Matere božje z Vel. trga, ponosni spomenik v povestnici krščanskih mest; pod roko odstranili so soho Matere božje iz Ječne ulice,. podrli divni hram sv. Jarneja in na vrsto pride baje tudi cerkev sv. Trojice na Podskali . . . nasprotno pa vzraščajo nagote, opolznosti na hišah, slikah, v univerzitetnih predavanjih itd. Z Ruskega pa dohaja vest, da je v Lodzi te dni prestopilo k pravoslavni veri 19 Cehov, in sicer 9 katoličanov, 8 luteranov in 2 reformovanca. Znano vam jo že, da je naš prevzvišoni nadškof grof Schönborn imenovan od sv. Očeta papeža Leva XIII. kardinalom. Purpurom odlikovani najvišji vladika, primas češkega kraljestva, ' se je porodil 24. jan. 1. 1844 v Pragi, kjer se je šolal v gimuazijalnih in pravniških vedah. Pozneje je pohojeval bogoslovje v Inomostu in v Rimu, in Vred. *) Valed pomanjkanja prostora zaostalo. je bil v duhovnika posvečen v 12. dan avgusta 1. 1873. Leta 1883 postal je škof v Rudjejovicah, in 21. maja 1.1885. bil je imenovan za pražkega nadškofa. — Kardinal, knezo-nadškof grof Schimborn je 28. pražki nadškof in je star 45 let. Med njegovimi predhodniki nahajamo samo tri kardinale, in sicer so ti- le: Jan. O č k o iz Vlašima (1378), Ernest grof Harrach (1626), in pokojni Friderik knez Schwarzenberg. Rektor češkega kolegija v Rimu, Lorenzelli, pride še te dni v spremstvu papeževega plemiškega gardista, grofa Maronija v Prago, da izroči novoimenovanemu rodoljubnemu knezo nadškofu Schünbornu kardinalski klobuk. Pogajanje o volilnem kompromisu veleposestnikov in bivanje grofa Taaffeja o velikonočnih praznikih v našem mestu vzbudilo je med fakcijozi velik strah videč in sluteč, da se bliža možnost vsaj približnega sporazumljenja med obema narodoma na Češkem. Hudobni duh centralizma in nemške vladoželjnosti, ki je vzrok vseh ugovorov v državi naši, zlasti pa tu na Češkem, kaže že svojo pravo podobo. Tukajšnji politiki sicer ne tajé, da seje grof Taatl'e mudivši se tu s svojim sinom Henrikom, hotel poučiti o političnih nazorih raznih strank. Umeje se, da so voditelji političnih strank, obiskavši mini-sterskega predsednika, izpregovorili ž njim tudi o političnem položaji. Iz gotovega vira vam lahko poročam, da grof Taaííe o zadevi kompromisa in po-mirjenja ni nikakor posredoval. Kogar je tu obiskal, učinil je to iz same dvorjanske uljudnosti; vsprejel je pa v zaslišanji med drugimi dr. R i e g r a in deželnega poslanca g. Tonne rja, dalje odposlanstvo židovskega osrednjega društva (predsednik Žiga Mauthner), koje je grofa Taaifeja opozarjalo na gibanje po severnih krajih Češke proti židovstvu, kar je pa dobro znano vladi, vse to pa dru-zega ni, nego strah pred antisemiti. Strah na jedni in terorizem na drugi strani — to so posledice pomirljivega bliskanja iz narodnih krogov na one dunajske kroge, kojim je boj njih živelj zoper nenemške avstrijske narode. Toda bodi! To je jasen dokaz, kako slaba je postojanka naših fakcijozov in kje so najobčutljivejši. Konečno vam še poročam, da so tudi v Petro-gradu živeči čehi poklonili pokojnemu kraljeviču Rudolfu dragocen srebrn venec. Sredi venca se nahaja češki lev v rudečem polji in nad ščitom jako okusno izgotovljena češka korona. Venec ja tehtal 5 über zlata in 10 über srebra. Dnevne novice. (Denašnja številka) ima prilogo, da ustrežemo mnogim dopisnikom in čitateljem. (Z Dunaja) se nam brzojavno poroča, da