PRIMORSKI DNEVNIK P°jt"ina plačana v gotovini *bb' Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 165 (7659) TRST, torek, 28. julija 1970 RESNE TEŽAVE IN ZAVLAČEVANJE^ VLADNE KRIZE Colombo bo šele v sredo pričel posvetovanja s predstavniki socialdemokratov in socialistov Nci seji vodstva KD soglasno sprejeta dvoumna resolucija - Danes se Colombo sestane s parlamentarnima skupinama KD in z republikanci I« ,R!M' 27. — Vse kaže, da se bo reševanje vladne krize vleklo Van" 6ka • *'asa' sal b° Colombo šele v sredo pričel svoja posveto-r *a naiprej s PSU nato pa s PSI in bo verjetno v četrtek imel Bari °V°re S Preds,avn'ki vseh osalih strank in skupin zastopanih v b0 h n,U' Formalno so ,ak postopek opravičili, ko je imel Colom-Deia v6S na'prei uradni razgovor s predstavniki lastne stranke KD. v L?S, pa *e Prešl° bistveno vprašanje načina reševanja krize r°ke demokristjanov. Na današnji seji vodstva KD notnost ;n so enojno odobrili za-bl.»en° res°lucN°' ki Pa se izogiba »tvenega vprašanja, kaj v res-Pomeni »organski levi center»: ol V aH vlado v treh, st 8 .česar so bila na seji vod-Va izrazito ločena mnenja. V resoluciji, ki je bila soglasno a. brena> se najprej izraža soli-Andreottiju in nato se ob-Juje, da ni že prišlo do rešitve V naslednjem odstavku se tri, ^lra Poskus Colomba in se «po-skiUJel° ze Pre-i*ni'- sklepi o organ-vladi levega centra, ki je u-Jr^.na vladna formula, da na o-ovi zagotovljene demokratične so-r^osti rešuje vprašanja države*. tocasno so tudi potrdili zaupanje ki ??aoiji. ki je bila že prej poo-p|scena, da se posvetuje s PRI. in PSU. _,^a seji demokristjanskega vod-, ,Va je uvodoma poročal Forlani, . se je skliceval na svoja že prejš-J? Poročila, ko je govoril o teža->"0 pri sestavi vlade. Nato je poJ-in h nujnost enotn°sti v vrstah KD te*ba vodstvo v tem kočljivem in javnem razdobju kljub vsemu po-, svojo voljo, da se uresniči so-rpovanje štirih strank. Vse to pa :.. opogojil z ravnovesjem in ti-omU Hjobokim razčiščenjem, ki naj *P?goči premostitev preprek in c rp® .trenja, do katerih je prišlo, ajnik KD Forlani je dejal, da ra-polemike, ki so v določeni “*eri upravičene, da pa sedanjem j_azdobju ne koristijo in da bi lah-a Zavrle novo razdobje reševanja v1-12®- Govoril je tudi o meji, do atere so »razpoložljivi*. Glede An-r®°ttija pa je dejal, da je njegov Program predstavljal osnovo, na ka- Dra u* se 'ahko razpravljalo in je aviino programske podrobnosti WePustil vladi. JoHani je nato govoril o jasnem pruskem odnosu do komunistične in o odločni obrambi demo-aoije, ki niso nekaj slučajnega J? Političnih obveznostih KD, saj kat neka.i trajnega, ki KD tudi t.^cllctPPlViro \T da se deluje v ■h širši meri na osnovi politične-Šlo sporazuma, do katerega je pri-Pred sestavo Rumorjeve vlade. , na osnovi, da se potrdi levi cenjen ^°vs°b' kjer je že bil ustvarja’ vprašanje pa se zastavlja, v ijj 'Porih, ko obstaja ta možnost b ,JO prej obstajala leva uprava. tjrebna je politična volja, da se juJ! v takih primerih v največji contr*a meri ust'anovl-i° odbori levega 1^. Pomembnejši ie bil tudi ostavek, k,, s.e je nanašal na sintfkate, obJe tajnik KD Forlani omenil silrijnnost skupnega sodelovanja s Pije m* -na osnov' nadaljevanja li-Vj ’ ,ki jo je že pričela Rumorje-o8ttovada, ki predstavlja pravilno od„,Vo za sestanek, razgovor in so- g°vornost. loj^Hdidat za sestavo vlade Co-Za 0 je najprej ugotovil, da gre brevir100 težko nal°S°. ki jo je Ve uel v delikatnem razdobju drža-*odei ° se stranke, ki so dosedaj jaj0 °vale, sprašujejo, če še obsta-cije J^Sojj za sodelovanje. Opozi- čnh trde, da se je končalo Je ievega centra. Težave pt HAVANA, 27. — Predsednik vlade Fiiidei Casltro je včeraj govoril 209.000-glavi množici ob 17. obletnici ponesrečenega napada na vojašnico Mancada di Santoago, s čimer se je pričela na Kubi revolucija. Ob tej priložnosti je govoril ob zaključku žetve sladkornega trsta in je izrekel zelo ostre kritike na račun gospodarskih pomanjkljivosti. Večino odgovornosti je prevzel na samega sebe in je ponudil ostavko, kolikor bi to ljud stvo hotelo. Fid-al Castro je povedal, da niso dosegli predvidenega načrta žetve sladkornega trsta v višini 10 milijonov ton, saj so pridelali okoli 8 in pol milijona ton. Castro je dejal, da je šlo za cilj 10 milijonov ton in ta številka ni bila slučajno predvidena zaradi kakšnega športnega razloga, temveč zato da bi uravnovesili zunanjetrgovinsko bilanco in to zlasti s Sovjetsko zvezo. V zvezi s tem uspehom je Castro dejal, da bi bilo bolje, če bi ljudje iskali drugega voditelja, ali še bolje druge voditelje. Dejal je, da • so voditelji revolucije napravili vajensko dobo, ki je bila preveč draga in da jih ljudstvo lahko zamenja, kadar hoče, v vsakem trenutku in to tudi takoj. Govoril je tudi, da je prebivalstvo nezadovoljno in napovedal, da bo prihodnjih pet let zelo težavnih in da je malo upanja, da bo prišlo do blagostanja pred razdobjem 1975-80. Nato je nadaljeval: «Naš sovražniki trdijo, da je pri nas ne zadovoljstvo, in to je res in naši sovražniki imajo prav. Naši sovražniki govorijo o napetosti in imajo prav. Mi se ne bojimo povedati, da imajo naši sovražniki prav, ker oni imajo res prav. Nič nas ne briga, kako izkoriščajo naše trditve in če jih izkoriščajo, da bi nas spravili v zadrego. Zadrega je dobrodošla, sramota je dobrodošla, če jo lahko pretvorimo v napor, sramoto v delovni napor in zadrego v moralnost ter dostojanstvo. Castro je dejal, da se je za 25 odstotkov zmanjšal pridelek mleka, za 23 cementa, za 32 umetnih gnojil, za 33 gume, resne so težave pri dobavah mesa. Ugotovil je, da niso bili sposobni voditi istočasno bitko za sladkor in na drugih področjih, ter da so junaški napori za povečanje pridelka sladkorja do-vzročil neravnotežje v gospodarstvu in so se zaostrile težave. Težave Kube izvirajo predvsem iz neznanja in nesposobnosti in se jih lahko reši smo z razgovorom pri re- z delovnimi ljudmi. Zaradi tega je raz- priporočil voditeljem podjetij, da se pred važno odločitvijo posvetujejo z osebjem. Dejal je, da je zelo pomembno ustanoviti kolektivne organizme, v katerih bodo zastopani delavci, mladina, partija, ženske, itd. Napovedal je izmenjave v vladi in dejal, da je potreba zamenjati nekatere tovariše, ki so že izčrpani. Omenil je tudi objektivne težave, ko se je od 1958. do 1970. število delovnih ljudi relativno zmanjšalo. I Med drugim je Castro tudi povedal, da je bivši notranji minister Bolivije Antonio Akvedas prinesel na Kubo posmrtno masko in roke Ernesta Che Guevare, ki jih bodo postavili 8. oktobra na trgu revolucije v kristalno urno. Na svečanosti je bil prisoten bolgarski predsednik vlade Todor Živkov. SAJGON, 27. — Nekaj desetin južnih Vietnamcev je napadlo indijsko veleposlaništvo v Sajgonu ter zažgalo indijsko zastavo in avtomobil nekega diplomata. Demonstranti so protestirali zaradi obiska zunanje ministrice južnovietnam- sedanje težavne razdobje nacionalnega življenja. Colombo je nato govoril o gospodarskih vprašanjih in je dejal, da se je treba izogniti dolgotrajni prazniki oblasti in negotovostim, ki lahko bistveno poslabšajo položaj. Glede sedanjih vprašanj konjunkture pa je ponovil izjavo, ki jo je dal takoj, ko je bil imenovan za kandidata za sestavo vlade, da se vprašanja konjunkture povezujejo z reformami, ki še posebej zanimajo italijanske delavce. Gre za reforme, ki i!h predlagajo sindikati in ki so bile na liniji že prejšnje vlade, ki jih je treba uresničiti ter jih povezati s stvarnimi možnostmi države in v okviru monetarne stabilnosti. Tudi sedanji mednarodni položaj zahteva trdno vlado, ki bo zagoto vila prisotnost Italije. V tej zvezi je omenil pobude za razširitev Ev ropske gospodarske skupnosti ter vse, kar se dogaja na Srednjem vzhodu. Za «movimento iniziativa popola-re» (struja Piccoli) je govoril dr. Tesini, ki je dejal, da težavnost položaja zahteva politično solidarnost in bistveno enotnost. Vse to pa na osnovi mandata predsednika republike, ki po njegovem mnenju osvaja nj’h stališča, da se lahko hitro obnovi štiristranska formula, ki je edina formula, ki spoštuje 'ljudsko voljo, ki je prišla do izraza na volitvah 7. junija, ko je bi la poražena komunistična in desničarska opozicija. Tesini je seveda govoril tudi o politični javnosti. Posl. Airuaud je za strujo «nuove cronache« (Framfaoijeva struja) dejal, da težavni .politični položaj zahteva jasnost, vztrajnost in potrpežljivost, da se premoste nasprotja in da se istočasno tudi do kraja ugotove resnične namere strank levega centra. V nadaljevanju pa sam ni bil prav nič jasen, ko se je skliceval na politični uvod Ferlani in na poročilo Andreottija ter dejal, da obstaja vprašanje, če se bodo lahko vsi sporazumeli. Predstavnik levice Galloni je dejal, da je zahteva po politični jasnosti že našla v KD svoj odgovor, ki izhaja iz glasovanj na zadnji seji vodstva. Zahteval je, da vsa stranka odkritosrčno podpre Colomba in da razširjeni mandat predsednika republike omogoča reševanje krize na najbolj optimalni način. V kolikor pa se bo izkazalo, da to zaradi krivde drugih strank ni mogoče narediti v okviru štiristranske ske revolucionarne vlade Ngujen I vlade, je treba iskati druge rešitve Thi Binh v Indiji. 1 v okviru organskega levega centra. Rumor je imel na seji zelo kratek govor, v katerem je želel vse najbolje Colombu in izrazili pohvalo za napore Andreottiju. V razpravo je posegel Moro, ki se je strinjal s politiko, ki jo je začrtal Forlani in izrazil željo, da bo Colombu uspelo premostiti težave, ki so v glavnem omenjali nujnost enotnosti in odločne politične linije KD. Vodstvo PRI se do sestalo jutri popoldne. Dopoldne bo imel Colombo sestanek s parlamentarnimi skupinami KD, popoldne pa z vodstvom PRI, V sredo dopoldne bodo najprej razgovori med Colom-bom in PSU, popoldne pa s predstavniki PSI. Zunanja ministra Zvezne republike Nemčije VValter Scheel (levo) in Sovjetske zveze Andrej Gromiko pred začetkom pogajanj v Moskvi ......................ioni."""mi".......................■■■ulili........................ PO PRVEM SREČANJU MED SCHEELOM IN GROMIKOM V Moskvi so se začela pogajanja o nenapadalni pogodbi med SZ in ZRN Razgovori potekajo za zaprtimi vrati v «stvarnem in prijateljskem vzdušju» MOSKVA, 27. V palači Spiridonov, reprezentančnem sedežu sovjetskega zunanjega ministrstva v središču Moskve, so se danes popoldne uradno zečela sovjetsko - zahodnonemška pogajanja za sklenitev sporazuma o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih. Prvi sestanek, o poteku katerega ni vesti, ker potekajo pogajanja za zaprtimi vrati, je trajal dve uri in deset minut. Agen cija TASS poroča o njem samo to, da so bili prisotni, poleg zunanjih ministrov Scheela in Gromika, še zahodninemški podtajniki Egon Bahr (ki je na 14 sestankih s sovjetskim zunanjim ministrom pogajanja pripravil), državni tajnik pri bonskem zunanjem ministrstvu Paul Frank in veleposlanik ZRN v Moskvi Helmuth Allardt, za sovjetsko stran pa funkcionarja zunanjega ministrstva Anatolij Kovalev in Val#tiflH Talin. Zelo skop v informacijah je bil tudi glasnik zahodnonemške delegacije Rudy Wechmar je na ve čemi tiskovni konferenci povedal, da sta oba ministra med sestankom prebrala vsak svojo uradno izjavo. Vzdušje na razgovoru je bilo po besedah glasnika «stvarno in prijateljsko*. Wechmar je potrdil, da ostane dokument, ki ga je izdelal podtajnik Bahr, osnova za sedanje razgovore ter da bo težko vnesti kako spremembo. iiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||i|||||||iiiiiiii|||||||||l,|||||||l||||||„||||l|||,mili,mi,m,min,m,mm Tudi Jordanija sprejela Rogersove predloge Izraelska vlada pa zavlačuje z odgovorom Večina izraelskih ministrov naj bi bila naklonjena ameriški mirovni pobudi ■ Letalska bitka nad Sueškim prekopom AMAN, 27. — Tudi Jordanija je danes uradno pristala na Rogersove predloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Jordanski zunanji minister Anton Atallah je izročil odgovor svoje vlade ameriškemu odpravniku poslov v Amanu, poleg tega pa je sklical sestanek Kubanski predsednik Fidel Castre prekinitev ognja izrabili za okrepitev egiptovsiko-sovjetekega vojaškega potenciala. Podobna je tudi ocena časopisa «Jeruza!em Post«, ki prav tako trdi, da je bdi egiptovski pristanek na mirovne predloge manever, pri tem pa dodaja, da je jasno, da želi washingtonslka veleposlanikov arabskih in drugih vlada doseči mir m tem področju držav, da bi jih obvestil o Jordan- Iz tega izhaja - po mnenju Usta — da mora biti Izraelski odgovor pozitiven. «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine« in «Damokratična mar-ksističnio-lentaistična fronta«, ki odločno nasprotujeta Roger sovlm predlogom ter sta ostro kritizirali zadržanje egiptovskega predsednika Naserja, sta danes priredili v Amanu demonstracije, med katerimi je kakih tisoč Palestincev vzklikalo gesla proti Naserju in proti resoluciji OZN Iz leta 1967 ter pozivalo k oboroženemu boju proti Izraelu. Palestinskim organizacijam pa neposredno odgovarja današnji «A1 Ahram«, najuglednejši egiptovski Ust, ki trdi, da Rogersovi predlogi nikakor ne obvezujejo organizacij palestinskega odporništva. Vojaški položaj na Sueškem prekopu je bil danes posebno vroč: prvič po enem mesecu je egiptovsko letalstvo napadlo izraelske položaje na Sinaju. Kairski glasnik je trdil, da so egiptovska letala prizadejala sovražniku hude zgube na področjih El Cab in El Tina ter da so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Napad je potrdil tudi vojaški glasnik v Tel Avivu, ki je povedal, da so bili štirje izraelski vojaki ranjeni. Samo nekaj ur pozneje pa je prišlo nad kanalom do silovite letalske bitke, med katero naj bi Izraelci sestrelili dve egiptovski letali «mig 17». Izraelski glasnik je povedal, da so se piloti rešili s padalom ter da je protiletalsko topništvo zadelo še eno le- skem stališču do ameriške pobude ter o pristanku amanske vlade na mirovne predloge. Medtem ko sta Sirija in Irak zavzela negativno stališče do Roger-sovih predlogov, je sudanska vlada odobrite Naserjevo početje. Podobno stališče sta, čeprav neuradno, zavzela tudi Libanon In Kuvajt. Glavna uganka pa ostaja Izrael: vse kaže, da skuša vlada v Tell Avivu čim bolj zavlačevati stvari, češ da potrebuje nekatera »pojasnila«. Sicer pa se že kažejo znalki ameriškega pritiska na izraelske voditelje, da bi pristali na Rogersove predloge: eden najuglednejših izraelskih listov, popoldanski «Maa-riv», piše danes, da je večina Izraelskih ministrov naklonjena sprejemu Rogersovih predlogov s pogojem, da bd ZDA dale ustrezna zagotovila glede popolnega «zamrz-njenja« vojaškega položaja med predlaganim trimesečnim premirjem. List dodaja, da so nekateri ministri opustili svoja odklonilna stališča po zagotovilih, ki jih je dal predsednik Nixcxn v svojem zadnjem pismu predsednici izraelske vlade Goldd Medr. Sicer pa je tudi ves Izraelski tisk danes mnenja, da bi moral IzraeJ pristati na Rogersove predloge. Vladni «Davar» piše, da izraelska vlada riikaikor ne more od/klonllno odgovoriti Wasbingtonu, potem ko Sta Kairo in Moskva Rogersove predloge sprejela, čeprav je jasno, da je šlo pri tem za manever, in kljub zaskrbljenosti, da bi začasno taio, ki pa ga niso videli strmoglaviti. V jutranjih urah pa je Izraelsko letalstvo obstreljevalo jordansko ozemlje. Izraelci trdijo, da so napadli vojaške položaje v dolini Bej-san, amanSki glasnik pa je izjavil, da so izraelska letate z raketami in brzostrelkami obstreljevala kolono civilnih vozil v pokrajini Krai-ma severno od doline reke Jordana. Glasnik je dodal, da je jordansko protddetalsiko topništvo prisilijo napadalce k umiku. Belgijski zunanji minister na Poljskem VARŠAVA, 27. — Z letalom je prispel danes na uradni obisk Poljske belgijski zunanji minister Pierre Harmel, ki je vrnil obisk bivšega poljskega zunanjega ministra Rapalskega 1967. leta. V razgovorih s sedanjim poljskim ministrom Je-drychewskim bosta obravnavala predvsem vprašanja evropske konference. Poljski tisk zelo toplo pozdravlja belgijskega ministra in piše o pozitivni vlogi belgijske vlade glede evropske konference ter o njenem prispevku, da ni bilo »docela negativno zadnje zasedanje NATO v Rimu«. Manevri v ČSSR PRAGA, 27. — «Pravda» iz Plzna piše, da se više na češkoslovaškem ozemlju zelo pomembne vojaške vaje sil varšavskega pakta. Glasilo deželnega odbora KP za Češko poroča, o manifestaciji, ki je bite 21. julija v kasarni vojaškega področja v Plznu, kjer so vodilni predstavniki dežele pozdravili vojake, ki so se odpravljali na manevre nazvane »Taram*. VValter Scheel, ki je dospel v Moskvo že včeraj, je imel v jutra-nih urah neformalen sestanek s svojim sovjetskimi kolegom, s katerim se je med drugim zmenil, da bodo pogajanja — z velikim razočaranjem več kot 200 tujih časnikarjev, ki so dospeli v sovjetsko glavno mesto — za zaprtimi vrati. Šef zahodnonemške diplomacije je po sestanku dejal, da je bilo srečanje »dobro* ter da je ugotovil pri sovjetskem sogovorniku stališče »velikega sodelovanja*. Za sedaj ni še znano, koliko časa bodo pogajanja trajala: agencija TASS je včeraj sporočila, da ho Scheel zapustil Moskvo 31. julija, kar pa je sam zahodnonemški zu-nan,y minister demantiral. Scheel .je dejal, da ni bilo doslej nobenega dogovora v tej zvezi ter da ne ve, kdaj bo zapustil SZ. Tudi TASS je svoje včerajšnje poročilo danes demantirala. Besedilo sporazuma, s katerim naj bi se Sovjetska zveza in Zvezna republika Nemčija odrekli uporabi sile v medsebojnih odnosih, je že pripravljeno, čeprav seveda ni še bilo objavljeno. Sicer pa so številne postavke tega sporazuma že znane, v glavnem zaradi indiskret-nosti zahodnonemške opozicije. Sporazum se bo v bistvu skliceval na člen 2 listine OZN in predvsem na paragraf, v katerem je rečeno, da je treba spore med državami reševati z mirnimi sredstvi ter da ni dovoljena uporaba sile ali groženj »proti ozemeljski nedotakljivosti in politični neodvisnosti* druge države. Besedilo sporazuma predvideva tudi nekakšno priznanje sedanjih evropskfh meja s strani Zahodne Nemčije. V tem pogledu pa obstajajo med stališčema pogajalcev nekatera nasprotja. Sovjeti namreč predlagajo, da bi sedanje meje med evropskimi državami, kot so izšle iz druge svetovne vojne, v dokumentu označili za »stalne*, medtem ko se v Bonnu bolj zavzemajo za definicijo »nekršljive*. Bonski pogajalci bi hoteli vključiti v besedilo sporazuma tudi neke vrste uvodno izjavo, v kateri bi potrdili pravico nemškega ljudstva do »samoodločbe*, kar bi pomenilo, da se Bonn ne odreče načelu združitve obeh Nemčij. Zdi se pa, da Sovjetska zveza nasprotuje takšni formulaciji. V tem primeru naj bi se zahodu5 Nemci morali zadovoljiti z enostransko ;zjavo, v kateri bi objasnili svoje stališče glede tega vprašanja. Sporno je tudi vprašanje zahodnega Berlina: kolikor je moč zvedeti o dosedanjih rezultatih pogovorov med štirim' velesilami, ki so pristojne za odločanje o usodi Berlina, je SZ pripravljena zagotoviti sedanji status s (»gojem, da se Bonn odreče demonstrativnim akcijam, kot so volitve predsednika in zasedanje parlamenta v Berlinu. Rusi pa naj bi skupaj s predstavniki Vzhodne Nemčije olajšali stike med ZRN in Berlinom ter dali nekaj kontrolnih funkcij na poteh k temu mestu v roke zahodnonemšk'h funkcionarjev. Neveri, ki je nenadoma prestopila bregove. Zdravstvene oblasti skušajo ugotoviti, če so še kake žrtve, da bi eventualno izdale primerne ukrepe, ki naj bi obvarovali področje pred nevarnostjo epidemije. Razbita pogajanja o ladjedelnici v Palermu PALERMO, 27. — Danes so se na sedežu odiborndštva za delo deželne uprave sestelii predstavniki delav-oev in delodajalcev ladjedelnice v Palermu. Odbornik D’Acquisto je obema strankama navedel kompromisni predlog, ki so ga delavci sprejeli kot osnovo za razpravo, delodajailoi pa zavrnili. D'Acqufcto je dejal, da njegov predlog ni nekaj dokončnega, temveč predlog za hitro in konkretno rešitev krize. Predlog predvideva 9 odstotkov za matnjikaijoče a-kordno delo, (sedaj 3 odstotke) in postopno najemanje delavcev, ki delajo s posebnimi pogodbami, v skladu s objektivnimi potrebami podjetja ter končno, da se pooblasti predsednik dežele, da uredi vprašanja plačevanja delavnih dni v razdobju, ko je bilo podjetje zaprto. Gre za 3 sporne mesece, ko je podjetje samovoljno odredilo zaporo. Deželni odbornik je obžaloval, da je podjetje zavrnilo posredovanje predsednika dežeie in da je prišlo do ponovne zaostritve položaja. Pričakovali bi zahteve po pojasnilih, saj bi se samo tako lahko pogajanja nadaljevala, drugače pa so zaman. Ko je 300 delavcev, ki so bili pred sedežem odbomištva, izvedelo za vest o stališču lastnikov ladjedelnice, so pričeli odločno demonstrirati. Med drugim so tudi preprečili, da bi 4 vodilni predstavniki podjetja lahko zapustili urade. Intervenirate je policija in karabinjerji in je prišlo do kratkotrajnih Incidentov, med katerimi so delavci metali kamenje in so težje zadeli enega izmed vodilnih delavcev podjetja. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111« ŽE DVE LETI JE BIL HUDO BOLAN SALAZAR UMRL Celih 36 let je bil na čelu portugalskega fašističnega režima - Pod njegovim vodstvom je postala Portugalska najbolj zaostala država v Evropi Obdobje Salazarjeve vladavine pomeni najbolj nesrečno obdobje v zgodovini Portugalske, ki je postala gospodarsko najbolj revna država Evrope. Salazar je imel tudi velike kolonialne ambicije, ki pa so doživele hud udarec leta 1961 z indijsko zasedbo otoka Goa in z izbruhom osvobodilnega boja v Mozambiku, Gvineji • Bissau in Angoli. Jit V- ■ i :f Sfer1 CARACAS, 27. — Poplave, ki so v začetku preteklega tedna prizadele Barcelono, približno 30 km daleč od Caracasa, so povzročile do sedaj 30 žrtev. Poplavo je povzročila reka LIZBONA, 27. — Bivši fašistični diktator Portugalske Salazar je umrl danes zjutraj za srčno kapjo v starosti 81 let. Septembra 1968 je moral prestati težko operacijo na možganih, od katere si ni več o-pomogel. V istem času je prepustil predsedstvo vlade Marcelu Caeta-nu ter se po petih mesecih zdravljenja v bolnišnici umaknil v svojo uradno rezidenco. Bil je paraliziran po celem levem delu tele-sa. njegove umske sposobnosti pa so bile znatno zmanjšane. Salazar, ki je bil diplomiran pravnik, je prvič stopil v portugalsko vlado kot finančni minister leta 1926, nekaj dni po državnem udaru maršala Gomeza da Costa, ki je strmoglavil parlamentarni režim in upostavil vojaško diktaturo. Zaradi spora z vojaškimi predstavniki je Salazar kmalu izstopil iz vlade, v katero se je vrnil, spet kot finančni minister, dve leti poz-Leta 1930 je ustanovil fašistično stranko »Unione nacional*, leta 1932 pa je postal predsednik vlade. To funkcijo je obdržal do 26. septembra 1968. Laird potrdil: Ameriški vdori tudi v Laos VVASHINGTON, 27. — Ameriški vojaki v Južnem Vietnamu so že večkrat prekoračili laoško mejo ter se na laoškem ozemlju borili proti «severnovietnamskim četam*. To je povedal ameriški obrambni sekretar Melvin Laird na seji neke komisije predstavniške zbornice. Seja je bila še 4 maja. vendar so Lairdove izjave objavili šele danes Šef Pentagona je dejal, da niso vdori na laoško ozemlje pomenili kršitve omejitev v delovanju ameriških čet v lindokini. ki jih je določil kongres, ker je slo za . akci.ie' katerih namen je bil »zaščititi življenje Američanov v Južnem Vietnamu*. Glede ameriške intervencije v Kambodži je Laird povedal, da je tovrstno operacijo pripravil že pred štirimi leti tedanji vrhovni poveljnik sil ZDA v Vietnamu general Westmoreland, da pa načrta takrat niso izvedli »iz političnih razlogov*. BANU. K, 27. Načelnik ameriške delegacije na pariških razgovorih za Vietnam David Bruce je imel danes v Bangkoku polurni razgovor s tajskim zunanjim ministrom Komanom o položaju v In-dokini. Nato je Bruce z letalom-odpotoval v London. TRŽAŠKI DNEVNIK 28. julija 1970 1KLEP PREDSEDSTVA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Nujno se je treba zavzeti za slovensko strokovno šolo Uspešen zaključek tečaja srbohrvaščine - Vloga na mini-strstva zaradi ukinitve poimenskega najemanja osebja ki bo zastopal deželnega ravnatelja urada za delo, ter Itala Fameo v imenu pokrajinske komisije za sezname. Med svojo prvo sejo je upravni svet soglasno vključil v svojo sredo dr. Angela Perija na predlog tržaške zdravniške zbornice. V pokrajinsko komisijo za sezname pa je upravni svet imenoval svoja člana dr. Armanda Breganta in Carla Danielisa. Zatem je upravtv svet razpravljal o vrsti sklepov in jih odobril. Ti sklepi so se tikali osebja bolniške blagajne, pravilnika o upravljanju premoženja blagajne, izdatkov za zdravstveno oskrbo za prvih šest mesecev letos ter vpisa upokojencev na podlagi zakona št. 613 v sezname za zdravstveno oskrbo. NA ZASEDANJU PRETEKLO SOBOTO V četrtek, 23. t. m., je bila na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja razširjena seja predsedstva, katere so se udeležili tudi strokovnjaki z raznih področij. Na seji je potekal razgovor predvsem o kritičnem stanju za slovensko gospodarstvo in študirajočo mladino na Tržaškem zaradi nerazumljivega zavlačevanja otvoritve slovenske strokovne šole. Da je strokovna šola, kakor tudi industrijski tehnični zavod s slovenskim učnim programom neobhodno potreben, je bilo že neštetokrat u-gotovljeno pri vseh najbolj reprezentativnih slovenskih in drugih organizacijah in še posebej na konferenci o slovenskem šolstvu v dolinski občini. Na seji je bila še enkrat poudarjena ogromna škoda, ki jo predstavlja pomanjkanje strokovnega šolstva za slovensko mladino, obenem pa pušča naše gospodarstvo brez potrebnih kvalificiranih kadrov za nadaljnji uspešni razvoj, ki ga tako življenjsko potrebujemo na številnih področjih, ki nam jih je fašizem ohromel pa tudi povojne prilike nam niso bile naklonjene. Zato je bilo izraženo enotno iin odločno nezadovoljstvo, kakor tudi zahteva, da pristojne oblasti pristopijo brez nadaljnjega zavlačevanja ■ rešitvi tega perečega in za slovensko narodno skupnost življenjskega vprašanja. Sprejet je bil nadalje sklep, da se Slovensko gospodarsko združenje še bolj intenzivno zavzame za rešitev tega vprašanja, da ga še posebej obravnava s svojo osrednjo organizacijo, Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo, za temeljitejšo akcijo preko slovenskih iz voljenih predstavnikov. Stanje o gornjem vprašanju sta uvodoma prikazala dr. Škerlj in inž. Stanič, v razpravo pa so po segli vsi prisotni. Predsednik Bole je obvestil prisotne o uspešnem zaključku 1. letnika dveletnih tečajev za srbohrvaščino s paralelkami za Slovence na trgovski akademiji «žiga Žois*, za italijanske tečajnike pa na «1-stituto Carli», saj je uspešno položilo izpite okrog 55 tečajnikov. S tem je bila tudi poudarjena u temeljenost pobude in akcije Združenja, da se organizirajo podobni tečaji, do katerih je končno prišlo po skoraj treh letih številnih intervencij na pristojnih mestih. Na seji je bil sprejet sklep, da Slovensko gospodarsko združenje pripravi in predlaga še program za tretji letnik, kajti ugotovljeno ie bilo, z ozirom na velik interes in potrebo, da se v tretjem letniku posveti čim večji del programa bolj izrazito strokovno komercialni pripravi tečajnikov, kakor tudi, da tovrstni tečaji zadobijo tako rekoč neko stalnost in kontinuiteto. V nadaljnji razpravi je uvodoma MiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiKiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii podal poročilo dr. Oblak o položaju, ki nastaja z ukinitvijo poimenskega najemanja osebja in z uvedbo numeričnega dodeljevanja s strani urada na delo. Na ta način smatra združenje, da bi bilo posebno prizadeto veliko število naših operaterjev v deželi Furlaniji -Julijski krajini, kakor tudi slovenska mladina, ki išče zaposlitve. Zato je bilo sklenjeno, da se po krene akcija za primemo prilagoditev odlokov, ki urejajo to vprašanje in da se naslovi vloga na pristojna ministrstva, forume in o-sebnosti. Predsednik Bole je prisotne seznanil s potekom priprav za volitve v obrtniško zbornico in bolniško blagajno, ki so bile prene-šene na 25. oktober t. 1., kakor tudi o drugem tekočem delu združenja. Odobrena javna dela na melioriranih področjih Na odbomištvu za kmetijstvo v Vidmu se je sestal deželni posvetovalni odbor za melioracije, ki je proučil številne načrte za melioracijska, gozdna in namakalna dela. Predvsem so odobrili načrt o izdatku 307 milijonov lir za okrepitev nasipov ob morski obali, ki varujejo meliorirano področje Brancolo. Nadalje so odobrili izdatek 98 milijonov lir za razširitev zadružne kleti v Rauscedu, kjer gojijo trtne sadike. Odobrit so tudi načrt za zgraditev zadružnega hleva v For-ni Avoltri v znesku 60 milijonov lir. Prav tako so odobrili načrt za podaljšanje nasipa na reki Tilment ob sotočju s potokom Degano, za kar bodo porabit 80 milijonov lir. Odobren je bil tudi načrt za zgraditev nove ceste, ki bo povezovala meliorirano področja v občini Pau-laro. Strošek bo znašal 69 milijonov lir. Za reguliranje reke Bele v obč:ni Naborjet pa bodo porabili 55 milijonov lir. 61 milijonov lir je namenjenih za zgraditev nove ceste na melioriranem področju Cellina-Meduna. Končno so proučili in odobrili načrte za zgraditev kmečkih vodovodov, med katerimi je najbolj važen načrt za vodovod v občini Srednje v Beneški Sloveniji, za katerega bodo porabili 25 milijonov. S«ja upravnega sveta bolniške blagajne trgovcev Bolniška blagajna trgovcev sporo ča, da se je prvikrat sestal njen upravne svet, ki je soglasno ponovno izvolil za predsednika Ervina Puppija. V upravni svet so na novo imenovali na podlagi zakonskih predpisov dr. Nicola Paseja, Trije odpusti v podjetju ltalux V Trstu se je pripetil prvi primer kršitve zakona o statutu o pravicah delavcev, odobrenega nedavno v parlamentu. Podjetje Ita-lux, ki zaposluje okrog 70 delavcev, je namreč brez upravičene u-temeljitve odpustilo tri delavce in med njimi enega člana notranje komisije. Ti delavca so bili znani po svoji aktivni udeležbi v stavkovnih bojih delavcev in so boli zato trn v peti podjetju, kar je pač očitno glavni vzrok za njihovo odpustitev z dela. V tovarni menijo, da gre za poskus ustrahovanja in za izzivanje. Zato so delavci takoj napovedali protestno stavko, ki je popolnoma uspela. Sedaj pa so vzele sindikalne organizacije stvar v svoje roke ter so posredovale na pristojnih mestih z zahtevo, da se zakon spoštuje. To podjetje kakor tudi druga v industrijskem pristanišču uživa med drugim tudi razne u-godnosti iz javnih skladov za pospeševanje industrije in zakoni o teh podporah izredno določajo, da morajo podjetja, ki dobe javne prispevke, spoštovat' zakonske predpise in delovne pogodbe. Zato je to ravnanje še toliko bolj vredno obsodbe. RAZPRAVA O PROGRAMU POKRAJINSKE UPRAVE Pristop k finansiranju slovenskega gledališča Za vprašanja osebja in preureditve po-krajinskih uradov posvetovanje s sindi. kali in občinami - Slovenci in unitverza Na pogajanjih za obnovitev levosredinske uipinaive v pokrajini se razprava o delovnem programu bliža koncu. Ostaja seveda še vedno odprto politično vprašanje oblike koalicije in njenih političnih predpostavk, kar je v glavnem odvisno od poteka pogajanj za sestavo vlade v Rimu. Ne mehanično, toda jasno je, da se posamezne stranke odirajo na stališča osrednjih vodstev in to pogojuje njihov odnos do partnerjev. Glede programa vse kaže, da ni posebnih težav. Delegacije peterice levosredinskih strank, KD, PSU, SSL, PRI in PSI, v glavnem zbirajo predloge in o njih razpravljajo. V glavnem gre za izvirni prispevek posameznih strank k o-smovnemu programskemu konceptu, ki ga je že pred časom orisal za KD poverjeni predsednik po- .....................................................................................Hiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Računski dvor je odobril deželni obračun za leto 1969 Obračun znaša 51,4 milijarde lir, od česar odpade na izdatke v kapitalu 38,4 milijarde, na tekoče izdatke pa 13 milijard Preteklo soboto je računski dvor proučil deželni obračun za leto 1969 ter izdal razsodbo o njegovi »parifi-kaciji*, to je odobritvi. Razsodbo spremlja poročilo, ki ga bodo izročali deželnemu svetu skupaj z obračunom, o čemer bo deželni svet razpravljal skupno s proračunom. Zasedanja računskega dvora so se udeležile njegove združene sekcije, navzoč pa je bil tudi generalni Ravnatelj državnega knjigovodstva dr. Bemes. Kakor je že postal običaj deželne uprave, so tudi letos pripravili obračun v predpisanem roku, tako da ga je lahko računski dvor odobril še pred 31. julijem, kar je zadnji rok. Prav tako je že postal pozitiven običaj, da deželni svet obravnava obračun prejšnjega leta skupaj s proračunom naslednjega. Tako se bo zgodilo tudi letos. Na ta način se koristno povežejo podatki iz obračuna s postavkami proračuna. Splošni obračun dežele je odobril odbor na seji 27. maja letos-Iz poročila, ki ga je pri tem podal odbornik za finance Tripani, je razvidno, da so uporabili sredstva, ki so bila na razpolago za lansko leto, v približno enaki višini kakor prejšnja leta. Obračun znaša namreč 51,4 milijarde, medtem ko so se obvezali za 38,4 milijarde izdatkov v kapitalu (74,6 odst.) in VČERAJ POPOLDNE V SREDIŠČU MESTA «Na pomoč, ugrabili so mi hčerko» a bil je le nedolžen sestanek «Ugrabitelj in ugrabljenka», ki sta s svojo dogodivščino razburkala domala vso kvesturo, sta se po dveh urah vrnila domov... s krajšega pomenka na Nabrežju »Mnogo hrupa za nič*... tako je naslovil eno izmed svojih komedij pred dvesto leti angleški dramatik, in v njo vpletel najrazličnejše usode prav tako najrazličnejših ljudi. »Mnogo hrupa za nič» pa je tudi najnovejša pravljica «by Trst*, kot bi se temu lahko reklo, času in okolju (tržaškemu, seveda) primerno prilagojena. V njej nastopata dve glavni osebi: mlado, komaj 16-letno prikupno dekle (ugrabljenka) in 34-letni temnolasi moški, na prvi pogled komaj dorasel mladenič (ugrabitelj). Vmes pa še dekletova mama in prijateljica ter, kot krona vsemu, skoraj ves oddelek letečega oddelka kvesture pod vodstvom dr. Petrosina, ki jč včeraj od 13. ure popoldne pa skoraj do 19. ure zvečer «iskal» ugrabljenko in ugrabitelja. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zgodba sama po sebi je tako preprosta, kot je lahko preprost nedolžen, mogoče še idiličen sestanek, med dekletom in njenim «plavolasim princem*. Kot že rečeno, se je včeraj po 13. uri razširila po vseh uradih kvesture, bližnjih ulicah okoli Ul. Roma (kjer je prišlo do »ugrabitve*) in kajpada po vseh redakcijah tržaških listov vest, da sta neznanca, okoli 25 let stara, ugrabila 16-letno Mariso Poropat iz Ul. Roma 28 in jo odvedla neznano kam. Dogodek naj bi se odigral takole: Marisa in njena prijateljica, 18-letna Adriana Cimjul z Reke sta ob 13.30 vstopili v dvigalo v IV. nadstropju omenjenega poslopja v Ul. Roma in se spustili do pritličja. Ko sta odprli vrata dvigala, pa sta zagledali dva moška. Eden od teh je hotel prijeti Adriano za noge, drugi pa je potisnil Mariso v dvigalo, zaprl vrata in se povzpel z njo do tretjega nadstropja. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Ostane dejstvo, da Marise in neznanca, pozneje so ugotovili, da gre za 34-letnega Livia Vessela iz Ul. Rossetti 45, ni bilo dve uri na ■pregled. Da sta se mogoče skrila nekje v poslopju? Tudi to tezo je bilo treba opustiti, saj je edino ■tanovanje v poslopju tisto v IV. nadstropju, kjer bivata Marisa in njena mati, v vseh ostalih nadstropjih pa so le poslovni uradi. Točno ob 15.05 pa je zazvonil v uradu kvesture telefon. Bila je Ma-risina mati, 45-letna Antonia Jaco-veich por. Poropat, ki je s hropečim in stokajočim glasom, z malce nerazumljivimi besedami izustila »Na pomoč, ugrabili so mi hčerko. Pridite nemudoma v Ul. Roma...* Ko so agenti z nekaj policijskimi vozili privozili do Ul. Roma, ju je v stanovanju že čakala prestrašena Poropatova in jim pričela pripovedovali »žalostno* zgodbo brez konca... «Moja hčerka Marisa je slišala čudne šume, ki so prihajali iz III. nadstropja. Stopila je v dvigalo, se spustila najprej do tretjega, potem pa v pritličje... In potem... Potem je ni bilo več...* »Je bila vaša hčerka zaročena?* so jo vprašali agenti. «Ne, ne... O tem sem popolnoma prepričana. Saj je komaj pred dnevi prišla iz bolnišnice, kjer je bila nekaj časa zaradi živčne izčrpanosti*. Malce drugačno verzijo je dala Marisina prijateljica, Rečanka, ki je dejala, da je Marisa spoznala v umobolnici nekega Vessela, ki ga je vzljubila. »Ste videli ugrabitelja?* «Ne, nisem mogla videti ne enega, ne drugega, ker sta imela sklonjeni glavi.* «Ampak sta jo ali je nista ugrabila?* «Ne vem. Marisa je šla z moškim v dvigalo, potem pa ne vem... Šla sem stran...*. Marisina mati je med razgovorom posredovala agentom še en podatek. Dejala je, da je prejšnje jutro ob 6. zjutraj, ko je odprla stanovanjska vrata, zagledala pred vrati moškega, ki je tam mirno spal. Dr. Petrosino se je takoj pozanimal, če podatek odgovarja resnici in podčastnik letečega oddelka kvesture Regia mu je odgovoril, da je prav on na materin telefonski poziv prišel »zbudit* mladeniča (bil je Vessel), ki je zaspal, ker »je bil truden, kajti še pred nekaj urami je bil skupaj z zaročenko*. »Gordijski vozel* se je pričel počasi razvezovati. Mlada Rečanka jim je dejala, da se je Marisa prejšnji dan srečala v baru »Stefani* z nekim moškim, katerega podatki so do pičice odgovarjali osebnim podatkom »ugrabitelja*. Sedaj pa je bilo treba samo čakati. »Trst ni Jug in takim ugrabiteljem težko verjamemo* so menili preiskovalci letečega oddelka. In res sta se »ugrabitelj in ugrabljenka* že pod dveh urah vrnila... domov. Z agenti sta se srečala prav na pragu hišnih vrat, Marisa pa, ki se je bala »da bi ne mati kaj zvedela*, se je onesvestila, tako da so jo morali z rešilnim avtom RK odpeljati spet v umobolnico. Livia Vessela pa so medtem odpeljali na kvesturo. «Bila sva na Nabrežju... za krajši pomenek* je malce zbegano priznal agentom. »Marisa bi morala .jutri odpotovati v Pulj. Tako sem jo hotel še enkrat videti. Rad jo imam*. «Sta bila zmenjena za sestanek?* »Da... Toda njena mati ni smela ničesar vedeti*. V bolnišnici je tudi Marisa potrdila to okoliščino. Šlo je le za za 13 milijard v tekočih izdatkih. ..............""""""................ Ti izdatki, ki znašajo 25,4 odst., so porazdeljeni takole: 3,9 milijarde za osebje (7,7 odst.), 3,8 milijarde za splošna bremena (7,5 odst.), in 5,3 milijarde za razne prispevke (10,2 odst.). Gre za izdatke, od katerih so odbili prebitke iz prejšnjih finančnih let. Ob odobritvi splošnega obračuna za leto 1969 je odbornik Tripani izjavil, da so bili podatki obračunov vedno bolj ugodni od podatkov v proračunu, bodisi kar se tiče tekočih izdatkov kakor tudi izdatkov v kapitalu. To je treba pripisati raznim prihrankom pri izdatkih, kar pomeni, da je deželna uprava zelo skrbno upravljala, poverjeni ji denar. To se vidi zlasti v primerjavi z drugimi deželami, saj znaša tekoči izdatek v naši deželi samo 34,1 odst. v primerjavi z drugimi deželami s posebivm statutom (dolina Aoste 48,2 odst,, Sicilija 46 odst., Sardinija 48,7 odst. in Tridentinska - Gornje Poadižje 36,9 odst. Kar se tiče obračuna, je treba poudariti tudi povečanje posegov v socialne namene, to je 4 mTijarde več kot v prejšnjem letu. Za šolstvo in kulturo so odobrili 2,3 milijarde več, za stanovanja pa 550 milijonov. V NEDELJO V DEVINU Uspel «ex tempore» za mlade umetnike Nedeljski slikarski «ex tempore«, ki ga je avtanarnna turistična u-stanova za devdnsko-nabrežl-nsko obalo priredila za najmlajše ljubitelje čopičev in barv, je izredno lepo uspel. Natečaja se je udeležilo 37 obrok, od katerih je bdlo kar 16 domačinov. Razsodišče se bo sestalo danes in bo Izbralo najboljša dela, ki jih bodo seveda nagradili. Vsa dela mladih umetnikov bodo razstavili v devinski šoli. Razstava bo odprta do 9. avgusta. Na vrtu hotela Ples v Devinu, kar terega je lastnik dal prirediteljem na razpolago, pa je bala veselica s tombolo, ki je privabila domačine in turiste. Domačimi so odnesli tri nagrade, dve pa sta pripadli turistoma iz Monze in Milana. Precej živahno le bilo v tekmah z vrečami, kjer so najboljša mesta pobrah Muiesan (Devin), Mettd (Sesljan) in I. Mervič (Devin). Na veselici je igrala nabreždnska godba na pihala, pevski zbor «Famtov izpod Grmade« iz Devina pa Je zapel več pesmi, med katerimi so bile tudi italijanske in furlanske. Danes, torek, 28. julija, oh 20. uri, bo pri Magdaleni spodnji, na vogalu med ulicama Pabrizio in Campa-nelle, javno zborovanje komunistične partije. Deželni tajnik KP Silvano Baclcchl bo govoril o političnem polttfalu in vladini krizi. Počil mu je varilni aparat Včeraj popoldne je 37-letni Pie-tro Madonia iz Ul. Caprile 13 delal na gradbišču podjetja SITE v Ul. sv. Marka 48, ko mu je nenadoma počil v rokah varilni aparat. Zaradi opeklin I. in II. stopnje po rokah in na vratu so mu v glavni bolnišnici nudili le prvo po- krajši pomenek med zaljubljence- moč im ga s prognozo okrevanja ma pred odhodom... v dneh odslovili. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 Zaključek vpisovanja v tečaj za popravne izpite Opozarjamo vse starše, ki so pre jeli ali riso prejeli dopisa za vpis svojih otrok v tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, da se vpisovanje zaključi v četrtek, 30. julija t.l. V tečaj smo povabili tudi tiste dijake prvih razredov višjih srednjih šol, katerim je ministrski odlok dovolil, da lahko prestopijo v drugi razred višjih srednjih šol s slabimi red' iz posameznih predmetov. S tem smo hoteli takim dijakom pomagati preko težav, na ka tere bodo gotovo naleteli v novem šolskem letu, zlasti iz jezikov in matematike, če so bili na koncu šolskega leta iz njih negativno ocenjeni. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega dl jaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 ali 26 s Trga Oberdan do prve postaje od bolnišnice INAM). Kdor ne more iz razumljivih razlogov priti osebno k vpisu, lahko to stori tudi po telefonu na štev. 93-167. RAVNATELJSTVO krajinske uprave dr. Mnchele Zanetiti. Talko so sinoči razpravljali tudi o vprašanju putolicizaeije slovenskega gledališča. Jasno stališče peterice je, da mora pokrajina pristopiti k finansiranju gledališča, kar tudi izhaja iz predhodnih dogovorov, katerih uresničenje je preprečila komisarska upraiva. Druga točka, ki je neposredno zadevala zahteve slovenskega prebivalstva, je odnos univerze do slovenskega prebivalstva in njegove kulture. O tem so predstavniki strank razpravljali v zvezi z obvezami pokrajinske uprave v šolstvu. Socialisti so predlagali ustanovitev posebnega inštituta na tržaški univerzi, kjer naj bi proučevali kulturo in tradicije slovanskih narodov, s posebnim ozirom na Slovence, medtem ko se «Slovemska skupnost* zavzema za ustanovitev stolice za slovenski jezik, kjer naj U se usposabljali šolniki, ki jim je bilo doslej treba posedati ljubljansko univerzo Predstavniki peterice, ki so se sestali ob 22. uri in nadaljevali neprekinjeno do polnoči, so obdelali tudi nekaj drugih točk programa, med temi vprašanja socialnega skrbstva in preureditev uprave, predvsem uradov. Glede vprašanj osebja in preureditve uradov so socialisti zahtevali, naj se ustanovi,in posebne delovne komisije, v katerih naj bi posvetovalno sodelovali sindikalisti. Za nekatere druge zadeve pa naj bi prišlo do posvetovanja s predstavniki občin. Razgovorov so se udeležili za KD dr. Zanetti in arh. Celil, za PSI Boniccioli, za SSL dr. Marc, dr. Mljač in dr. Leaiša, za PSU Miani in Fogher, za PRI pa Sergio Pn-cor Prihodnji sestanek bo v četrtek. ZOPET VAM LAHKO POSTREŽEMO Z NOVIMI KNJIGAMI IZ DRAGOCENE ZBIRKE NAŠA BESEDA Tokrat razpolagamo z izbranim delom ANTONA INGOLIČA (dve knjigi) JANEZA MENCINGERJA FRANA ERJAVCA TRST • Ulica sv Frančiška 20 Tel. 61-792 Paolo Dal Seno razstavlja v Šempolaju Jutri ob 19. uri bo v gostilni Gruden v Šempolaju otvoritev razstave slik s kraško motiviko, ki jih je napravil v Šempolaju in okolici milanski slikar, po rodu Tržačan. Paolo Dal Seno. Vsako poletje prihaja na Kras in spravlja na platno kraške motive. Tokrat razstavlja 25 svojih najnovejših del. Dekle s ciao v citroen VCeraj ob 15.55 sp sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 15-letoo Paolo Cosmjnd i® Ul. Sma-reglia 12, ka se je v Miramarsikem drevoredu pri trčenju s svojim motornim kolesom ciao v avto citroen, za volanom katerega je sedel 42-let-nd francoski državljan Jean Cadire 1® Pariza, pobila po obrazu, bedrih, obeh nogah ter dobila pretres možganov. Okrevala bo v 10 dneh. iiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA KRIŽIŠČU UL. GAMBINI Z UL C0NTI Samomorilni skok pod kolesa tovornjaka Včeraj zjutraj, nekaj po 8. uri, so agenitd letečega oddelka kvesture na telefonski poriv neznanca prihiteli v Ul. Čampi Elisl, kjer so nekaj metrov pred Trgam Rosmind našli na cesti že mrtvega 68-letnega šoferja Renata Pezzija i® Ul, Schiap-pairedli 50. Ob truplu Je stal 35-letni Gugliel-mo Grtmaldii 1® Boljunca st. 126, šofer tovornjaka s prikolico s tržaško registracijo, ki naj bi po domnevanju agentov, ki zadevo še preiskujejo, podrl priletnega moškega. Grimaldd Je od vsega začetka za-sMševanja priznal, da je podrl moškega (na prednjem delu vozila so agenti našli koščke Pizrijeve obleke), Pri tem pa Je odkrito dejal, da Je moškega videl le v trenutku, ko je prečkal cesto z namenom, da skoči pod tovornjak. Grimaldijevo lajavo Je potrdil tu- di neki mesar, ki je sledil vsemu prizoru. Dajal, da je Pezzi skušal v presledkih, verjetno v samomorilne namene, skočdtd pod tak avto-mobdl. Pri trčenju dveh fiatov voznika in 3 pešci ranjeni Do nesreče je zelo verjetno prišlo zaradi izsiljevanja prednosti - Od petih ranjencev so le dva pridržali v bolnišnici Na križišču Ul. Gambini z Ul. Contl se je včeraj zjutraj, nekaj po 11. uri pripetila zaradi verjetnega izsiljevanja prednosti lažja prometna nesreča, v kateri je bilo pet oseb ranjenih. Ob isti uri je 5(Metni steklar Paolo Piccdnmo iz Ul. detle Fornace 4 vozil svoj fiat 500 po Ul. Gambini proti Ul. Rossetti. Komaj Je privozil do križišča pa je trčil v fiat 850, s katerim je prav tedaj i® Ul. Contl, namenjen v Ul. Pascoli, privozil 55-letnl uradnik Giordano Del-mestre iz Ul. Oampd Elisd 30. Precej močan sunek je odbil večji fiat na desni pločnik Ul. Oonti, kjer je o-plaril tri pešce, ki so stali ob robu. Zaradi lažjih odrgnin po čelu, prsih in obeh komolcih so obema voznikoma ter 38-letnd Mariji Cor-rente por. Marčne 1® Ul. Gambdmi 36, nudili v glavni bolnišnici, kamor so jih odpeljali z rešilnim avtom RK, le prvo pomoč. Ostali dve ženski, ki sta bdila z Maronejevo na pločniku, 48-letmo Silvio Melito por. Cargnoli iz Ul. Piccardl 20 ter 77-letno Lucdo Bo-nifacio i® Ul. Gambini 36, pa so sprejeli, prvo na ortopedskem, drugo pa na nevrokirurškem oddelku bolnišnice. Zastrupitev z živili? Predvčerajšnjim ob 23.30 je na III. zdravniškem oddelku bolnišnice, kamor so jo sprejeto Istega dne ob 12.50, padlegla 72-letna Marija Sdtttpaldl iz Ul. Commerciale 125. Ob sprejemu v bolnišnico je priletna ženska povedala, da se je že nekaj dni počutila precej slabo, ker je zaužila nekaj pršuta in sira vrste 'gorgonzola’. OD SREDE DO SOBOTE Miljske poletne prireditve Od jutri do sobote bodo v Miljah za dobro voljo, smeh in zabavo turistov in domačinov spet poskrbele vesele skupine «Brivido*, »Bulli e Pupe», «Lampo», «Orgia», »Sv. Barbara*, »Spasimo* in «Trottola», ki so s svojimi alegoričnimi vozovi in maskami sodelovali v milj-skem karnevalu. Miljski pust je za domačine in Tržačane, ker takrat ni turistične sezone, pred štirimi leti pa je občinski odbor za razvoj turizma dal pobudo za vesele prireditve med turistično sezono v okviru »miljskega poletja*. Pustne skupine so se odzvale vabilu in prirejajo povorke, burke, vesele prizore, zabavo, ples, nastope godb itd. V Miljah bo torej od 29. julija do L avgusta veselo razpoloženje, smeh in zabava. V sredo bo ob 20.30 sprevod pustnih skupin z godbami in otvoritev prireditev. Nastopila bo skupina »Lampo* z «Oazo nasmeha*. V četrtek bo nastopila skupina «Brivido» z vodnimi vragolijami in starinskimi plesi, v petek nas bodo «odpeljali» na Havajske otoke, v soboto pa bo za zaključek višek prireditve, »nočna ekstaza* na kopnem in na morju. Vse dni bodo delovali kioski posameznih skupin z jedačo in pijačo, ki bodo tekmovale za najlepši kiosk. Vsak večer bodo igrale godbe na pihala. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRST - Ulica F. Filzl St. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 626,— Kanadski dolar 590,— Brit, šterling 1490,— Švic frank 145,— Franc, frank 110,— Belg. frank 12,— Hol. florinf 172,— Nemška marka 171,50 Avst. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 46,— Jug dinar (mali) 47,— Razna obvestila SPDT obvešča, da redna seja, 29 t.m. odpade. Odborove seje bodo red-no vsako sredo. KASTA obvešča, da v četrtek, 30. t.m., odpade odborova seja. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Florjana Zubana daruje Anica Furlan 1000 lir za Dijaško matico. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIii,i,milini,,i, Včeraj-danes Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Nocoj, ob 21. uri se bo pričel v gledališču Rossetti »Festival operet« 1970», ki ga je organiziralo gledališče Verdi skupno z Avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo. Z* prvo predstavo so izbrali Lombardovo in Renzatovo »Deželo zvončkov*. Nocojšnja predstava bo zaradi sodelovanja odličnih umetnikov prav gotovo privlačna. V glavnih vlogat bodo nastopili Aurora Banfi. v glavni vlogi Bombona .Franca Fabbrl (Nela), Glno Taddel (Hans), Edda Valente (Pomeranlja), Sandro Massi-mini (La Gaffe), Graziella Porta (Ethel), Nuto Navarrini (Tarquinio), Carlo Rizzi (Attanasio), Lino Savo-rani (Bazilijo) in Giantranco Sal«t-ta (Tom). Opereto, kt jo je zrežiral Giovannl Poli, bo dirigiral prof. Mario Bug*-melli. Scene je izdelala scenografska delavnica gledališča Verdi P' dežu, MIRAMARSK1 PARK Danes tedenski počitek. Nazionale 16.00 «L’amante svedese*-Ulla Jacobson, Folke SundqUist. Eden 16.30 «Una storia moderna r“ l'ape regina«. Ugo Tognazzi, Manna Vlady, Prepovedano mladini P«“ 18. letom Fenice 16,00 «Adu!terio allTtaliana*-Catherine Spaak, Nino Manfred*-Eastmancolor. Grattacielo 16.00 «Bye, Bye Barbara*-Technicolor. Prepovedano mladi*** pod 18, letom. Excelsior 16,00 »Non torno a ca** stasera.« Technicolor. Prepovedan« mladini pod 18. letom Ritz 16.30 «Di pari passo con 1 re e la morte«. Technicolor. P*(' povedano mladini pod 14. letom- Alabarda 16.30 «Gangsters 70». J°' seph Cotten, Franca Polesello. Pre' povedano mladini pod 18. let ofl>-Technicolor. Filodrammatico 16.30 «1 peccatl Madame Bovary». Edvige Fenecn-Technicolor. Prepovedano mlad*** pod 18. letom. Aurora 16.30 «Robin Hood 1’invinc'-bile arciere«. Technicolor. Cristallo 16.30 «1 due nemici«. * ‘ berto Sordi. David Niven. Technicolor. Capitol 16.30 «Carmen baby». Gl* Levka. Claude Ringer. Technlcol0r' Prepovedano mladini pod 18. *e’ tom. Moderno 16.30 «John and Mary». DJJ' stln Hoffmann, Mia Farrovv. Tecn-nicolor. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Impero — Zaprto. Vittorio Veneto 16.45 «Per favore no** mordermi sul collo«. Jack MacCo-wran. Ideale 16.30 «11 grinta«, John Waynl!l Kirn Darby. Technlcoior. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazla 16.30 «Vacanze sulla Cost* Smeralda«. Llttle Tony, S Dlo*1-sio, F. Amendola. Technicolor. Danes, TOREK, 21. julija ZMAGO Sonce vzide ob 5.43 ln zatone ob, 20.39 — Dolžina dneva 14.56 — Lu- j na vzide ob 00.51 ln zatone ob 17,35' Jutri, SREDA, 2». julija MARTA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,5, najnižja 19,2, ob 19. uri 26,1 stop., zračni tlak 1018,2 stanoviten, vlaga 49 odst,, veter 5 km/h severovzhodnik, nebo 3/10 pooblačeno, mor-je mirno, temperatura morja 23 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 26. in 27. julija 1970 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 60-letni Giovannl vi-doniš, 83-letnl Antonio Razzlnl, 83-letna Andrea Melli, 70-letna Anto-nia Sirotlch por. Vivoda, 71-letna Raimonda Balbi vd. Allaix 76-letna Aurelia Ceselin vd. Dallno, 65-letni Ruggero Falmann, 66-letnt Ottavio Depase, 79-letnl Luigi Michelazzi, 87-letna Amalia Fabič vd. Vallig, 87-letna Maria Grabo vd. Lunich, 70-letna Anita Cecconl vd. Pugliese, 59-letnl Carlo Cocolet, 75-letna Čarobna Sumoneta vd. Perčič, 69-letnl An. tonio Iacopich, 66-letni Guido Romano, 72-letna Maria Pittipaldi, 79-letna Paola Schutz vr. Pitassl, 66-letni Ni-colo Bruni, 71-letni Umberto Save-rio, 49-letna Giuseppina Ludvik. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ‘' Catinaccio in Marmolada. Nekaj P' { stih mest v avtomobilih. Plan t|> In pojasnila v Ul. Geppa 9. tel. 31* Zveza partizanov na Opčinab P. ( redi 9. avgusta izlet s tovariš*4 srečanjem na Nanosu ln s*cer,tw grobnico padlih, kjer bo počasti* njihovega spomina s položitvijo ca, potem k Vojkovi koči In k r' glednl točki. Prevoz z zasebnimi avtomobili. 'f|!1 sovanje pri tov. Renerju na Opčlh*'' • Cefl: 13«> Proseška št, 6 (tel. 2118 31). C«Pj za hrano (čevapčiči ln kosilo) Ur- SOŽALJ E š. d. Dendn-štdvan iareka svoje* članu Orlandu Žbogarju ob sth očeta Iskreno sožalje. 26. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama ln sestra KAROLINA PERČIČ roj. ŠIMONETA Pogreto drage pokojnice bo danes, 28.7.1970, ob 18. uri te kapele glavne bolnišnice v zgoniško cerkev in nato na domače pokopališče. Žalostno vest naznanjajo sin Pept z ženo Nado, hčerke Milka, Airica in Ivanka z možem Giorgijem, sestra Amalija, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo. Saiež, Medja vas, Trst, BaHkovLje, 28. julija 1970. GORIŠKI DNEVNIK 28. julija 1978 SLOVENSKE NAPISE V SLOVENSKIH KRAJIH ZA ŠTEVILNE POBUDE NI DENARJA kaj ni tudi slovenskega besedila? MUMKIIS:: Nagonskem gradu bi lahko prirejali večerno p red s ta vo «L uči in z voki «Pr° Loco» se zavzema za to m za druge pobude - Treba bi bilo izboljšati vojni muzej in strokovno oceniti vojne dogodke pri nas - Turisti so navdušeni nad enovitostjo grajskega griča V raznih forumih se je večkrat govorilo o razvoju Gorice na tuni-riistiičnem in kulturnem področju, vendar Je vse doslej ostalo le pri priredbi nekaterih osamljenih kulturnih manifestacij, ki imajo velik odziv v inozemstvu in v drugih kraji države ter se že več let uspešno ponavljajo, ne pustijo pa ti istih stalnih sledov v prebivalstvu in v tujcih, ki pridejo k nam. Manjika resnična turistična politika, ki bi morala v več lobih dati trdno osnovo turističnemu razvoju v Gorici in njeni okolici. To so stvari, ki jih predsednik garaške Pro Loco dr. Peilis vztrajno poudarja že leta in leta. Te stvari je dr. Peilis ponov}! pred ne s mn mmtrn Dvojezični napis — dobrodošlica v repontabrsko občino sn?ja'Vuljafno nekaj fot°grafii. ki, Km J1“ ** ^n' P°sneK P° našem' javirU’uV rePenta'btski občini. Obeh- 1 ,9<>mo še druge posnetke in skali tudi druge občine. so na vrsti v glavnem nanj*?? ta^)le ob cestah. Tako v zgo-^ 1 kot v repentabrski občini b]e °b . v*1<>di'h v vasi napisane ta-'meni vasi (v slovenščini in J^Janščini), ki sta jih postavili ta, občinski upravi. Poleg lila ?ydimo tudi napise samo v ita-sta u • ni na tablah, ki so jih po-viii pokrajinska uprava, cestno J^fje ANAS, pokrajinska turi-r^,1na, ustanova in zasebniki, ki so jAfpili parcele, jih ogradili z be-žvr°?-’. ai'’ bodečo žico in si tam adili hiše in hišice. Napise sa-r®znV 'talijanščini postavljajo tudi je na gradbena podjetja, uprava že-Vptl ,. >W. In to v popolnoma slo-ja .'h krajih. Kdor je pristojen ]; 'bajanje dovoljenj za postav-Vj Je napisnih tabel, naj uvelja-turii '^1° ln Pravico, da imamo >, naPise v slovenščini. Napisi Testa pa so stvar narodne in doslednosti posamez- na gostilnah, trgovinah, ka,J*Racijah, hotelih, mesnicah, pe-,arnah itd ------ “ hikadn0Sti de , rePentabrski občini imamo gle-Se slab zgled jn do sedaj ni ska aleg'a nobena beseda. Občin-po,, Oprava je pred nekaj meseci tie 7* ,a ob meji občine dvojezič-HjPspise z dobrodošlico turistom, ni jn trgovci pa so, v ogrom-ecmi, zelo »sramežljivi*. Napis, samo v italijanščini, ob pokrajinski cesti Prosek - Gabrovec ,,|lll|||||||l,,,|M,l||||,|||l|||||||||||||||nmm||||||||||||||,|||||||||||||M||||||M||||||m|||||||j|m)||||m|||| V NEDELJO NA «BAZOVIŠKI» CESTI Izgubil je nadzorstvo nad vozilom It' se je obrnilo s streho navzdol Voznik je za bežen hip uredil steklenice, ki so se na ovinku prevrnile kaj dnevi, ko je povabil v gostišče I f i,Ulriie’ v teh kul- Lantema d’oro na gradu novinarje I ?UI! dane®> bolj ge riških Batov, da bi seTn^S tot kdaikoli v preteklostl pomenili o raznih problemih, ki zadevajo njegovo področje. V gostišču Lantema d’oro, ki ga je pred kratkim dala v najem za simbolično liro ustanovi Pro Loco goriška pokrajinska uprava, je Pro Loco uredila sedež svoje ustanove, v njem imajo sedež tudi furlanski folkloristi, tu bodo uredili tudi stalno razstavo gor iških vin. Zaradi tega bi bilo treba preiti, stava «Lučd ln zvoki«, ki doživlja je dejal dr. Peilis, k strokovnemu v poletnih mesecih veliko uspeha preučevanju prve svetovne vojne, j v raznih krajih, tudi v naši bližini, Treba bi bilo v tem smislu pove-1 kot n. pr. v Mlramaru. Tudi na čati sedanja vojni muzej, ki j,e na-1 našem gradu bi bilo moč prirediti stanjen v Palača Attems. Treba bi kaj podobnega, bito zbrati razno dokumentacijo, najti morda kakšno staro orožjej ki leži zapuščeno v vojnih skladiščih, skratka, treba bi bilo opustiti spaminologij'o z zunanjim bleskom in poglobiti se v obojestransko preučevanje bitk v naših krajih. Tak način obravnave prve svetovne vojne bi privabil v naše kraje ljudi raznih narodov in to bi i balo zelo pozitivno. Gorica živi na stičišču različnih kultur in ljudje, ki se v teh kul- Ostamimo pri gradu. Dr. Peilis pravi, da bi občina ali pokrajina lahko kupili stavbo bivšega otroškega zavetišča Contavalle ter jo preuredila v mladinsko prenočišče, Plesalci iz Ločnika so se vrnili iz Zagreba Folklorna skupina iz Ločnika, ki je dosegla v zadnjem času lepe uspehe na svopih gostovanjih v Celovcu, Gradcu in po raznih krajih v Franciji, se je te dni vrnila iz Zagreba, kjer je sodelovala na veliki mednarodni reviji folklornih skupin, ki je trajala od 18. do 23. julija. Poleg 45 jugoslovanskih folklornih skupin iz raznih republik, je na tej reviji sodelovalo tudi 15 inozemskih skupin iz prav toliko držav. Posebno je bila veličastna nedeljska povorka, pri kateri so po zagrebških ulicah sodelovale vse sodelujoče skupine s svojimi plesalci in godbenimi ansambli. Goriški plesalci so dosegli tudi v Zagrebu lep uspeh in med povorko so razdeljevali številnemu občinstvu tudi turistične prospekte o Gorici in pokrajini, za katere je poskrbela goriška turistična organizacija Pro poco SINDIKALNE VESTI Kmečki delava so ugotovili pomanjkljivo izvajanje pogodbe Ukrepi izvršnega odbora INPS v korist krneč, kih delavcev glede figurativnih prispevkov Pretekli četrtek in petek so imeli kmečki delavci, ki so zaposleni pri veleposestvih Ente tre Venezie v Fossalonu, Brunner v Terrano-vi, SATCA v Angorisu, Piave Ison-zo v Villanova - Farra, Aziemda immobiliare agricola v Ronkah ter Pinat v Pierisu, svoje občne zbore, na katerih so sindikalni voditelji poročali o aplikaciji vsedržavne delovne pogodbe in o poviških, ki so bili doseženi z dodatno pokrajinsko pogodbo od 8. aprila t. 1. Govorili so tudi o sindikalni borbi delavcev na posestvu v Isola Mo- - način kako bi se medsebojno spoznali in razumeli. «Pro Loco« Ima velikopotezne načrte, nima pa denarja, s katerim naj bi te načrte uresničila. Katera koU manifestacija kulturnega ali folklornega značaja stane dandanes veliko denarja. S težavo dobijo prireditelji kulturnih srečanj ali mednarodne folklorne parade ali mednarodnega pevskega tekmovanja „ ... . , .....raium Jvama Goriški tunizem je precej let ži-1 potrebni denar. S še večjo težavo vel na posledicah ln spominih pr-1 je moč dobiti denar za kaj dru ve svetovne vojne. K nam so pri- i ge g a bajali vlaki in avtobusi palmi hiv- j Pri «Pro Loco« so mnenja, da bi ših bojevnikov, ki so se borila v | bilo treba valorizirati goriški grad naših krajih, vendarle ta turizem j Naselje na grajskem griču je eddn-nagloma plahni, ker teh bojevnikov s stverno, ohranilo je starinsko obli v «hostel». USPELO PRIZADEVANJE VODITELJEV DRUŠTVA vai j kdo zanj usodno. Zado-fcHiiornJe. Prav ta hip, da je po-Ziio^ua izgubil nadzorstvo nad vo-sha>, taK°. da je zavozil na drugo ■J cestišča. ' ta d Se. .ie mali fiat obrnil poprek ho n-Sl'i dok, nato pa še s stre-jhobiij.'?^0*- Neki mimoidoči avto-kolesi st' ki je zagledal vozilo s 'Al in nayzgor, se je hitro usta pri l,, Priskočil Colonni, ki si je klj(,i j dem karambolu zlomil levo 'airjo Ca’ si močno poškodoval levo pil J desno stran prsi in se iki-n c°lu, na pomoč. Posadil ga hal v av°.i avtomobil in ga odipe-fu H avno bolnišivco. artoPe!°, Sa bolničarji sprejeli na krev P.skem oddelku s prognozo o-Mikarij’ Ce ne bodo nastopile kom-JC| v približno 40 dneh. sprehodom na Nabrežja s^epca padla v morje ^Idne^9’. ki se .je v nedelio do-.l-lotn PnlPetila dvema slepcema, ■»touju Luigiju Pedersobju in emu Fiorenzu Siegi, bi lah- ko imela hujše posledice, kot jih je sicer imela. Moška, oba telefonista in prijatelja, sta se napotila na krajši sprehod po Nabrežju. Ko pa sta prišla do luškega poveljstva sta za trenutek izgubila čut orientacije in padla v morje. Njune klice na pomoč so ujele nekatere osebe, ki so jima takoj pri; skočile na pomoč. Nekdo je tudi telefonsko poklical osebje RK, ki je nemudoma prihitelo s svojim rešilnim avtom. V glavni bolniš ’d kjer so ju sprejeli na oddelku za oživljanje, bosta morala nesrečna slepca ostati zaradi «rahlih znakov zadušitve* približno 3 dni. Dan«s pogajanja o uveljavljenju pogodbe trgovinske stroke Danes ob 20.30 bo v Trstu sestanek predstavnikov Zveze trgovcev in sindikatov trgovinskih uslužbencev. Na sestanku bodo razpravljali o uveljavljenju nove delovne pogodbe trgovinske stroke, ki je Zveza trgovcev v naši pokrajini ni hotela doslej uveljaviti, češ da je treba prej skleniti pokrajinsko dopolnilno pogodbo. Stvar se že precej dolgo vleče in bi bil že čas, da se končno uredi. Na Travniku je bilo v nedeljo zvečer polno ljudi, vendair manj kot prejšnja leta. Pravzaprav so za goriško tombolo, ki so jo toliko let tradicionalno prirejali v korist zavoda «0. Lenassi« na dan sv. Petra in Pavla, minili zlati časi. Navade ljudi so se spremenile in za tombolo je iz leta v leto manj zanimanja, tudi zato, ker so bile nagrade premajhne za današnje potrebe. Eto pred leti je bila glavna nagradia 50.000 lir, v drugih krajih pa imajo tombole nagrade po 100.000 in 200.000 liir, v sosednjem jugoslovanskem pasu pa postavijo kot prvo nagrado kar avtomobil. Zaradi tega so letos tombolo od ložiili. Pravzaprav je niso nameravali niti priredi bi. Na dan svetega Petra in Pavla je bilo na Travniku vse mirno. Goriška Pro Loco pa je prevzela pobudo in tombolo priredila v nedeljo zvečer. Tudi tokrat bo šel dobiček v korist zavoda «Lenassi». Prodali so samo 4000 kartel, kar je malo. Do činkvine so se zmagovalci, bili so štirje, prikopali zelo hitro. Prvo nagrado v višini 30 tisoč lir so si morali porazdeliti: Franco Petrom, Gorica, Ul. Scala 11; Franca VittoreJli, Gorica, Ul. Morelli 11; Giorgio Bensa, Gorica, Ul. Moreli 8; Anna Emismi, Gorica, Drevored 20. septembra. Ko je napovedovalec prebral petintrideseto izžrebano številko, in sicer 51, se je z dveh strani trga oglasilo ■* tombola!*. Nagrado 100 tisoč lir sta si porazdelila Iodanda Petrini z Grada št. 8 in Mario Mas-sairi iz Ulice Piave. Drugo tombolo v višini 20.000 lir pa je dobila Giovanna Budatti iz Ulice Garza-rolli 22. 