je predsednik katoliškemu zborovanju v drugi seji naznanil odgovor papežev, kateremu je katoliški shod izredna tolažba v žalostnih razmerah in ki radostno pošlje svoj blagoslov. Prečitali so se razni telegrami, med katerimi jih je bilo več s Slovenskega. Cahen-sky iz Limburga je govoril o delovanji Rafaelovega društva, dr. Müller o živahnem katoliškem gibanji, dr. K a t h rein o katoliškem življenji v Avstriji. Vdeležitev je mnogoštevilnejša od prve, razprave v odsekih posebno živahne in zanimive. („Glasbena Matica") priredi letos zopet šolski koncert, kateri je minolo leto zaradi koz moral iz-ostati. Ta bode v soboto dné 4. maja zvečer. Ker je v teku dveh let pod izvrstnim vodstvom in z dobrimi učnimi močmi ta zavod zeló napredoval in se o tem napredku ravno pri takem koncertu vsakdo lahko prepriča, opozarjamo slavno občinstvo na ta zanimivi koncert, katerega vspored je jako raznovrsten in se bode pozneje priobčil. Vsak narodnjak naj pokaže, da vé ceniti važnost tega zavoda za narodni razvoj. (Majski avancement.) V nedeljo izšli „Armee-Verordnungsblatt" je objavil častniška imenovanja. Imenovani so pri domačih vojaških oddelkih: Pavel Lukič, načelnik generalnemu štabu 3. kora, polkovnikom ; pri pešcih so majorji imenovani stotniki prvega razreda Karol Merizzi 17. pri 62. peš-polku, A. llell 97. pri 71. in J. baron Sc h m i d-burg 19. lovskega bataljona pri 97. pešpolku; stotniki prve vrste so imenovani stotniki druge vrste Ernst Mattanovic in Ludovik Hipsich 17., Karol Čanič in Henrik Lang 97. pešpolka; stotnikom druge vrste nadporočnik Matija Kump 17. polka; nadporočniki so imenovani poročniki Ivan Raizar 17., Karol Witzler in Konrad Christiano-vic 97. polka; poročniki so imenovani kadetjo Jos. Priloga 99. štev. „Slovenca" dne 1. maja 1889. V tem času je bil brežiški okrajni glavar na letovišči v graščini Podčetrtek; ta gospod je šel h kmetu, katerega je hotel Schober podkupiti, ter ga je prepričal, da se je vprašavni denar ponudil lo za pot, izgubo časa (Čujte! Čujte! na desnici) itd., ter si je dal v tem smislu sestavljeno izjavo podpisati. Potem je okrajni glavar vse kmotske člane krajnega šolskega sveta sklical na grad Podčetrtek, obdelaval jih je, pretil jim s kriminalom, zapriseženjem (Cujte 1 Čujte! na desnici) itd., obljubil jim jo tudi veliko denarno podporo grofa Attemsa za novo šolsko poslopje (Veselost na desnici), toda preklicati morajo svoj izstop iz krajnega šolskega sveta, kar so je seveda tudi zgodilo. To je vendar prejasna agitacija okrajnega glavarja na korist nemško-liberal-nemu predstojniku. To zgodbico o podkupavanju je občinski predstojnik sopotski povodom neke pritožbe zoper preveliki šolski račun naznanil deželnemu odboru; zaradi tega je deželni odbor ukazal sejo krajnega šolskega sveta o tej zadevi; predstojnik pa je to sejo napovedal v nedeljo na 2. uro popoludne, to je tedaj na čas, ob katerem je moral krajni župnik opraviti svojo popoludansko službo božjo (Čujte 1 Čujte! na desnici) ter se ni mogel vdeležiti seje. Župnija je namreč brez kapelana. V tej seji je inteligenca preslepila kmetske člane ter omogočila sklep, da se pooblaščuje predstojnik tožiti občinskega predstojnika sopotskega. To se je zgodilo in dne 16. t. m. bila je obravnava, pri kateri je pa toženi občinski predstojnik dokazal poskuženo podkupljenje s strani Sclio-berjeve (edinega Nemca v Podčetrtku), vsled česar se je Schoberjeva tožba odbila in krajni šolski svet obsojen v povrnitev pravdnih troškov. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ta tožna zadeva se je z narodno-kon-servativne strani naznanila okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu ter prosilo za uradno postopanje, in vse je radovedno, kako bodete te oblastniji posegli v to stvar." Gospod deželni glavar štajerski ima tedaj ravno tukaj jako mnogo priložnosti, da kaj stori za red šolstva na Štajerskem. (Dobro! Dobro! na desnici.) Politični pregled. T L j ubij a n', 1. maja. Motrauj«* dežele. Iz Miramara se poroča, da je predvčeraj belgijska kraljica s princesinjo Klementino odpotovala v Bruselj. Ogerski državni zbor je predvčeraj zopet začel zborovati. Poslanec Nagy je predlagal resolucijo, s katero se naroča domobranskemu ministru, da vsako leto poroča o izidu častniških izpitov enoletnih prostovoljcev. Predlog se je mej živahnim odobravanjem potrdil. Konečno se je sprejela predloga o številu vojaških novincev. člani ogerske akademije znanosti j so v tajni seji sklenili, da bodo predsednikom akademije izvolili grofa Julija Andriissy-a. T nanje države. Obravnave mej Bolgarijo in Turčijo zaradi j poštne in brzojavne pogodbe so se končale. Zadnji j zapisnik so obestranski pooblaščenci predvčeraj v , Carjigradu podpisali. O ruskih razmerah glede verstva je jako za- \ nimiva nastopna dogodbica : V Kovnu je šolski nad- j zornik naznanil učiteljem, da morajo vsi učenci brez ; razločka v veri dnè 13. marca iti v rusko cerkev, | kjer se bo vršila služba božja v spomin smrtne ob- ; letnice carja Aleksandra II. Katoliški veroučitelj je j nadzorniku odgovoril, da bodo katoliški otroci šli v ; katoliško cerkev, kar se je tudi zgodilo. Po službi božji je bil veroučitelj takoj odpuščen. Tudi na de- j kliški šoli se je jednako zgodilo. Škof Pallulon se : je zaradi tega pritožil pri generalnem gubernatorju, , ta pa mu je s tem odgovoril, da ga je — obsodil v globo 4000 rubljev! Zadnje dni je to razsodbo tudi minister potrdil. — Dostavljati nam ni treba ničesa, zgodbica pa je toliko podučna, da svetujemo gotovim slovenskim gospodom, naj si jo zapišejo za ušesa. Kabineten ukaz nemškega cesarja z dne 27. aprila določuje, da se bodo odslej državni tajniki v ministerstvu zunaujih in notranjih zadev, v pravosodnjem, finančnem, poštnem in mornaričuem ministerstvu za dôbe poslovanja nazivljali z eksce-lencijo. — Samoa-konfereuca bo vspored delovanju določila še le tekom obravnav. Na predlog Nemčije se je določilo, da se bodo javnosti prikrivale razprave. Kakor se zatrjuje, določil se je obrok za splošnjo volitve v francosko zbornico na dan 22. sept. — Naquet, Turquet in Rochefort so svoja stano- vanja v Bruselji odpovedali ter se bodo enako Bou-laugerju preselili za nekaj mesecev v London. Rochefortu se je, kakor znano, sin v Boni (Algir) ustrelil. Francoska vlada mu je dovolila prosto pot h pogrebu nesrečnega sina, ki si je končal življenje v blaznosti vsled mrzlice. K mej narodnemu prof ¡suženjskemu shodu, ki se bo vršil v Lucernu v Švici, pričakujejo, kakor trdi „Kolu. Volkszeituug", do 200 odličnih vdeležeucev, mej temi kardinala Lavigerieja in dr. Wiudtborsta. Nizozemska vlada namerava z oziroin na to, da kralja ne zadržuje več bolezen od vladanja, predlagati prvi polui seji generalnih držav, da se razveljavi regentstvo. Italijanski pesnik Cavallotti pozivlje vsa radikalna društva, naj v dan kraljevega prihoda v Berolinu mnogoštevilno odpošljejo čestitajoče brzojavke predsedniku pariške razstave. Istotako nameravajo Garibaldijevi veteranci iz leta 1870 prirediti veliko slavnost na bojišči pri Dijonu ter potem skupno obiskati pariško razstavo. Iz rumunske prestolnice se poroča: Mestno prebivalstvo dela velike priprave, ker hoče slovesno in prisrčuo sprejeti prestolonaslednika princa Ferdinanda, katerega pričakujejo v sredo (danes) zjutraj. — Iz Jaša se javlja o ustanovitvi nove stranke pod vodstvom Joana Bratiaua. Vesti o kompromisu mej Carpom in Oatargijem so brez pomena. — Ruski listi so upali, da bo novo miuisterstvo Catargijevo ustavilo utrjevalna dela. Ta želja se jim ni izpolnila. Pred nekaterimi dnevi je vojni minister Manu ukazal vsem stavbenim podjetnikom okrog prestolnice, naj najodločneje nadaljujejo z utrjevanji, ako-ravno senat še ni dovolil potrebnega kredita. Iz Londona se dne 29. aprila brzojavno poroča: „Govori se, da je Kartam pred tremi tedni pal v roke šejka Er-Serussime. Mahdi je zbežal." Izvirni dopisi. Iz okolice kamniške, 27. aprila. Vedno bolj se potrjuje govorica o bodoči železno cestni progi Lju-| bljana-Kamnik, kajti že dlje časa vršijo se dela od ' strani inženirjev, in zadnji čas čitali smo celo o pragovih (blazinah), ki morajo biti do določenega časa gotovi. Veseli nas to podjetje okoličane kamniške in željno pričakujemo časa, ko prižvižga prvi hlapon iz bele metropole gori v podplaninske naše kraje. Kakor pa ima vsaka stvar na svetu svojo senčno stran, tako ima jo tudi bodoča železnica za nas. Ne govorimo o brezštevilnih voznikih in kr-čmarjih doli za cesto — ko bodejo zgubili prvi svoj stalni zaslužek — drugi pa stalne svoje goste. Stvar je druga, in o njej si drznemo izpregovoriti nekaj besedi. Morali bi sicer molčati po pregovoru, ki veli: „kdor ne plačuje, naj ne jadikuje !", toda čin slavnega deželnega odbora, ki je dovolil znaten broj tisočakov za nakup delnic tega podjetja, daje nam pogum, da govorimo ne sicer kot plačujoči člani delniškega društva za zgradbo te proge, pač pa kot divkoplačevalci iu deželani. Znano je, da se namerava ta proga graditi od Rudolfove državne železnice preko Ježice, Čruuč in Trzina proti Domžalam. Od Domžal naprej ima se viti po ravnini dalje nekako sredi med Mengišem in Jaršami, in tu nekje ima biti postaja za Mengiš in Jarše. Vprašanje pa nastane sedaj, zakaj se namerava postaja tako oddaljiti od Mengiša? Odgovor je ta: Mengišani ne bodejo kupili nič delnic ali pa le malo, posestnik umetnega mliua v Jaršah pa je obljubil znatno svoto za nakup delnic. Dobro. Jarše je mala neznatna vas, naj bi ne bilo ondi umetnega mlina, niti ne znali bi v Ljubljani za Jarše, nasprotno pa je Mengiš obširen trg za ne ravno malo industrijo. In v okolici mengiški gori proti severu je močno razširjena obrtuost, katere izdelki bi se stekali v Mengiš, ko bi bila tu postaja bodoče železnice. Ako se bode oziralo le na posameznike, utegue to biti na škodo železuičnemu podjetju in v veliko nepriliko prebivalstvu Mengiša in severne okolice njegove. Vže pred letom dni storilo je županstvo v Mengiši v družbi z drugimi županstvi korak do deželnega odbora v tem smislu in čuti je bilo, da je dotično