40-letoo Marijo Sobani te Jame!], ki je poročena v Milanu, Iker so ji zdravniki ugotovili, da se je porezala na kazalcu roke. Zena je bila na obiišku pri sorodnikih v Jam-Ijah ter je mlela meso na strojčku, kt ji je potegnil roko ln jo porezal. deljo zjutraj na trgu, da bi prisostvovali odhodu tekmovalcev ocenjevalne avtotekme, ki jo je priredilo prosvetno društvo «Oton Župančič* ob petindvajsetletnici svoje ustanovitve. Še več ljudi se je zbralo malo pred poldne, ko so se tekmovalci pričeli vračati, po dolgi in naporni poti in nihče ni zapustil svojega mesta dokler ni dospel zadnji vozač. Navdušenju ni hotelo biti konca, nadaljevalo s« je zvečer, ko so na prazniku domačega športnega društva «Juventina» podelili nagrade. • OBČINSKA UPRAVA obvešča upokojence, da bodo pokojnino namesto 2. avgusta izplačali 31. t.m. • Občina sporoča, da bo zaradi letne revizije ln splošnega čiščenja občinska knjižnica zaprta od 1. do vključno 20. avgusta. PSI v Ronkah odklonila sodelovanje v odboru Pokrajinsko vodstvo PSIUP je sporočilo, da je krajevna sekcija PSI v Ronkah odklonila sodelovanje v občinskem upravnem odboru te občine, za kar so jo PSIUP in KPI povabili še pred zadnjimi volitvami. Tekmovali so v glavnem mladi, mnogo je bilo med njimi štandrež-cev prisotni pa so bili tekmovalci iz Gorice in iz drugih slovenskih vasi. Tekma je bila izrecno za Slovence, saj so bila mnoga vprašanja s področja slovenske kulture in sploh s področja današnje slovenske stvarnosti. Sodelovali pa so tudi nekateri sodržavljani italijanske narodnosti, a vedno v skupini s Slovenci. Prireditelji so zelo zadovoljni. U-speh je dobil v številni udeležbi (sodelovalo je 39 avtomobilov), uspeh je bil v sodelovanju drugih prosvetnih društev, v navdušenju mladih avtomobilistov in predvsem v sodelovanju vsega štandreškega prebivalstva. Marsikdo, ki je prej stal ob strani, se je. ob priliki te manifestacije približal društvu in tudi ponudil Svoje konkretno sodelovanje. Med tekmovalci so najbolj zadovoljni tisti, ki so zmagali in ki so dobili kot nagrado pokale, denarne vsote ali druga praktična darila. Zadovoljni so vsi, ki so tekmovali, saj je bila to velika manifestacija slovenske mladine, že druga letos po veličastnem prvomajskem štafetnem teku. Zahvaliti se moramo nadobudnim voditeljem društva *0-ton Župančič*, da so prišli do te zamisli. Življenje naše manjšine se ne sme odvijati le po stari progi običajnega prosvetnega delovanja, najti mora tudi nove, modeme prijeme, Poletne počitnice Državne biblioteke Državna biblioteka v Gorici bo zaprta zaradi poletnih počitnic od 1. do 17. avgusta. V tem času, samo ob delavnikih, bo pisarna odprta od 10. do 11. ure, samo za vračilo izposojenih knjig. Od 17. do 29. avgusta bodo imeli v biblioteki poletni urnik. Ob delavnikih bo knjižnica odprta le v jutranjih urah, od 9. do 12.30. Od 31. avgusta dalje bo knjižnica spet redno delovala; odprta bo ob delavnikih neprekinjeno od 9. do 19. ure. ..........'"''''»i'..........mu.,,,.,,,,,,...„„„„„„„„„. V SOBOTO ZVEČER V ŠTEVERJANU POLNAG SE JE KLATIL SUMLJIV TUJ MLADENIČ Na gori.ski kvesturi so ga oblekli in odpremi!! v Benetke; od tod pa ga bodo poslali domov v Francijo V soboto zvečer so videli vašča ra ulz Steverjana krožiti po polju v bližini vasi sumljivega neznan-ca, ki se je gol do pasu in v samih hlačkah klatil brez dlja okrog. Zadeva se jim je zdela sumljiva in obvestili so krajevne orožnike. Ti Pr! mletju mesa se je porezala Včeraj so za 20 dni sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Tržiču so sli na označeno mesto in tam v resnici opazili tujega mladeniča ter ga povabili v kasarno. Izkazalo se je, da je Francoz in ker so imeli težave z jezikom, so ga spremili na goriško kvesturo, , .^r, ,so 8a na uradu za tujce zaslišali. Mladenič je izjavil, da se imenuje Robert Lorence, ima 20 let je doma iz Meluna v okraju Senna in Marna ter da se je prostovoljno oddaljil od doma pred približno mesecem dni. Na področju Steverjana se je mudil že več dni Tekmovalec pred kontrolno komisijo v Doberdobu ter šel večkrat skrivaj na jugoslovansko stran. Zadnjič ko se je mudil na jugoslovanskem področju naj bi mu nekdo odvzel kovček, vse dokumente in celo obleko. Zato je sklenil, da se vrne v Italijo in od tod nazaj domov v Francijo. Njegovim izjavam uradniki na kvesturi niso preveč verjeli, še toliko bolj, ker je večkrat zašel v protislovja, ter so ga odposlali v Benetke z nalogo, da se predstavi tam na francoskem kon zulatu. Seveda so mu pred odhodom preskrbeli tudi nekaj obleke. Mladenič je navaden delavec in francoski konzul bo poskrbel za njegov povratek domov. Števerjanci Pa, ki mu niso povsem zaupali, so se po njegovem odhodu oddahnili. Dva ranjena pri nedeljskem motornem krosu v Grojni Preteklo nedeljo dopoldne je goriško moto društvo »Medeot« organiziralo moto-kros dirko, katera je šla tudi skozi Grejmo. Edien od udeležencev, Izletni Gtorgio Bernard iz Trsta, Sprehajališče sv. Amdrea 34, pa j© na križišču v bližini gostilne «Pri Mirkotu« v Grojni trčil s svojim vozi lom ob skuter, kd ga je vozil 36-letni Alessamdre Probtio iz Gorice, Ul. Vlittorio Venečo 65 od Steverjana proti Gorici. Trčenje je bdio precej močno in oba vozača so nemudoma odipremili v goriško splošno bolnišnico. Trža-^»niu so tam ugotoviM zlom leve roke v zapestju in druge poškodbe ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Prav toliko časa bo moral ostati v bolmišnioi tudi Prot-to, ki so mu ugotovili zlom leve noge ln druge poškodbe. Nesreča se je pripetila ob 11.30 in cestna Policija je ugotovila tudi precejšnjo ^kodo na občih vozilih. oprijema. Zaradi tega ima sedanje vodstvo društva «Oton Župančič* v štandrežu popolnoma prav, ko poleg pevskega zbora in dramske družine hoče uvajati še nove oblike delovanja, od nedeljske avtomobilske tekme do šahovskega tečaja. Zaradi tega se moramo s tega mesta javno zahvaliti predsedniku društva Danilu Nanutu, voditelju avtotekme Karlu Nanutu in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri lepem uspehu nedeljske prireditve. V Štandrežu so včeraj' dolgo komentirali izid tekme in nekateri komaj čakajo.... prihodnje leto, ko se bo ponovila. Po vseh naših krajih, koder so šli avtomobili, je bilo polno ljudi. Tako v Pevmi kot na Oslavju, tako v Števerjanu kot po raznih kraškin vaseh, tako tudi v Sovodnjah. Ljudje so bili radovedni in zelo lepo se jim je zdelo videti rdeče športne avtomobile, na katerih so bili nalepljeni listi s številkami in s slovenskim napisom. Nekateri tekmovala' so bili »oboroženi* s knjigami, časopisi, zemljevidi. Drugo vprašanje je bilo posvečeno novemu sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2. Nekateri so kar «po staro* napisali UL;ca Ascoli 1. Tekma je bila prirejena ob 25-letnici ustanovitve društva »Oton Župančič*. Kljub temu da je bila ta obletnica napisa na na vseh formularjih, ki so iih imeli tekmovalci, ni znal marsikdo odgovoriti na vprašanje »koliko let ima naše društvo*. Pred tednom dni je bila otvorjena občinska knjižnica v Sovodnjah. Naš list je o tej otvoritvi veliko pisal: odgovori na vprašanje, kdaj je bila otvorjena zadnja knjižnica v Sovodnjah, pa niso bili vsi točni. Nekdo je napisal celo številko leta izpred prve svetovne vojne. Eden med tekmovalci »ni našel* Čedada in ni šel zaradi tega skozi to mesto. Nekateri niso šli niti skozi' prvo kontrolno postajo v Števerjanu. Drugi so šli kar po glavni cesti Gorica Trst in se niso zmenili za kontrolno postajo v Sovodnjah. V neki beneški vasi je avtomobilist spraševal domačine kdaj .je umrl pesnik Ivan Trinko, pa mu je neki stari mož dejal, da je neki Trinko umrl teden prej. Nekemu sovodenjskemu tekmovalcu pa je sotekmovalec zagotovo odnesel prvo mesto. Pravilno je odgovoril na vja vprašanja, prišel je na cilj še kar točno, le pri enem vprašanju »e mu je zataknilo in je zaradi tega moral plačati veliko stotin točk pena-la ter se plasiral na zelo slabo mesto: kaj je bilo temu vzrok? Vprašanje se je glasilo: »Koliko dreves raste sredi parkirnega prostora na Stari gori?*. Drevesa so tri, šofer pa je v avtu nemirno čakal prijatelja, ki je počasi štel vsa okrog stoječa drevesa, ki jih je več kot sedemdeset. Na zadnje mesto se je plasiralo žensko moštvo, sestavljeno iz štirih štandrežkih predstavnic než nega spola. Marsikdo je protestiral, ko je ta skupina odpotovala. Ker so to bile mlade soproge prirediteljev, so bili vsi ostlai tekmovalci prepričani, da bodo znale že vnaprej vsa vprašanja in zadevajoče odgovore. Rezultat pa kaže, da so znali njih možje doma vestno molčati o vprašalni noli in da niso torej vedno žene tiste, ki doma vse vedo in ukazujejo. Tekmovalo je, kot smo dejali, 39 avtomobilov. Na cilj jih je dospelo brez diskvalifikacije 27, kar je zelo lepo število. Izločenih je bilo dvanajst avtomobilov, bodisi ker niso imeli vseh kontrolnih žigov, ali ker niso odgovarjali na vsa vprašanja. Eden je bil diskvalificiran, ker je šel skozi Mariano s precejšnjo nedovoljeno hitrostjo. Evo lestvico rezultatov: 1. Danilo Peterin, Aleš Kušič, 136 točk penala; 2. Devan Briško, Edvin Marušič, 186 točk: 3. Ivan in Viljem Zavadlav, 225 točk; 4. Leopold Gomišček in Rudi Cantelli, 226 točk; 5. Franco Macchdatella in dekle iz Rupe, 229 točk; 6. Ar- naldo in Roberto, 231 točk; 7. Da- rio Nanut in Mirko Plesničar, 268 točk; 8. Miloš Tabaj, Nevenka Mozetič, Igor in Branko, 305 točk; 9. Dušan Lutman, 336 točk; 10. Boris Zavadlav, 378 točk; 11. Ace Mer-molja in Neda Dornik, 383 točk; 12. Jordan Boškin in Danilo Silič, 459 točk; 13. Milivoj Hoban in Viljem Žezlin, 461 točk; 14. Marjan To mažič, 492 točk; 15. Egon Nanut, 547 točk; 16. Tomšič in Devetak, 573 točk; 17. Milojka Morel, 620 točk; 18. Vojko Cotič, 629 točk; 19. Vojko Lutman in Gianni Brajnik, 690 točk; 20. Ivan Berdon in Rudi, 708 točk; 21. Miro Kuzmin, 827 točk; 22. Milan Gomišček in Bruno Gaiotto, 962 točk; 23. Giordano Rijavec in Marjan Roner, 967 točk; 24. Mario Gaeta in Jure Brajnik, 1.34 točk; 25. Vid Primožič, 1.148 točk; 26. Edi Makuc in David Briško, 1.432 točk; 27. Breda, Tatjana, Jerica in Ana, 1.800 točk. Zvečer so na nogometnem igrišču Juventine podelili nagrade. Prvoplasiranim avtomobilistom so podelili pokal društva «0. Župančič* in 20.000 lir v gotovini, drugim pokal Slovenske prosvetne zveze in 10.000 lir v gotovini, tretjim pokal Primorskega dnevnika in 5.000 lir v gotovini, četrtim pokal zavarovalnice «L’Abeille» in zaboj pijače dar marketa «S. Andrea*, petim pokal trgovine Koren iz Gorice in zaboj pijače dar marketa «S. Andrea*. Sledila je še podelitev nagrad e-kipam (vsako ekipo so sestavljali trije avtomobili). Prvo nagrado, pokal društva «0. Župančič* in tri salame, je dobila ekipa štev. 5 iz Štandreža (Ivan Zavadlav, Dušan Lutman, Leopold Gomišček), drugo nagrado, pokal »Juventine* in dva zaboja sadnih sokov, dar tvrdke Danilo,, Nanut,, je dobila ekipa štev. 3 iz štandreža (Egon Nanut, Jordan Boškin in Devan Briško), tretjo nagrado, pokal pokrajinske uprave, pa ekipa štev. 2 iz Gorice t Rijavec Giordano, Aleš Kušič in Ace Mermolja). Edina ženski ekipi, ki se je udeležila ocenjevalne avtotekme, in ki je dospela zadnja na cilj, so poklonili zaboj sladkega vinca, dar tvrdke Marzoli in Nanut iz Štan-dreže. Za nagrade so prispevali, poleg omenjenih trvdk, še Kmečka banka ,n avtoprevozno podjetje »La Goriziana*. Prireditelji se po našem listu lepo zahvaljujejo vsem tekmovalcem. darovalcem in domačinom, ki so kakorkoli sodelovali, ter vsem članom prosvetnih društev, ki so pomagali pri dobri izvedbi te športne manifestacije. Posebna zahvala tistim števerjancem, Doberdobcem, Benečanom in Sovodenjcem, ki so pomagali na kotrolnih postajah, zlasti sovodenjskemu županu češčutu, ki je sodeloval pri sovodenjsk: kontrolni postaji. rosini. Prisotni delavci so soglasno poudarili svojo pripravljenost, da s sindikalno borbo podprejo svoje delovne tovariše. Poleg tega so ugotovili, da delodajalci ne izvajajo vseh sprejetih določil in obvez. Zato so delavci poverili svojim sindikalnim predstavnikom pri CGIL, CISL in UIL, da posredujejo pri prizadetih posestnikih za točno izvajanje določb državne delovne pogodbe in pokrajinskega dodatka. Izvršni odbor INPS v Gorici je v zadnjih dneh proučil več pritožb proti zavrnitvi prošenj, ki so jih predložili kmečki delavci z namenom, da bi računali za pokojninske prispevke tudi figuralne prispevke za kmečko brezposelnost ne-glede na število delovnih dni. Odbor INPS je ugodno rešil take prošnje in vsakemu kmečkemu delavcu, ki prejme letno do 220 dni podpore za brezposelne, bodo do te vsote akreditirali tudi zavarovalne prispevke. Do sedaj je bila najvišja mera teh prispevkov 156 dni za moške in 104 dni za ženske. Iz tega izhaja, da bodo v bodoče prizadeti delavci lahko hitreje dosegli za pokojnino potrebno vsoto zavarovalnih prispevkov in tudi potrebno število zaposlitvenih let. VERDI 17.00: «Senza sapene naento dl lei», F. Leroy in P. Pitagora, Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom pre-povedan. CORSO 17.15: tcUn uomo per tutte le stagiand«, S. York ln O. Wel-les. Ameriški barvna film. MODERNISSIMO 18.00—22.00: «La-soiaiteli vivere«. Dokumentarni film o favni v barvah. VITTORIA 17.30—21.30: «La ragaz-za con la pištola«, C. Guiffre ln M. Vlitito. Italijanski kimemasfco-pe v barvah. CENTRALE 17.30-21.30: «Madate contro H vatnpdro«, G. Scott ln G. M. Canaie. Italijanski kinem*. skope v barvah. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: ((Agente 007 al servirno di Sua Maesta«. Barvni flibn. PRINCIPE 18.00: «La magnifica sfl-da», D. Loy ln R. Ross. Nova Gorica SOČA «Ho», francoski barvni film — ob 18.15 tol 20.15. SVOBODA «Noč vlomilcev«, angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. PRVACINA Prosto. RENČE «Glas v viharju«, ameriški film — ob 20.30. KANAL Prosto. ŠEMPAS «Razposajeni», francosko-Italijanski barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 — tel 35-38. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52 — tel. 72-701. <, n ’ Avtomobil je pripravljen za odhod na startu Takoj po studu na (lavnem tofu v Štandrežu RAZMIŠLJANJA OB VRHUNCU TURISTIČNE SEZONE Rešitev iz «velike gneče je le v družbenem dogovoru Iz Zahodne Nemčije jih gre na letni dopust v tujino že 14 milijonov Kako razporediti prosti čas, da ne bo na cestah in v gostiščih gneče DUNAJ, 27. — Iz krogov cestne prometne policije se je zvedelo. da je bil v zadnjih dveh, treh dneh na prehodih iz Nemčije v Avstrijo ter iz Avstrije v Jugoslavijo in Italijo tolikšen avtomobilski promet, kakršnega doslej še niso beležili. Iz raznih predelov Zahodne Nemčije je v teh dneh rinilo tproti jugu» okoli 80.000 avtomobilov. Zato so se na posameznih prometnih arterijah in magistralnih cestah ustvarjale dolge kolone. nič boljše pa ni bilo na nekaterih mejnih prehodih, kjer so se ustvarjale tudi do 14 km dolge kolone. Avstrijske oblasti so zato opozorile svoje državljane, ki nameravajo v tujino, naj ne hodijo čez mejo na mejnih prehodih magistralnih cest, pač pa naj si izberejo kak stranski prehod. Tako je bilo te dni po poročilih avstrijskih prometnih krogov. Če bi pobrskali po lanskoletnih časopisih, bi ugotovili, da lam ob tem času ni bilo veliko bolje. Kaka bo prihodnje leto ob tem času? Hamburški list »Dte ZeiU objavlja v zvezi z zdhodnonemškim turizmom članek, ki ga je vredno povzeti zato, ker ugotovitve, številke in podatki veljajo za Zahodno Nemčijo, problemi, ki so nakazani in rešitve pa bi veljale tudi za druge dr-iave. Prepustimo besedo hamburškemu listu. Ponovno so milijoni' in milijoni ljudi povzročili pravo gnečo. Na kolodvorih se prerivajo v vlake, na letališčih nestrpno pričakujejo, kdaj jih bodo poklicali, da se povzpno v svoja charter - letala, toda največ ljudi se zno.V, kolne in razburja v krajih, kjer ceste prehajajo v tuje države, to se pravi na mejnih prehodih, kjer zgneteni v pločevinastih škatlah, ki jim pravimo avtomobili, čakajo na vrsto, kdaj bodo šip preko meje. Velikanski poletni val potovanja na počitnice se je spremenil v pravi vrtinec. Selitev narodov na kolesih muči in požira svoje pro stnvoljne žrtve. Vsako ieto se želja po potovanju in po novih krajih vedno bolj veča in zaradi tega je potovanje na letni počitek iz leta v leto nevarnejše ali vsaj težavnejše. V letu 1968 je na vsem svetu odšlo v tujino, torej v kako tujo deželo na oddih 141 milijonov ljudi, lani jih je bilo že 153 milijonov. Tudi prebivalci Zvezne republike Nemčije iz leta v leto raje potujejo. V letu 1969 je odšlo na počitnice 25 milijonov državljanov, letos bo to število še večje. Lani jih je od 25 nral'jonov, kolikor jih je odšlo na letni dopust, 14 mili jonov odpotovalo v tujino. V velikih mestih, kakršen je Hamburg, ostaja doma še vedno približno 30 odstotkov šolskih otrok. Od celotnega prebivalstva Zvezne republike Nemč;je v starosti nad 14 let, jih odhaja 40 odst. na pot v času letnega dopusta. Tri četrtine teh potovanj odpade na junij, julij in avgust. Tako je bilo tudi lansko leto. In tudi tedaj, ko nekdo ni primoran izbrati te mesece za svoj letni dopust, ker nima šoloobveznih otrok, ali ker v tem času njegovo podjetje ne- odhaja kolektivno na letne počitnice, se bo odločil za dopust v tem času, ker meni, da bo v tej dobi vreme najbolj sončno Seveda bodo odgovorni ljudje skušali urediti tako, da se bo promet bolj naglo odvijal. Cariniki na mejah bodo bolj ekspeditivni in v radijskih programih bodo tudi posebne informacije o prometu na cestah. Ustrezni organi bodo tudi sicer poskrbeli za čim več V red na cestah. In kljub temu bo v letošnjem počitniškem valu ostalo na cestah najmanj pet tisoč žrtev. Kakor je znano, se vedno bolj pogosto preučuje gospodarski učinek turizma, medtem ko se še ni ali se je še premalo preučeval njegov družbeno političrv učinek. Šele pred nedavnim se je »študijski odsek za turizem* začel ukvarjati s to neznanko na sestanku v Stam-bergu pri Muenchnu. V najnovejšem času se močno napadajo t'sti, ki so edini krivi za srečo in kaos na cestah. Največ kritike gre na račun ministrov za bogoslužje in šolstvo v zveznih deželah. Gre namreč za razporeditev šolskih praznikov, t. j. kdaj naj se ti začno in kdaj končajo; ali v vseh šolah hkrati ali pa v šolah ene pokrajine tako, v šolah druge drugače itd. Toda za sedaj še ne kaže, da bi se leta 1971 začetek ali konec šolskega leta oziroma šolskih praznikov uredil drugače kot je bilo doslej. V najboljšem primeru bo to možno šele leta 1972. Ne smemo pa pozabiti, da bodo tega leta v Muenchnu olimpijske igre, ki bodo povzročile nove prometne probleme. V aprilu je bil v Bonnu poseben sestanek, na katerem so zbrali podatke in začrtali shemo, po kateri naj bi našli v grobih potezah rešitev vsega tega, kar se v danih razmerah rešiti more. Po tej shemi bi več zveznih dežel bilo povezanih v bloke in ti »bloki* bi po vrstnem redu v petletnih razdobjih menjavali čas ali dobo, kdaj bi se začeli praznik1, kdaj bi se začeli dopusti. Dobe letnih dopustov bi se vedno začenjale sredi tedna in to v času med 15. junijem in 15. septembrom in pod pogojem, da bi prekinitve med vrnitvijo e-nega turnusa s počitnic in odhodom druge skupine bile čim krajše. Mnogi se opredeljujejo za idejo, da bi se čas letnih počitnic razdelil v tri velike med seboj povezane časovne odseke v letu. Starši, šolajoča se mladina, profesorji, gostinci, prometni strokovnjaki, direktor.!' zdravilišč in počitniških domov, socialni delavci, organizatorji potovanj in še cela množica drugih zainteresiranih ljudi in krogov pa zahteva, da naj bi bilo zadovoljeno tudi njihovim željam in zahtevam. Toda kdo bi mogel zadovoljni željam in zahtevam vseh ljudi, vendar tudi v primeru, če bi se našla rešitev, bi nihče ne mogel zadovoljiti željA vseh ljudi glede vremena. Ministri za bogoslužje in šolstvo v vseh zveznih državah pa so vezani s »hamburškim sporazumom*, ki so ga 1964. podpisali predsedniki njihovih republiških vlad v zvezi s poenotenjem šolstva. Ta sporazum med drugim predvideva naslednje: »Letne šolske počitnice se bodo določile prvenstveno v skladu s pedagoškimi zahtevami*. S tem je treba vzeti v poštev enega od številnih dejavnikov pri organiziranju letnih počitnic in ta element je dobil prednost pred vsemi drugimi. Gre namreč za interese šolskih otrok. Toda tedaj ko industrijska družba sede na svoja ko-iesa v času 1 etri h počitnic, je treba vzeti v poštev tudi druge važne interese: ministri morajo misliti tudi na račune gostincev, na naložbe v turistične zmogljivost’, na sporazume s turističnimi organizacija- Tudi tedaj, če ri šlo le za šolarje in študente, bi se težko našla primerna rešitev. Tudi tu namreč obstajajo določena neskladja, ki jih je težko rešiti. Pri organiziranju dobe letnih dopustov pa ima velik pomen tudi na novo pridobljeni vedno večji prosti čas. Toda to, ali bo človek uspel organizirati svoj prosti čas, še posebej čas svojega letnega dopusta, je od- visno še od nečesa drugega, namreč ali bo sploh mogel «obstati» v sodobni industrijski družbi. Edino tedaj če bo človek — edino živo bitje, ki razumsko dela — znal organizirati svoj prosti čas, edino tedaj bo mogel postati in ostati svoboden. človekovo svobodno odločanje se mora uskladiti z organizacijo družbe in to ne samo na področju de la, ne samo na klasičnih področjih političnih sklepov. Kadar gledamo na gnečo na ko lodvorih, letal/ščih, na plažah in celo na planinah, se moramo zavedati, da so to »posamezniki, ki potujejo vsako leto, vsakdo s svojimi željami, upi in pričakovanji*. Če želimo rešiti vse tiste probleme in težave, ki jih doživlja in jih bo posameznik doživljal v času, ko bo osvobojen dela in ko bi moral počivati, tedaj moramo vsi skupaj vedeti, da se vse te težave morejo rešiti izključno v medse bojnem, to je družbenem dogovoru. Posameznik je prizadet, toda on sam kot tak ne more ničesar, edinole družba, edinole skupnost mu more pomagati. W. R. V bližini nabrežlnskega portiča (Foto M. Magajna) ■ IIIIIIIIMIINIIIlIllIllllllllllllllllllIlllMlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii POT DO NOVEGA TEHNIČNEGA DOSEŽKA JE ŠE DOLGA Barvni televizor bo stal v Italiji pol milijona lir Rai-TV se je že odločila za nemški sistem PAL - «Pozabljivost» italijanskih tehnikov za občutljivost barv - Čez deset let štiriurne oddaje Že dolgo časa je v Italiji govor o barvni televiziji. V ZDA imajo barvno televizijo že od leta 1960, ko so barvne sporede predvajali po dve uri na dan, od leta 1967 pa ves dan. Prav tako je bilo na Japonskem. V Vel. Britaniji so začeli prodajati televizorje za spored v barvah marca leta 1968, v avgustu pa so začeli predvajati barvne sporede po dve uri na dan. V Franciji so u-vedli barvno televizijo oktobra 1968, v Zahodni Nemčiji 25. avgusta po 8 ur dnevno, v SZ pa oktobra 1968. Kako pa je v Italiji? Na sedežu RAI - TV v Rimu so pred nedavnem imeli sestanek, na katerem so govorili o uvedbi barvne televizije. O tem se v Italiji že dolgo ni govorilo, točneje od 17. marca 1968, ko je parlament odobril petletni gospodarski načrt, ki ga je predložil tedanji minister za proračun, socialist Giovanni Pieraccini. Na podlagi tega načrta so do leta 1970 odložili vsakršno investicijo za barvno televizijo. To odločitev so sprejeli, da bi se izognili pritrsku, ki bi ga nova tehnična pridobitev izvedla na družinski proračun vsakega posameznika. Cena barvne televizije znaša namreč približno pol milijona lir in malokdo bi se znal odreči tej ugodnosti', čeprav bi se moral zanjo do skrajnosti zadolžiti. Z druge strani pa bi uvedba take televizije znatno vplivala tudi na italijansko industrijo, ki še r» bila pripravljena za izdelavo takih televizorjev in bi bila morala naprave uvažati ter s tem močno TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 Pratika; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Naši pomorščaki; 19.25 Jazz; 19.40 Zbor »Rečanj*; 20.00 Šport; 20.35 Čajkovski: »Pikova dama*. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.35 Radijska priredba. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.15 20.000 lir za vaš program; 10.00 Juke box; 10.15 U-speli motivi; 11.15 Od plošče do plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba; 14.40 Fumo-rama; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Melodije za vsakogar; 17.20 Naši pevci; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.30 Plošče RCA; 18.45 Ritmi za mladino; 19.15 Literarna oddaja; 19.30 Resna glasba; 20.00 Orkester Lou Snider; 20.30 Prenos RL: 23.10 Motivi za vsakogar; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 13.15 Glasbeno-govomi spored; TOREK, 28. JULIJA 1970 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Beethovnove skladbe; 16.30 Spored za mladino; 18.45 Nove plošče; 19.05 Glasbene počitnice; 20.20 G. Verdi: «Un ballo in ma-schera*; 23.35 Solisti lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 20.30 Poročila; 8.40 Operna glasba; 9.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 15.40 Filmska glasba; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Vreme in glasba; 21.00 Glasbeni spored; 21.40 Ndve pesmi; 22.10 Prokofjev; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.40 Baročne skladbe; 12.20 Puccinijeve skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za godala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 C. Debussy; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Glasbena srečanja; 22.20 Knjižne novosti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Komorna glasba; 9.40 Sodobna ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Jean-Marie Leclair; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja: M. elementi; 14.10 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 10.00, 15.00, 11.00, 12.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Narodne pesmi; 10.45 Orkester Roland Jen-kins; 11.15 Pri vas doma; 13.10 »Iz raznih časov in krajev*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Orkester Andre Previn; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Inštrumentalne skladbe za mladino; 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Prijetni zvoki; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Prizori iz Cavallerie rusticane; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Popoldanski koncert; 19.15 V torek na svidenje!; 20.15 Ansambel Mihe Dovžana; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.34 Maphen koncert lahke glasbe; 23.15 Jugoslovanska glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke iz studia radia Beograd; 00.40 Orkester Ray Anthony. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za mladino; 19.45 Športni dnevnik jn ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I giorni della storia; 22.10 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Persone; 22.05 R. L. Stevenson: Črna puščica. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.05 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Pravljica; 19.50 Risanka; 20.05 Melodije iz Brašova; 20.35 Cesta in mi; 21.35 Iz sveta fantastike — film; 23.05 V senci zvezd. vezo, da hiti industrija polomu nasproti, da so investicije nerentabilne ... Ravno tu pa .je sporna točka, ali so res investicije za barvno televizijo tako rentabilne? Ali bi ne bilo bolje preusmeriti te investicije na druga področja? Visoke glave italijanske televizije se za to ne zmenijo, pri srcu jim je le njihov dobiček. Nihče ne po-irisli na milijone oseb, ki se bodo zadolžile, da bi v skladu s časom imele v hiši barvno televizijo, za katoo^bodo morale odšteti pol milijona lir. Ko se je italijanski parlament odločil, da bo pogajanje za barvno televizijo odložil za nekaj let, so to pobudo vse države članice EGS sprejele z velikim odobravanjem, češ da to dokazuje zrelost in odgovornost. Na sestanku voditeljev RAI - TV pa o tem niso govorili, pogovarjali so se le o tehničnih podatki1 h in o barvnih tele vizijskih sporedih za prihodnost. (Nadaljevanje na 6. strani), Izšla je monografija slavne bazoviške brigade Ob letošnjem dnevu vstaje slovenskega naroda 22. julija je izšla monografija še ene partizanske brigade z naslovom «Bazovi-ška brigada». Teda dne so knjigo podelili tudi nekdanjim borcem omenjene brigade na slavju na Predmeji. Knjiga obravnava razvojno in borbeno pot ene najbolj slavnih primorskih partizanskih brigad — bazoviške brigade. Avtor knjige je nekdanji komandant brigade in sedanji polkovnik jugoslovanske armade Franjo Bavec — Branko. Tudi ta knjiga je nastala na podoben način kot so nastale ostale knjige o partizanskih enotah. Pobudo za pripravo kronike bazoviške brigade so dali nekdanji borci brigade, nato je bil ustanovljen brigadni odbor, ki je skrbel za potek vse akcije ter za vsestransko pomoč avtorju. Vsa ta prizadevanja pa je podprla komisija za zgodovino pri svetu za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Bazoviška brigada je bila ustanovljena 1. oktobra 1943. Prej se je imenovala «11. soška brigadam. Ta brigada je bila v pravem pomenu besede internacionalna partizanska enota, saj je v svojih vrstah imela, poleg pretežnega števila slovenskih partizanov, Judi kompleten ruski bataljon, nadalje borce vseh drugih jugoslovanskih narodov, ki so se vključevali v brigado, ko so se vračali iz ujetništva, ter tudi nad sto borcev iz angleško govorečega sveta, namreč sto bivših vojnih ujetnikov. Za časa borbe je brigada prešla nad 2000 kilometrov dolgo borbeno pot. Avtorju knjige je uspelo zbrati podatke za 393 padlih in 749 ranjenih borcev, kar je zelo veliko, hkrati pa je vendar le del žrtev, ki jih je ta brigada v vsej svoji zgodovini imela. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da so borci bazoviške brigade pobili 4196 in ranili 1736 sovražnikovih vojakov ter da so uničili ali zaplenili veliko vojaškega in ostalega materiala. Zaradi boljšega razumevanja snovi je avtor knjigo razdelil na 21 poglavij. V posebnem poglavju pa je prikazal še pregled vodilnega kadra, štaba brigade in bataljonov. Avtor knjige je posrečeno poskrbel, da je uvedel bralca v razmere, ki so bile v NOG na Tolminskem in v Gornjem Posočju pred kapitulacijo Italije. Knjiga obsega 594 strani teksta in je hkrati opremljena z raznimi shemami borbenih operacij ter s slikami vseh bataljonov. Knjigo je v 1600 izvodih založil odbor «Bazoviške brigade» in Partizanske knjige iz Ljubljane. Kronico «Bazoviške brigade» bo z. velikim veseljem prebral vsak, ki se zanima za zgodovinska dogajanja iz naše polpretekle dobe in za našo mrodnoosvobodilno borbo. Na koncu tega kratkega poročila o izidu knjige iskreno čestitamo avtorju dela, odboru «Bazo-viške brigade» in vsem tistim, ki so omogočili vpogled v zgodovino te slavne naše partizanske brigade. A. K. DOSTAVITEV z javnim razglasom v smislu čl. 150 zak. o civ. post. otežit' tržišče. Sklep, da odložijo pogajanja za barvno televizijo, so nekateri sprejeli zlovoljno. Med temi nedvomno nekateri industri.jci, ki so gojili velike upe na hiter in velik zaslužek z barvno televizijo. V predvidevanju, da bo prej a-li slej barvna televizija stopila tudi v Italijo, so začeli razmišljati, kateri patent bodo sprejeli. Zaradi tega problema se je na tihem razvila prava vojna pritiskov za ta ali oni patent; vojno pa So seveda imenovali »barvno*. Bqi je bil hud. saj bi zmagovalec drobil nekaj milijard zaslužka letno za barvno televizijo. Nasproti sta si stala dva sistema: nemški PAL s tvrdko «Te-lefunken* na čelu in ameriškim kapitalom v ozadju in sistem SE-CAM, ki ga je izdelal Francoz Henri De France. Prvega so sprejele skoraj vse države v zahodni Evrop:, drugega pa Francija, Sovjetska zveza in druge socialistične države. V teoriji naj bi torej Italija izbirala med tema dvema sistemoma, v praksi pa je bilo o-čitno, za katerega se bo odločila. Država, ki je politično in gospodarsko pogojena od ZDA, bi ne mogla storiti 'drugače, kot da izbere sistem PAL. Tako je tudi bilo. , Neki italijanski tednik je sicer že objavil vest, da so podpisali pogodbo, RAI je to zanikala in nedvomno odgovarja resnici, da še niso ničesar podpisali. Kot je znano, je RAI državna ustanova in zaradi tega ne more sklepati pogodb, če tega ne odobri vlada, vlada pa tega ne bi mogla odobriti, ker je parlament odložil problem barvne televizije na «boljše čase*. Torej je res, da se je Italija odločila za sistem PAL, čeprav še ni podpisala pogodbe. Ta odločitev je tudi nujna, pravijo na RAI, kajti ni mogoče improvizirati barvne televizije, treba je že prej vedeti za sistem, ki ga bodo uvedli. Če industrije* še ne bodo pripravljeni graditi novih televizorjev, ko se bo vlada odločila za barvno televizijo, bodo prisiljen televizorje uvažati po znatne višji ceni in priti do tega, kar so želeli leta 1968 s petletnim načrtom preprečiti. Vse to je logično, vendar še vedno ni razumljivo, zakaj je treba tako hitro sklepati. S prihodom barvne televizije v Italijo se bo razvila «bitka» za uveljavitev patentov in investicij. Ko bodo industrijci imeli skladišča polna barvnih televizorjev, bodo zahtevali čimprej uvedbo barvne televizije, kajti v nasprotnem primeru bi prišlo do gospodarskega poloma. V tem trenutku parlament ne bo mogel več odlašati, kajti moral bo storiti, kar bosta industrija in kapital hotela pod pret- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMMimiimi iim n iiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111111111111111,11,1,11,1111,1,unimniiii m lunin umu min mi nmmi,|t| im, n im n STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Trenutek je primeren za vse, ki so na odgovornih mestih. Dan je ugoden za one, ki streme za duhovno ura vnovešenostjo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da bi se ognili prevelikemu tveganju, pripravite svoj načrt zelo skrbno. Ne navdušujte se za nepredvidene spremembe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete premagati nekatere poslovne težave, ohranite svojo hladnokrvnost. Prehodna zaskrbljenost v čustvenem razmerju. RIBI (cd 20.2. do 20.3.) Kljub počasnemu napredovanju, boste dosegli postavljeni si smoter. Dobro vzdušje v družinskem krogu. Belopolti človek se že stoletja tako rekoč trudi, da bi ga nebelopolti narodi sveta zasovražili. Temu bogatemu »turistu* ni dovolj, da bi se zavalil v rikšo, ki bi jo vleklo kako azijsko «kljuse» v človeški podobi, pač pa je temnopolte ga človeka zajahal... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z vztrajnostjo boste gotovo premagali vse zapreke v teku dneva. Razpršite obstoječe dvome v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neke okoliščine bodo spodbudile vašo podjetnost. Srčnim zadevam je zagotovljen uspešen razvoj. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če so vam okoliščine in razmere nasprotne, se z njimi ne spoprijemajte naravnost. Za dosego čustvenega smotra je potrebna sklenitev ustreznega zavezništva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Po nekaj zapovrstnih spopadih boste premagali svoje nasprotnike. Otresite se ljubosumnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Trenutke poslovnega zastoja uporabite za HOROSKOP okrepitev starih zvez. Bodite bolj potrpežljivi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Niso priporočljivi drzni podvigi. V čustvenem pogledu upoštevajte pretekle izkušnje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uspeh nekega vašega nasprotnika bo le navidezen. Obstaja nevarnost, da boste podvomili o iskrenosti ljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Od nekega spora boste imeli dokajšnje ugodnosti. Ogibajte ss dvoumnih razgovorov. Predsednik tržaškega tribunala je z odlokom od 29.5.1970 R. 242/70 pooblastil dostavitev z javnim razglasom sledečega odloka: »Prefekt pokrajine Trst — odd. za gospodarske zadeve — štev. E/l — 7/C/4-3073/70 — upoštevajoč, da je bil ENEL — okrožje za Benetke — z odlokom ministrstva za javna dela štev. 328/Do od 8.4.1969, pooblaščen, začasno, začeti dela za gradnjo eiektrovoda napetosti 220 KV, ki se odcepi od električne postaje Redipuglia in se konča na postaji v Padričah — OMISSIS — odloča: ENEL — okrožje za Benetke je pooblaščen začasno zasesti, za največ dve leti, nepremičnine v katastrskih občinah Medja vas, Mavhinje, Slivno, šempolaj, Salež, Zgonik, Trebče in Padriče in v upravnih občinah Devšn-Nabrežina, Zgonik in Trst, ki so last sledečih vpisanih: 1. Kocman Josip pok. Josipa — Zemlj. vložek 46, zemljiško-knjižno telo 6, katast. parcela 1328/14, kat. občina Šempolaj. 2. Doljak Ivan pok. Ivana — Z.V. 13, k.p. 1073/1, k.o. Šempolaj. 3. Alberi Antonio pok. Antonia — Z.V. 463, k.p. 1326/2, k.o. Salež. 4. Doglia Alberto pok. Giovannija ■ Z.V. 515, z.t. 2, k. p. 1330/9, k.o. Salež. 5. Strekelj Rosalia pok. Giovannija — Z.V. 304, z.t. l.o, k.p. 3127/1, z.t. 2.o k.p. 3127/2 - 3128 k.o. Nabrežina. 6. Pirc Marija pok. Ivana — 1/7; Pirc Alojzij pok. Ivana — 1/7; Pirc Mario pok. Giovannija — 5/7 — Z. V. 66, z.t. 6.o, k.p. 1957/6 k.o Salež. 7. Škrk Mihael pok. Blaža — Z.V. 279, z.t. 4, k.p. 1957/7, k.o. Salež. 8. Škerlj (ali Skrij) Luigi pok. Franoesca — Z.V. 476, z.t. l.o k.p. 1957/20, k.o. Salež. 9. Katarina vd. Kocman roj. O-strouska — 2/12, Kocman Juvencij pok. Iosipa — 5/12, Cosmani Milena pok. Luigija 5/12 — Z.V. 269, z.t. 8, k.p. 1943, k.o. Salež. 10. Emili Francesca, Scuka Giuseppe, Giovanna in Maria pok. Giu-seppa — Z.V. 562, z.t. l.o, k.p. 1957/ 43, k.o. Salež. 11. Štolfa Franziska vd. Iosefa, rojena Budin z 1/8, Ban Maria por. Valentino roj. v Trstu 14.9. 1930 s 7/8 — Z.V. 368, z.t. 2.o, k.p. 60/2, k.o. Salež. 12. Furlan Antonio pok. Pietra — Z.V. 577, z.t. l.o, k.p. 1957/65, k.o. Salež. 13. Lavrenčič Ivan in Terezija Ivana vsak po 1/2 — Z.V. 34, z.t. l.o, k.p. 12/1, k.o. Salež. H. Skupek Alojzija roj. Kante z 1/2; Skupek Federico roj. v Zgoniku 11.9.1923 z 1/2 - Z.V. 173, z.t. 2, k.p. 5—5, k.o. Zgonik. 15. Caharija Martin pok. Unerne-ja — Z.V. 280, z.t. 3.0, k.p. 19/2-23, k.o. Zgonik. 16. Grilanc Angelo sin Andrea — Z.V. 38, z.t. 2.0, k.p. 2388-2389-2391/3 - z.t. 4, k.p. 2391/1, k.o. Zgcnik. 17. Gruden Massimiliano pok. Giu-seppa — Z.V. 353, z.t. 4.o, k.p. 2311, k.o. Zgonik. 18. Blazina Vincenzo pok. Giovannija — Z.V. 326, z.t. 2.0, k.p. 2158 — Z.V. 323, z.t. l.o, k.p. 2057 - Z.V. 323, z.t. 5, k.p. 2039, k.o. Zgonik. 19. Iosip Milic — Ivanka Milic, žena Iosipa — Z.V. 219, z.t 5.o, k.p. 2156 - 2151 — 2152, k.o. Zgonik. 20. Guštin Giovanni pok. Miche leja — Z.V. 191, z.t. 7, k.p. 2150/1 -2150/2 - 1184, k.o. Zgonik. 21. Emili Giusto in Olga pok. Luigija, vsak po 4/16 — Gomiselli Flo-riano in Romano pok. Giuseppa vsak po 2/16 in Emili Angelo pok. Angela 4/16 - Z.V. 216, z.t. l.o, k.p. 2048/1, k.o. Zgonik. 22. Guštin Giovanni pok. Miche-leja - Z.V. 456, z.t. 1, k.p. 2487/ 107 - 2000/1 - 2000/2, k.o. Zgonik. 23. Bukavec Antonia pok. Giuseppa — Z.V. 214, z.t. 3.0, k.p. 1220/1, k.o. Gabrovec. 24. Puric Giuseppe pok. Michele. ja - Z.V. 210, z.t. 3, k.p 2017/24, k.o. Veliki Repen. 25. Škabar Mike 1/2, Škabar Giovanni, roj. v Velikem Repnu 29.6. 1922, 1/2 - Z.V. 325, z.t. l.o, k.p. 2017/38 - 2017/39, k.o. Veliki Repen. 26. Križman Anten pok. Stefana, Križman Marija, žena Antonia — Z.V. 303, z.t. 1, k.p. 2077 - 2076/1, k.o. Veliki Repen. 27. Puric Mihe - Z.V. 331, z.t. 1, k.p. 2017/44, k.o. Veliki Repen. 28. Andrej Daneu pok. Antona 1/2 — Martin Daneu pok. Andrea 1/2 - Z.V. 86, k.p. 949 - 936/45 -936/44 — k.p. 936/33 - 936/32 in 936/25, k.o. Veliki Repen. 29. So&ic Jvan-Marija pok. Josipa - Z.V. 309, z.t. 2 o, k.p. 936/37 in 936/36, k.o. Veliki Repen. 30. Skerlovaj Andreas Valentina — Z.V. 78, z.t. 936/35 — 936/34, k.o. Veliki Repen. 31. Daneu Andrej pok. Antona — Z.V. 408, z.t. 1, k.p. 936/42, k.o. Veliki Repen. 32. Milic Giovanni Maria sin Ga-sparja — Z.V. 250, z.t. 1, k.p. 936/ 22, k.o. Veliki Repen. 33. Sosič Peter sin Lukasa — Z.V. 91, k.p. 936/21 — 936/16, k.o. Veliki Repen. 34. Briscek Johann-Maria sin Io-hanna — Z.V. 242, z.t. 1, k.p. 936/ 20, z.t. 2, k.p. 936/19, k.o. Veliki Repen. 35. Purini (Purich) Matteo pok. Francesca z 1/2 — Purina (Purich) Giuseppe pok. Francesca z 1/2 — Z.V. 447, z.t. 1, k.p. 936/17, k.o. Veliki Repen. 36. Skerlovaj Giovanni sin Martina — Z.V. 85, k.p. 936/6, k.o. Veliki Repen. 37. Malalan Gasparo qm Giacomo z 1/2, Malalan Maria por. Rauber z 1/4, Sosič Anton sin Antona z 1/4 - Z.V. 1278, k.p. 2023, k.o. Opčine. 38. Malalan Michele s 3/48, Chiuk Franoesca roj. Malalan s 3/48, Hr» vatin Elena roj. Malalan s 3/48, pok. Lorenzo, pok. Andrea, pok. Luca, pok, Martino — Briscik Antonio s 3/48, Malalan Francesca pok. Andrea, pok. Andrea, pok. Luče, pok. Martina s 4/48, Malalan Enima z 2/48, Malalan Gioseffa Maria * 2/48, pok. Giuseppe, pok. Andrea, pok. Andrea, pok. Luee, pok. Martina — Malalan Giusto s 4/48, Hrovatin Jernej pok. Jurija z 1/4, Malalan Antonio pok. Giovannija, pok. Andrea z 1/4 — Z.V. 1176, k.p. 2024, k.o. Opčine. 39. Crovatin Giovanni qm Gasparo qm Bartolomeo 1/2, Crovatin Ste-fano in Francesco qm Matteo 1/2 - Z.V. 271, k.p. 2014, k.o. Opčine. 40. Daneu Iosef sdn Valentina — Z.V. 81, k.p. 936/14, k.o. Veliki Repen. 41. Danieli (tudi Daneu) Rodolfo-roj. v Trstu 12.4.1898 z 1/6, Danieli (tudi Daneu) Francesco roj. v Trstu 9.8.1901 z 1/6, Danieli (tudi Daneu) Gabriele roj. v Trstu 4.3.1913 z 1/6, Danieli (tudi Daneu) Stsfa-nia vd. Škerl roj. v Trstu 17.12. 1903 z 1/6, Daneli (tudi Daneu) Maria por. Skerlavaj roj. v Trstu 21.1-1907 z 1/6, Danieli Maria Giuseppe na por. Biziak roj. v Trstu 31.7. 1928 z 1/12, Danieli Ruggero roj. v Trstu 30.6.1931 z 1/12 — Z.V. 3006, k.p. 2008, k.o. Opčine. 42. Janez Skerlavaj sin Andrea - Z.V. 1851, k.p. 1926, k.o. Opčine. 43. Malalan Ferdinand pok. Jo-sipa - Z.V. 1910, k.p. 1941-1942, k.o. Opčine. 44. Fersinovich Rocco sin Grego-ria qm Luca — Z.V. 568, k.p. 817' 818, k o. Bani. 45. Ivan - Marija Cuk pok. Ja-koba 2/4; Karol Cuk pok. Ivana* Marije pok. Jakoba 1/4; Napoleon-Viljem Cuk pok. Ivana - Marija L4 Z.V. 1435, k.p. 1991, k.o. Trebče- 46. Maks Kralj pok. Iosipa — 2. V. ^1436, k.p. 1992, k.o. Trebče. 47. Scabar An tori a pok. Giacorna pok. Giacorna — Z.V. 1471, k.p. 2056-2057, k.o. Trebče. 48. Kralj Giovanni pok. Martina 12/48, Kral Orsola pok. Mattea 5/46-Kral Gioseffa pok. Mattea 5/46* Kral Gioseffa pok. Andrea 3/46-Kral Paolo pok. Andrea 3/48, Kra Francesco pok. Andrea, 3/48, Kraj, Silveštro pok. Andrea 3/48, Kral vd-Anna, ponovno poročena Škodni 2/48, Kral Rocco prof. GiusepP8 12/48 4- Z.V. 275, k.p. 2255, k°-Trebče. 49. Kralj Maria vd. pok. Giusep" pa, roj. Kralj pok. Antonia qm Andrea — Z.V. 360, k.p. 2268, k.o-Trebče. 50. Helena vd. Kralj roj. Kralj’ Ana vd. Kralj roj. Kralj — Z.«-1740, k.p. 2269, k.o. Trebče. . 51. Just Kralj pok. Antona — Z.*-1739, k.p. 2269' - 2270, k.o. Trebče; 52. Carli (bivši Kral) Giovanri pok. Lorenza — Z.V. 749, k.p. 2271 -2272 - 2273, k.o. Trebče. 53. Kral Luca pok. Antonia — "’ V. 76, k.p. 2306, k.o. Trebče. 54. Kral Antonio pok. Antonio Z.V. 1618, k.p. 2345 - 2346, k-«* Trebče. 55. Kralj Pietro pok. Antonia P°k' Antonia 1/2, Kralj Giuseppe D°_, Antonia pok. Antonia 1/2 — Z-*' 1016, k.p. 2341, k.o. Trebče. . „ 56. Carli Maria por. Ciuk roj. Trstu 21.8.1914 s 3/4, Carl' Cateri”3 vd. Kralj ponovno poročena ®r tis. roj. v Trstu 8.11.1894 z 1/4 Z.V. 1835 z.t. 1, k.p. 2349, M' Trebče. 57. Cuk Ivan - Marija pok. A" tonia - Z.V. 1723, k. p. 1732, k> Trebče. 58. Kral Giacomo pok. GiusepP® 1/3; Kralj Agostino pok. Miche 1/6, Kralj Antonio pok. Miri16’ 1/6; Krall Francesco pok. Giova’ nija 1/6, Krall Giuseppina P0..’ Giov. 1/6 - Z.V. 1288, k.p. 17Ž' k.o. Trebče. 59. C/uk Valentino 5/10, Ciuk A"' tonio 1/10, Ciuk Maria 1/10, CJ°,. Stef-mo 1 TO, Ciuk Angela pok. G11! seppa 1,"0; Carli Luigia por. Kra 1/10 - Z.V. 1264, k.p. 1690 - l®*1, k.o. Trebče. 60. Kralj Martina pok. Andr«! - Z.V. 966, k.p. 1193, k.o. Trebč* 61. Elena vd. qm. Tomasa Chio* qm Antonia roj. Chiuk qm SOJ. neja - Z.V. 982, z.t. 1, k.p. u k o, Trebče 62. Kral Antorio pok. Giorgia °°!i„ Mattie qm Stefana 1/2, Kralj M8' hči Jurija 3/8, Carli Fran sin J* rije 1/8 - Z.V. 981, z.t. L k 1209, k.o. Trebče. 63. Ivan - Maria Cuk pok. A11 na pok. Jakoba — Z.V. 986, z.t. \ k.p. 1214/1, k.p. 1214/3, k.o. Treri 64. Kral Andrea in Giovanni Pc Antonia 1/3, Kralj Luigi in Gius na pok. Lorenza 1/6 — Z.V. y k.p. 1103, k.o. Trebče. .. 65. Kral Giorgio pok. Andrea Cuk Giacomo pok. Mattea 1/®1 pollonia Cuk roj. Kralj 1/6; Francesco pok. Luče 3/12, Carli terina vd. pok. Luče Kralj Z.V. 915, k.p. 1101, k.o. Treh®®' 66. Kralj Bernard sin Andreja Z.V. 914, k.p. 1099, k.p. 1100 šeno 1010), k.o. Trebče. 67. Andrea, Giovanni in Lare Kralj pok. Antoria vsak z 1/r.j Z.V. 41, k.p. 677 - 678, k.o. Pa«^1 Na odškodnino, ki bo določen® nadaljnjim ukrepom, bodo vr8c'ig ne 5 odst. zakonite obresti v , plačilo za začasno zasedbo označenih nepremičnin. . . . OMISSIS . . . Trst, 6. maja 1970 Prefekt CAPPELLINI l.r. „ , Odv. GIOVANNI ZIGANTE * PO ZMAGI NAD SVEDSKO S 3:2 Italija v finalu pokala De Galea Nepričakovana zmaga Bartoluccija nad Johanssonom BffiLLA, 27. — Italija je dosegla sta v mednarodni avtomobilski dir- ? mednarodnem mladinskem teni-p:m tekmovanju za pokal De Ga-,ea velik uspeh: uvrstila se je v jnale. Premagala je namreč Švedsko s 3:2. . Dvoboj je odločil Bertolucd, ki Povsem nepričakovano premagal voljnega Šveda Johanssena v zad-•Vl2m srečanju posameznikov. Sta-dvoboja je bilo namreč pred Km srečanjem neodločeno 2:2, in Je Bertolucd zgubil tudi prvi 8 3:6 je vse kazalo, da so Itali-lani zgubili tudi zadnje upanje. Prav JjUKe pa ni več dvomil o zmagi Švedov, ko je v drugem setu Jo-hwissen povedel s 3:0 in nato s .*• Tedaj pa je Italijan napel vse Sl e. izenačil na 5:5 in tudi ponovno vodstvo s 6:5 ni Švedu nic puma-8ak>. Set j.' moral predati. To ga j® tako potrlo, da v zadnjem in od ooilnem nizu Bertolucdju ni več “Udil tako zagrizenega odpora. Ber-•lucci pa je nasprotno zaigral še “°'je in ja zadnji set g'adko odločil v svojo korist. v drugem srečanju te skupine je Romunija premagala Iran prav ta-*° s 3:2. V Barceloni je Španija odpravila ®uko Britanijo s 3:2. v Marjanškib T^ah pa so Čehoslovaki brez te-*®v Premagali Poljake s 5:0. « * » BAD WOERISHOFEN, 27. — V sddržavcietn teniškem srečanju v _ oorishofnu je ženska rsprezentan-I j.^' Nemčije premagala Italijo * « • fom nad Američanom Clif- b® Bicheyjem si je Avstralec Ken tf>nl?iWaiH za8°tovil prvo mesto na askem turnirju v Cincinnatiju, dol. •s' ie Prioni nagrado 5.000 zn a,?ev> k' je bila namenjena zrna-drViCU' Premagani Riche.v pa je - 1,1 polovico te vsote, se pravi ki v Edmontonu, veljavni kot četrta vožnja za Trofejo Can-Am. Hutone je prevozil 325,200 km dolgo progo v eni uri 54’05”. * » w LANDSHUT, 27. — Na mednarodnem hokejskem turnirju v Landshu tu je italijansko moštvo Cortma Doria premagalo domače istoimensko moštvo z izidom 4:3 (0:2, 1:0, 3:1). « • * FARELLONES, 27. - Nad sto smučarjev iz desetih evropskih in ameriških držav sodeluje v lem južnoameriškem zimskem turistč-nem kraju na mednarodnem smu carskem tekmovanju. V Čdc so dopotovali tudi nekateri italijanski rer prezentanti. Na sinočnjem občnem zboru M. Šlrekelj potrjen za preds. Primorja Na Proseku je bil sinoči občni zbor ŠD Primorje, katerega se je udeležilo lepo število članov. Po čitanju poročil se je razvila živahna debata, v kateri je bil govor predvsem o novem nogometnem igrišču na Proseku. Na volitvah so potrdili (z 48 glasovi) dosedanjega predsednika Mira Štreklja na istem mestu tudi za prihodnjo delovno dobo, ostali odborniki pa so bili izvoljeni tako: Daneu Ferdo (49 glasov), Iaikša Marino 47, Sardoč Darij 46, Čuk Marjan in Husu Darij 45, Lukša Miro 43, čuk Ivan in Blazina Angel 42, Nabregoj Marjan, Bukavec Lucijan in Cibic Sergij 40. Bukavec Josip 33, Čuk Aleks 32, Blažon Renato 30. Nadzorni odbor: Ban Ivan 45 glasov, Rupel Bruno 41, Štoka Ivan 33, Puntar Emil 29 in Daneu Roman 22 glasov. O občnem zboru bomo poročali obširneje v prihodnjih dneh. rrrhwnsm*m*1 omAMi 3 2-letna Karin Baizer zopet svetovni rekord Njena rojakinja Jahns je postavila na isti progi mladinski svetovni rekord PULJ CERVIA Balbonijna zopet izboljšala rekord CERVIA, 27. - Anna Maria Bal-boni Ravegnani je popravila danes svoj dosedanji rekord v smučanju na vodi na progi Pulj Cervia. 130 km dolgo progo je prevozila v 3.0F32” s poprečno hitrostjo 43 km na uro. Svoj prejšnji rekord je popravila za več kot četrt ure. Balbonijeva je edina ženska, ki je doslej uspela priti iz Pulja v Cervio na vodnih smučeh. MOTOCIKLIZEM SASSUOLO, 27. — Večkratni svetovni motociklistični prvak Giacotno Agostini je potrdil, da bo tudi v sezoni 1971 dirkal na motorjih. «Rad bi zbral deset naslovov svetovnega prvaka,* je dejal sloviti dirkač, «kajti takega rekorda ni doslej postavil še nihče in ga bo tudi v bodoče težko izenačiti ali celo popraviti.* Prad kratkim so se namreč razširile vesti, po katerih naj bi Agostini že letos presedlal z motorja v dirkalni avto. Sam je potrdil, da je dobil — s tem v zvezi — zelo vabljive ponudbe. V. BERLIN, 27. - Slavna vzhodnonemška atletinja Karin Baizer je zopet postavila svetovni rekord. Na progi 100 m ovire je dosegla čas 12”7, kar je za desetinko bolje od dosedanjega svetovnega rekorda na tej razdalji, katerega so postavile Poljakinja Tereza Sukmievicz in Kitajka s Formoze Či Čen. 3alzerjeva za dosego tega rekorda ni izbrala najboljšega dneva. Med takem je namreč deževalo, bilo pa je tudi zelo hladno. Novi svetovni rekord (katerega sta ji letos iztrgali prav Suknievvicze-va in čengova) vzhodne Nemke dobi še posebno veljavo, če pomislimo, da ga je Balzerjeva postavila v (za atletinjo) že dokaj zrelih letih. Balzerjeva, ki je po poklicu učiteljica telesne vzgoje (visoka 171 cm, tehta 63 kg) se je namreč rodila 5.6.1938 in je torej stara že več kot 32 let. Z atletiko pa se aktivno ukvarja neprekinjeno od leta 1954, torej že od svojega šestnajstega leta. Njer. rekord seveda ni padel nepričakovano, ampak je bil plod ostrega treninga, brez katerega v svojih letih pač ne bi več dosegla vrhunske forme. V istem teku Je nastopila tudi mlada Annelie Jahns. ki se je s časom 12"9 uvrstila na drugo mesto. S tem časom pa je tudi postavila svetovni mladinski rekord. Na igrah Commonwealtha trije svetovni rekordi 2 500 dolarjev. V ženski konkuren- 2'n.sk <“asa*sovk k>rva nagrada za cj > le prvo mesto pripadlo Ameri-Cas ny,-.