zrnje padlo na plodna tla. Ker pa se sedanji čas prve priprave tako naglo vršijo iu ker se je bati, da se utegue marsikaj v interesu Mengiša in okolice prezreti in opustiti, je pač dolžnost vseh, ki imajo oblast govoriti, da povzdignejo svoj glas, da sa prepreči krivica, ki bi se utegnila pripetiti, čas je še. Ne moremo soditi o bodočnosti, a toliko lahko rečemo, da se bode trg Mengiš jako povzdignil v nekoliko letih, kolikor bližje mu bode tekla železnica. Krivica bila bi tedaj ozirati se na posameznika, pri tem pa zanemarjati najlepši trg gorenjski. Dandanes je na svetu marsikaj mogoče; podjetja, ki so cvetla še pred četrtinko stoletja, so dandanes vže opuščena. Zelja, in ne samo želja, temveč odločna zahteva vseh davkoplačevalcev iz Mengiša in severne njegove okolice pa je: ako se uresniči bodoča proga Lju-bljana-Kamnik, naj bode postaja v Mengišu, in to z ozirom na prispevek iz deželnega zaklada, h kateremu smo tudi mi priložili svoj del. —č. Z Dolenjskega, 26. aprila. Hvala Bogu, da nam ni zadnji sneg toliko škodoval, kakor sem vam zadnjič poročal; šel je naglo izpod niig in izvrstno je ugajalo oblačno vreme, zlasti ponoči. Sv. Jurij nas je naletel kljubu dolgi zimi še dokaj v zeleni iu cvetni obleki, in žita lepo kažejo, ako nas prej ne zadene kaka nesreča, katere nas ljubi Bog varuj, ker so naši poljedelci že tako dovolj siromašni in zadolženi. Gotovo je tudi, da na celej Kranjski nikjer toliko „bobeu" ne poje, ko ravno v „tužui Dolenjski". K vsej revščini pride pa vedno rado še kako zlo, in to je, kar so že naši listi poročali, da bodo na Dvoru delavci odpuščeni, a so potem to trditev preklicali; sedaj pa je žalibog vse le istina. Jutri, soboto, bode odpuščenih ne sicer ravno na Dvoru, pač pa po Dolenjski raztresenih okoli 3 00 rudo-kopov, kar iz gotovega vira vem. Oskrbništvo tovarn na Fužinah misli „plavž" opustiti, ker ima obilo železa za izdelovanje, izdelani predmeti pa ne gredo brzo v denar; in ko bi tudi šlo, namerava oskrbništvo železo zanaprej iz Koroške dovažati, kar bode ceneje, nego naša ruda, in tudi bolje. Bati se je homatij med razjarjenimi rudokopi, kateri pridejo jutri zadnjič po svoj zaslužek v tako obilnem številu. Nekateri mislijo zahtevati še denar iz bolniške blagajne, ali takozvane „knapovske blagajne", v katero starejši že obilo let plačujejo. Vendar pa ne vedo, da bode blagajna še obstala za vse druge delavce, katerih še obilo v službi ostane v tovarni, in da se taki denarji ne morejo meni nič tebi nič deliti, od katerih so bili že podpirani in bodo v bodoče še ostali delavci. Iz Novega Mesta je odšlo že več orožnikov tja, da bodo varovali mir, za kateri se je zelo bati. Nemodro pa je od oskrbništva, da pokliče vse rudo-kope na jedno soboto k „slovesu"; bilo bi pač bolje, ko bi jih sistematično po kakih petdeset odpustilo. Istina je tudi, da jim je na ponudbo delo v premo-govih jamah v Trbovljah, ali takim ljudem, kakor so rudokopi, je težko kaj dopovedati. Da bi se le vse v miru rešilo, ker beda bode na vsak način neizogibna. —r. S kranjsko-goriške meje, 26. aprila. Na ve-i likonočuo nedeljo umrl je v Lokavcu duhovnik go-! riške nadškofije č. g. Fidel Okorn. Porodil se je v Kranju na Gorenjskem dne 24. aprila 1806, v • inašnika posvečen v Gorici dne 28. avgusta 1833. Kapelanoval je v Kamnah 6 let, potem celih 16 let deloval na Gradišči, odkoder je leta 1856 šel kot kurat v Lokavec, kjer je pastiroval 12 let. L. 1865 je popolnoma oslepel ter je moral iti v pokoj. Prijazni Lokavec se mu je toliko priljubil, da se ni maral drugam seliti. Kjer je zadnjo službo ostavil, tam je hotel počakati tudi svojo smrt. Veliko je trpel v svoji bolezni, zadnjo štiri leta preživel je le na postelji. Mirno je prenašal svojo bolezen, vedno je bil veselega duha. Kako se je oradostil, kedar ga je kak sobrat obiskal! Pravil je rad veliko do-godb iz svojega življenja in vedno v svoj govor vpletal citate iz nabožnih knjig, kakor tudi iz nemških klasikov. Da si le nekaj časa ž njim govoril, spoznal si takoj, koliko je gospod v prejšnjih letih bral iu premišljeval. Ni čuda, da mu je branje pri luči vzelo vid. Ko je oslepel, imel je do svoje smrti čitatelja pri sebi, da mu je vsak dan bral razne slovenske knjige in liste. Kako delaven je bil, kaže to, da je do zadnjega trenutka na postelji še iz-povedaval. Bil je moder učenik in zanesljiv sveto-1 valeč. Bister um, pridno branje in premišljevanje, ; zraven še razne izkušnje v tolikem številu let omogočile so mu, da je naglo sprevidel kočljivo zadevo J in jo urno in spretno razsodil. Zaveden narodnjak je bil že ob času, ko so za | slovensko stvar še ni kaj delalo. Ni ga skoraj bla-gotvornega društva, katerega bi on ne bil podpiral. Na več krajih „Zgodnje Danice" se lahko bere, koliko dobrega je ravno v tem oziru storil. Naj v miru počiva! j. Nadler 17., Josip Erslan 97. polka in Evgen Zaccaria v 17. polku; pri lovcih: stotnikom prve vrsto Fedor Bamberg 7. bataljona; pri topništvu: stotnikom druge vrste nudporočnik Alojzij KaUeis, nadporočnikora poročniki Henrik M fl 11 e r, poročnikoma častniška namestnika Josip Baumeister in Viktor FurlAn. (Častnim občanom) je minolo nedeljo dne 28. t. m. po popoludanski službi božji občinski odbor na Brezovici pri Ljubljani enoglasno izvolil blago-r od nega in občefcislanegag. okr. glavarja J. Mahkota radi njegovih velikih zaslug za okraj in brezoviško občino. (Z Dolenjskega), 30. aprila. Rudokopi, o katerih sem Vam poročal, niso delali nemirov, kar je tudi najboljše. — Na- Dr9ki pri Novem Mestu se je v nedeljo dne 28. aprila obesil v tem okraji dobro znani in priljubljeni gostilničar in bivši stražmešter Glaser, rodom Korošec. Bil je premožen, a se mu je nekda zmešalo. — Porotniki v Novem Mestu so imeli malo posla, kar je dobro znamenje. Eden za-tožencev je obolel, pravijo, da za osepnicami, o katerih pa se v novomeški okolici malo čuje. — V Novem Mestu je največ razgovora v društvenih krogih o blagoslovljenji zastave „Dol. Sokola." K slavnosti pričakujemo mnogo rodoljubov iz slovenskih pokrajin in Hrvatske. —r. (Slovenski klub na Duuaji) ima svoj osmi večer v soboto dne 4. maja t. I. v restavraciji „Zur goldenen Kugel" 1. Am Hof št. 10 mezzanin. Na dnevnem redu je govor g. dr. M. Murka: „Spomini na Rusijo". Začetek točno ob osmi uri. S tem vabijo se na Duuaji bivajoči Slovenci, da se vdeleže v obilnem številu tega večera. (Nova vojna ladija.) Vojno ministerstvo je pred-sedništvu državnega zbora poslalo naslednje vabilo: Dne 18. maja t. 1. bode vojna mornarica, 6koro gotovo vpričo Najvišje cesarske hiše, praznovala slovesen krst novega križarja „Cesar Fran Josip I." v Trstu. Nova vojna ladij* je zgrajena po najnovejših skušnjah in iznajdbah ftavbene tehnike. Z ozirom na živo zanimanje častnih članov visoke zbornice za razvoj državne pomorske sile vabimo vse člane visoke zbornice k napominani slavnosti. (Potrebno bi bilo tudi pri nas.) V severo-ameriški državi Connecticut je bila vsprejeta postava, ki z ostro kaznijo preti vsem dečkom in deklicam pod 16. letom, ki pušijo tobak. Kdor dečkom ali deklicam pod 16. letom prodaje smodke, cigarete ali tobak, zapade kazni do 50 dolarjev, vsak tak kadilec pa je kaznovan z zaporom do 14 dni ali primerno denarno globo. Istotako morajo se zagovarjati stariši, ki podpirajo to grdo razvado svojih otrok. Taka postava bi bila tudi pri nas nujno potrebna. (Trtna u8) jo do konca leta 1SS7 poškodovala na Kranjskem v krškem okraji 2302, v novomeškem 195 in v črnomaljskem 762 hektarov vinogradov. (V vodo pal) je sinoči okoli 7. ure učenec prvega razreda, Pavel Debevec, ki se je igral ob ograji na šentjakobskem nabrežji. Vsled deževja precej narasla Ljubljanica odnesla ga je do Hra-deckega mostu. Deček bi bil gotovo utonil, da ga ni z veliko nevarnostjo rešil čevljarski pomočnik g. Makovec. Pristavimo željo, naj bi mestno re-darstvo večjo pozornost obračalo na otroke, ki telovadijo na ograjah ob nabrežji Ljubljanice; skrajn čas bi že bil, da bi se pomnožilo redar-s t v o. („Rimski katolik"), zvezek četrti, je izšel obsegajoč naslednje članke: Katoliški shod na D u n a j i; — 1789—1889, avktoriteta; — V e č 1 u č i ali nekoliko poglavij o idealizmu; — Stritar pa Schoppenhauer; — Katoliškiliberalizem; Pisma o vzgoji, IX.; — Strossmayer o namenu postnih okrožnic; — K dnevniku Štefana Hodulje; ponočni zbor; Slovstvo: dr. Vošnjakov Pobratimi — Ljubljanski Zvon in Trdina; Zvon in slovenska duhovščina; — Gorazd; — Raznoterosti. (Dražbi sv. Cirila in Metoda) je daroval vele-častni zagorski župnik, g. Jakob Gros, 5 forintov. Zavednega domoljuba naj Bog živi! (Poštne hranilnice na Kranjskem.) Osrednje vodstvo tega zavoda na Dunaji je te dni izdalo in razposlalo letno izvestje za leto 1S8S o svojem poslovanji in prometu. Iz tega posnemljemo, da ima Kranjska vseh knjižic skopaj 7086, vsa Avstrija 655.385. Na teh 7036 knjižic je na Kranjskem vpisanih 141 vlagateljev, na Ljubljano jih pripada 01. Pomerno spada v Avstriji na 1000 stanovnikov 16 vlagateljev. Vložilo se je pa do leta 1888 v poštne hranilnice 27,753.206 gld. Ves promet leta 1888 iznašal je 14,997.759 gld. 90 kr. Čistega dobička ima zavod 587.895 gld. 44 kr. Zanimljivo za blagobitje Kranjske je to, kako se razvrščajo glede količina vloge po letih. Tako se je vložilo v poštne hranilnice pri nas od I. 1883—1885: 281.047 gld. 80 kr.; 1886. 1. 81.195 gld. 45 kr.; 1887. 1. 39.338 gld. 55 kr.; 1888. 1. pa najmanje, namreč samo 23.084 gld. 97 kr., viden dokaz, da zavod ne napreduje med našim ljudstvom, v drugem oziru pa tudi oči viden dokaz, da blaginja gré rakovo pot na Kranjskem. (Iz Ljubljanice) je potegnil g. AdolfMuller danes ob 2. uri popoludne poleg Selana na Poljanah mrtvega, nekaj dni starega otroka, ki je imel glavo v cunje zavito. (Armee-Album) ima v 6. snopiču 36 krasnih podob avstrijskih feldmaršallieutenantov z životopisi. Cena snopiču 2 gld. (Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski iu poljedelski šoli) na Grmu pri Rudolfovem za šolsko iu gospodarsko leto 1887/88 imenuje se 56 strani obsezajoča knjižica, katero je spisalo šolsko vodstvo, izdal in založil kranjski deželni odbor. Vsebina je naslednja: Kronika šole na Grmu. — Poročilo o šoli. — Poročilo o gospodarstvu. — Poročilo o stavbah. — Štatut. — Program. — Učni red. — Hišni red. — Poučen članek o požlahtnitvi zelenečih ameriških trt. Na prvem listu ima knjižica podobo šole; pridejan je obris šolskega posestva. 25. aprila. Kudolf Jankovič, užitninskega paznika sir, 16 mM., Vožarski pot 3, jetika. — ¿'rano Mihelič, erevljarjev lin 9 let, Vegove ulice 12, žkarlatioa in davic-a. 27. aprila. Marjana PeČnik, delavk», 36 let, Strmi pot 2, etika. — Ivana Verhovc, hišnega posestnika žena, 54 let, sv. Petra cesta 52, akutna vnetica jeter. 28. aprila. Prane Vidie, posestnik, 49 let, Poljanska cesta 26, apoplexia. 29. aprila. Stanislav Zadnikar, pisarjev sin, 9 dni, unaji Tli., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc Brtickner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi Odlikovan: 1873, 1881. Koverte s firmo priporoča Ivatoliâka Tiskarna po nizkej ceni. (5) >aj vspešnojša čistilna mineralna voda (ranc Josipova grenčica, priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeha, ne neprijetnega okusa in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti/ m m S m m Na najnovejši in najboljši način umetne t in i ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja |H plombovanja in vse zobne operacije, — od-stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca | zobozdravnik A. Paichel, ; poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, j I. nadstropje. (40) | Aaprodaj «te hiši št. 29 in 117 v Spodnji fciSki pri lijubljani obe poleg državno ceste, torej za vsako obrt pripravne. Hiša št. 29 je pritlična , ima podstrešne sobe in klet, gospodarsko poslopje in vrt. Iliša št. 117 je enonadstropu«, novo sezidana, ima velik» klet in vrt; pri obeh hišah je vodnjak z dobro pitno vodo. Ceno in pojasnila pove lastnik Jakob Burger v Spodnji Šiški št. 29. (3—3) x Brata Gbcrl, * JC izdelovalca oljnatih barv. lirnežev, lakov iC X In napisov. X J Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse T? v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 4% znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve 2 v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfuieje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^^ ^ ¡JC OoiiiUo nit znhtcvnnjo. m ^ Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katero sem dobila po 14mesecni rabi od mene samo izumljenega mazila, naznanjam: To jo edino sredstvo zopor izpadenje lis, za pospeševanje njihovo rasti, za okrepčevanje laslšča, pospešujo pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišjo starosti, da prerano ne osivž. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drogovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več lončkov 25% rabat in franko-pošiljatev. (20—9) Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Soulac (Gii*on'j> Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev(po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. ivrdka mmm B(srx Kuc Croix de Seguey 10(1 «.V 108. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnicah (37) dišav. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna »^oljnatih barv, firneža in laka~w v Ljubljani. Pisarna in zaloga: ŠolKlvi drevored ~e zamenjati z radensko kislo vodo.