£.e ie Bila 1.000 dolarjev. V skih dvojicah sta zmagala Ro-fj na Tiriac in Nastase, ki sta v P.. premagala Južnoafričana j 'vitta in McMillana z izidom 6:3, HOKEJ NA TRAVI 27. — Na mednarodnem ho Hifketn turnirju na kotalkah v ita-Eati Prestolnici je Italija prema-VaT ^u8°slavijo s 4:1. Za Jugoslo- l&riži, poraz ne preusuivija no a> saj je hokej na kotalkah v ,'•»oslaviji razmeroma mlad in tna-^-širjen šport. 4VTOMOBIIIIIM to&BANE, 27- - Avstralski avte bliski dirkač Armstrong Scott ** »M. Med tekmovanjem na itirj ■ u Lakesibe je trčil s svo-r°Jakom Ivanom Tighejem, na-tjjj £ njegovo vozilo vrglo s proge, dojj-j na mestu mrtev, Tighe pa je v nesreči težke poškodbe. C^tolandec Dennis Hulme je % Sporedoma osvojil prvo me- llll"l"u,i,......... 1. Agaunar ?, 2. Tony M. ~~ 1. Bolton 3, 2. Arčon ~~ E Visigoto 4, ^ 2. Lucianetta ~~ I. Romolo 5, 2. Ossigeno ~~ k Icari * { ^ 2. San Domingo ~~ k Vent Fou v., 2. Gea ll " nobenega zadetka 10 ~~ 761.256 lir " 60.153 lir 2 X 2 X 2 2 1 2 2 2 1 1 EDINBURG, 27. - Kraljica Elizabeta je v okviru posebne slovesnosti zaključila 9. športne igre Commonrvealtha, ki so potekale v znamenju več zelo dobrih rezultatov in pa hudih groženj. Kar se zadnjih tiče so bile naslovljene predvsem na kenijskega policijskega inšpektorja Kipčonga Kei’»-, enega najboljših dolgoprogašev, kar jih premore svet. Keinu so neznanci grozili, da ga bodo med tekmovanjem ustrelil. To se ni zgodilo, to da Keino tudi ni zmagal: bil je šele tretji v teku na 5.000 m, v katerem je zmagal preskuševalec orožja iz Birminghama lan Stervart, in to celo v času novega evropske ga rekorda 13’22’ 8. Kar se pa na splosno dobrih re zuitatov tiče, so padli trije svetovni rekordi: en atletski in dva plavalna. V atletiki je mlada Marylin NeuT-ville (ki stalno zahteva od vseh, da r.jeno ime izgovarjajo po francosko) naravnost »pregazila* dosedanji najboljši čas 51”7 Francozinj Duclosove in Bessonove, ki sta ga OSVOJENE KOLAJNE Država Z S B 1 Anglija 27 ’ ?5 32 Avstralija 36 24 22 Kanada - - 18 *41'*- 24 Škotska 6 8 11 Kenija 5 3 fi N. Zelandija 2 6 • Indija 5 3 4 Wales 2 6 4 Pakistan 4 3 3 S. Irska 3 1 5 Jamajka 4 2 1 postavil’ na evropskem prvenstvu v Atenah. Tekla je namreč sedern deset; nk bolje, in kar verjeti moramo njenemu trenerju, da bo Ma-rylin prvo dekle, ki si bo privoščilo na 400 m čas pod 50 sekundami. Neufvillejeva se ni zadovoljila s svojim skoraj senzacionalnim sve tovnim rekordom, ampak je takoj po njem na tiskovni konferenci bojevito obtožila Angleže rasizma (in še marsikaj drugega) ter je s svojimi izjavami povzročila med časnikarji hudo razburjenje. Nato pa se je dekle (ki živi v Angliji že od svojega petega leta starosti) zaprlo v popolno molčečnost. Časnikarji ji kajpak niso ostali dolžni in so glasno podvomili v njeno ženskost, kajti Mary-lin je na zunaj bolj podobno moškemu, kot ženski, zlasti, ker ji tudi na obrazu pričenjajo poganjati dlake . . , Toda zlobna namigovanja je v kali zatrl uradni zdravnik, ki je potrdil da je Neufvillejeva popolna ženska in zato bodo njen dosežek tudi vpisali med ženske svetovne rekorde. Ostala dva rekorda je prispeval mokri element. Najvidnejša protagonistka je bila mlada Avstralka Karen Moraš, ki je popravila svoj dosedanji svetovni rekord na u!)0 m za nič manj kot 7 sekund (9’02"7). Nato pa so še Avstralke kot ekipa odvzele Američankam najboljši čas našega planeta na progi 4x200 m (7’50”8). Veliki poraženec teh iger je Av stralec Ron Clarke, katerega uso- da preganja na vseh velikih tek movanjih. Čeprav je postavil v preteklosti toliko svetovnih rekordov, kot je malokdo, ni na primer osvojil še niti ene olimpijske medalje. Brez medalj je oslal tudi tokrat v obeh startih (5.000 m in 10.000 m). Na splošno je bila najuspešnejša Anglija, ki je zbrala skupno 84 medalj, vendar pa bolj blesti drugo mesto Avstralije, ker je ta o-svojila 36 zlatih medalj, medtem ko jih imajo angleži le 27. PO MLADINSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU V BARIJU Sprinterji v dobri formi Malo obetajočih atletov med italijanskimi mladinci Letošnje juniorsko atletsko prvenstvo je pokazalo, da ima v tem trenutku italijanska atletika precej solidne temelje, da pa nima nobenega atleta, ki bi v kratkem lahko dosegel vrhunske rezultate. Najboljše so se izkazali sprinterji, med katerimi naj omenimo Menneo in Ossolo, ki sta na progi 200 m dosegla zelo dober čas 21”5. Razmeroma dober je bil Floren • ec Rosi na krajši progi. Nobenega pre- Levo: Marjlin Neufville (17 let, 175 cm, 67 kg) s svojimi mišicami nič ne kaže, da bi bila ženska (pa Je: to je potrdil uradni zdravnik). Tudi njeni rezultati so bolj moški kot ženski. Rojena je na Jamajki, od šestega leta biva v Londonu, kjer študira na Dibrooke Collegeju. Jc izredno odločna in ne mara Angležev (zato je tudi odrekla svoje sodelovanje v britanski atletski reprezentanci na tekmovanju za evropski pokal). Njene potencialne možnosti so izredne, čeprav teče grdo. (Tečem kot pač tečem* se brani pred opazkami trenerja. Lep« res ne teče, zato pa hitro. Med tekmovanjem si lahko njene tekmice v glavnem ogledajo le njen — hrbet Desno: svetlolasa Avstralka Karen Moraš (16 let, 162 cm, 54 kg) je zadnje odkritje svetovnega plavalnega Športa in njenega (slovitega) trenerja Carlila Forbcsa. Njen čas na 800 m na letošnjih igrah Commonvvealtha je bil boljši, kot skupni čas prvih dveh plavalcev na 400 m prosto moški na olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952. Fenomenalna plavalka vstaja vsak dan ob 4,15 zjutraj, ob 5. uri je v vodi, do 7. ure preplava že sedem km, po zajtrku (brez sladkorja, da bi se ne zredila) gre v šolo, popoldne ob 16. uri pa je zopet v vodi, v kateri ostane dve uri in pol. V postelji je vsak večer ob 21.30. Vsak dan! (Razen kadar postavlja svetovne rekorde, seveda...) senečenja ni bilo v teku na 400 m, kjer je z lahkoto zmagal favorit Giovanardi, čeprav se je predstavil na tekališče z vročino. Zanimiv rezultat je dosegel mladi Buttari na visokih zaprekah. Zmagal je v 14"6, pokazal pa je dobro tehniko, zadovoljiv slog, hitrost in zagrizenost. Vse to obeta, da se bo iz njega v kratkem času razvil dober zapre-kaš. V ženski konkurenci naj omenimo Simeonovo, ki je osvojila prvo mesto v skoku v višino z značko 165 cm. ka; je precej pod njenim rekordom, 173 cm, ki ga .je dosegla prav pred kratkim. V delno opravičitev ji moramo šteti de.jstvo, da se je tudi ona pl odstavila na zaletišče z mrzlico. Zmaga na progi 100 m z zaprekami je šla Mar-tellijevi, ki je pritekla na cilj v 14'’8, medtem ko je zmigala na isti progi brez zaprek Bolognesijeva s 12'T. V drugih ženskih disciplinah so zmagale Bonsangue na 200 m v 25"2, v disku je bila prva Grasselli z značko 30,80 m, v teku na progi 1500 ni je presenetij:vo zmagala Garginova pred bolj izkušeno Lovisolovo. Zmaga v kopju je šla Amicijevi z dobrim rezultatom 43,38, v skoku v daljino pa je osvojila prvo inesto Brunijeva s 5,79 m, pred Baucijevo, ki .je skočila 5,65 m, prej pa so .ji razveljavili zaradi prestopa skok, ki je meril vsaj 6,20 m. Udeležba je bila torej zelo številna nismo pa zabeležili nobenega presenečujočega rezultata. Poročali smo že, kako so v repen tabrski občini počastili mladega domačega atleta Žarka Škabarja, ki je v finalu mladinskih iger v Rimu dosegel v metu bombe v svoji kategoriji prvo mesto. Na slikah (zgoraj): župan Guštin predaja zlato kolajno Žarku; (spodaj): predstavnik domačega prosvetnega društva je nagradil tudi Žarkovega trenerja Stojana Sancina KOLESARSTVO Felice Gimondi zmagal na dirki v Maggiori MAGGIORA, 27. - Felce Gimondi je zmagal na tradicionalni kolesarski dirki za VN Balmoneja. Pr vo mesto je osvojil z zelo prepričljivo vožnjo, saj .je pustil za seboj vse sotekmovalce in je sam privozil na cilj. Njegova prednost na cilju je znašala skoraj minuto pred najblizjimi zasledovalci. Njegov podvig je še toliko pomembnejši, ker ga niso uspeli ujeti nitr' tekmovalci tako slovečih imen., kot so Bitossi, Motta, Dancelli in drugi. LESTVICA: 1. Felice GimoncV, ki je prevozil 110 km dolgo progo v 3.03’ s poprečno hitrostjo 36,066 km na uro; 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. zaostanka Michele Dancelli 50” Franco Bitossi 1' Vercelli Bal mami on Motta Moser Aldo Chiappano 9. Diego Moser (vsi v času Bi-tossija) 10. Pella 3’50” zaostanka itd. iiiMimiiiiiimiiiniiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiinimiMiiiiiiiitiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii V PIŠI Tudi v povratni tekmi Bolgari ja-Itali ja 3:1 PIŠA, 27. — Bolgarija je tudi v povratni prijateljski trening tekmi premagala Italijo s 3:1 (15:9, 11:15, 15:7, 15:2). Srečanje je bilo zelo zanimivo in to tako za strokovnjake, kot za gledalce. Bolgarska državna reprezentanca sodi med štiri najmočnejše ekipe sveta in je tudi že osvojila naslov evropskega prvaka. Kljub temu pa se je morala zelo potruditi, da je uklonila Italijo, in to celo bolj, kot kaže izid. Bolgari so se izkazali kot odlični podajalci, zlasti so dobro dvigali žoge iz o-brambne vrste in prav to jim je omogočilo, da so lahko nevtralizirali vse napadalne namene, s ka- terimi so od časa do časa hoteli domačini ukaniti nasprotnike. Italijanska reprezentanca se je na splošno zelo izkazala v napadu, manj pa v obrambi, v drugi črti. Kljub temu pa je odigrala res odličen drugi set Šesterici sta nastopili z naslednjima postavama: BOLGARIJA: Tremev, Kraiče, Stalanov, Stojev, Aleksandrov, Si-menov, Stojanov, Asov, Ivanov, Paulov, Ilijev, Slavoviv, Šivov. ITALIJA: Nannini, Morandi, Bar bieri, Ricci, Devofci, Benda-ndi, De Angeli, Nencimi, Mattioli, Ronco-roni, Salemme, Fegino, Sibani, In-nocentd. NA DIRKI ZA «VN MONTELUPO* Polidori pred Gimondijem MONTELUPO FIORENTINO, 27. — Giancarlo Polidori je zmagal v soboto na kolesarski dirki za «Veliko nagrado Montelupa* pred Gimondi-jem, ki se je uvrstil na 2. mesto. Dirka je bila precej dolgočasna. Pričakovati je bilo veliko bitko med Gimondijem, Motto, Bitossijem in Dancellijem, do katere pa ni prišlo. Pričakovanj ni izpolnil niti Bitossi, ki je tekmoval na domačih-cestah, a kljub temu ni nikoli aktivneje posegel v dogodke. Dirka se je tako odločila praktično 20 km pred ciljem, ko je Gi-mondi šinil v ospredje, za njim pa se je pognalo še šest drugih tekmovalcev. Ta skupinica si je nato priborila manjšo prednost, katero je ohranila do cilja, na katerega pa so ubežniki privozili tako tesno drug ob drugem, da je morala zmagovalca pokazati fotografija. Lestvica tega tekmovanja je bila naslednja: 1. Giancarlo Polidari, ki je prevozil 176 km dolgo pot v 4:15’ i poprečno hitrostjo 41,412 km n*;, uro. V njegovem Času so prispeli na cilj še: 2. Gimondi (Salvarani) 3. Tumellero (Ferretti) 4. Vainnucchi (Magniflex) 5. Laghi (Sagit) MLADEN OLJAČAl 32. KOZARA v Prevedel: Severin Saii ^druževali so se eden drugemu, zedinjeni; našli so v Ii?r°S^°r zase in pustili prostor za tiste, ki bodo še pri-»jJ? Prihajali so, odreveneli in pripravljeni izpolniti svojo dolžnost: da bodo pokopani drug ob drugem, kot ^Jeno. Ijjj 0 so z ledine prinesli zadnjega mrliča v Jamo in ga po-itnJ^en soseda, čigar kolena so štrlela pod šotorskim ), jTV Je major Ditter vzdihnil globoko in premagano. Tri-i u 26 rekel Ce ne bi štel, ne bi verjel. Ali je mogoče, da toUko? tli vuramil ga je glas podpolkovnika Henschla, ki je sprego-Obo^Počastitev padlih. Rekel je, med drugim, da bodo v teh *a £}■ v smrti, ležali skupaj nemški in hrvatski vojaki. Nji-l»0 je neprecenljiva, njihovo delo prehaja v zgodovino. bfat t schlu je govoril podpolkovnik Rudolf. Rekel je, da borbftvo nemških in hrvatskih vojakov, skovano na ta način, ve6no in neuničljivo. ?Utll ti? se J« oglasil fra Avguštin. S križem v roki, v za-eto>ve i ’ W -1° J® motil samo dež> je P®1 molitve za mrtve. Besede so se izgubljale v dežju in grmenju, v reglja- nju mitraljezov in pokanju pušk in v bobnenju topov, toda fra Avguštin je prizadevno opravljal svoj posej, črn in leden kot usoda. Na koncu je dal oficirjem znamenje, da je končal obred. Zagrmele so puške, zadnji streli na zemlji, katerih odmeva mrliči niso mogli slišati, čeprav je bila salva namenjena njim. Pok je odletel pod nebo in pogoltnil ga je veter. Začelo se , je zakopavanje. Težke ruše so se trgale in padale v jame, se razsipale po mrličih in pritiskale zeleno tkanino na truplih. Dež Je lil, blato se je vleklo in lepilo za lopate in krampe, prst pa je padala in padala: težka, mokra, pacasta ilovica in črnica. Rasie so gomile, dolge in rumene, pokrite s pravkar izkopano zemljo, ki jo je pral naliv. Nazadnje so narasle več kot pol metra nad travo in odpadlim listjem ki se je lepilo za čevlje, lopate in ruše. Na vzhodni strani, nad gomilami, vrhu glav pokopanih vojakov so zabodli v zemljo bele in črne križe, na hitro narejene iz hrastovih deščic ali samo iz dveh prekrižanih in z žebljem pribitih količkov, na katerih je bilo komaj mogoče zapisati ime padlega. Dež je pljuskal na križe in zdelo se je, da to sploh niso križi, ampak čudne, prav ta hip vzbrstele bilke. Čeprav jih je zalival dež, je bilo jasno, da se te bilke ne bodo ne razlistale ne racvetele, ker jim je kozarska zemlja pretrgala žile in korenine... Ko se je Ditter vračal s pogreba, so mu rekli, da bo noč, ki se bliža, gotovo prav tako grozna kot prejšnje. Partizani še niso stisnjeni v obroč. So na eni in drugi strani ceste. Podnevi se umaknejo, ponoči napadejo. Krčevito se borijo za vsako ped zemlje, kot da je iz čistega zlata. Umaknejo se, potem pa vrnejo in jurišajo, da bi spet zavzeli izgubljene postojanke. Včeraj so podnevi desetkrat napadli Jugovičev Bri-jeg, da bi nam ga vzeli. Gredo v trumah, vpijejo, psujejo, izzivajo, vriskajo, s seboj pa vodijo ženske in otroke, goloroke in oborožene, ki tekmujejo v juriših, se kosajo z najpogumnejšimi in hočejo priti do orožja (če ga nimajo) ali ujeti živega nasprotnika. Sicer pa Ditterju ne bo treba dolgo čakati, ko se bo lahko sam prepričal. 2e nocoj, v prvem mraku, ali pa morda še prej, bodo začeli vpiti in napadati, spominjajoč na divjake, ko začenjajo nori ples. «Od kod pričakujete napad?« je vprašal Ditter. «Iz teme,« je rekel Henschel .((Napadajo od vseh strani, kot da lezejo iz zemlje.« Ditter je vzdihnil, z roč hribe v dežju; hribi so ga spominjali na velikanske gomile, v katerih je pokopano vse, kar je plemenitega v ljudeh. Turki so Bosno osvajali stoosemindvajset let, preden so njihove čete nazadnje le prišle v Banjaluko, v Bosanski Novi, v Krupo in Bihač. Nad šestdeset let je bilo to področje skoraj prazno, z vojaškimi utrdbami, ki so se polnile in praznile. Na avstrijski strani je vojska varovala soteske in prehode, preprečevala vpade roparskih hord. Posebno so bile nevarne turške konjeniške čete, sestavljene iz hitrih in drznih jezdecev, ki so bili oboroženi s sabljami, kopji in kiji, kasneje tudi * puškami. V teh četah so bili po hudodelstvu slavni zlasti janičarji. Po njihovih vdorih so bile mejne dežele izropane, ljudje so zbežali ali pa so jih odpeljali v sužnost. Tako je Kozara ob reki Uni bila nad petsto let mejni kamen na meji med Vzhodom In Zahodom. Petsto let so Ko-zarjani branili ali napadali to mejo in niso se vezali z zemljo, ampak z orožjem. Od tod nemara njihova ljubezen do puške, M jo imajo prav tako radi kot pesem in dekle. Začenši s knezom Vukcem, ki je gospodaril tem krajem 1396. leta, so Ko-zarjam raje nosili puško kot motiko, in kadar so morali umreti, so želeli, da bi padli v boju, s puško v roki, ker so imeli naravno smrt za sramoto in strahopetnost. Predniki današnjih Kozarjanov so prišli semkaj pred nehaj sto leti, v selitvah pred Turki ali v turških odredih kot ulaci (konjeniki), kot martolozi (pešaki), kot kalauzi (vodniki), kot predhodnice ali komora, kot tlačani in sužnji, da Bi okrog utrdb obdelovali zemljo in s hrano oskrbovali turško vojsko. Čakala jih je tuja in pusta zemlja. Zavoljo tega na njihovih pokopališčih ni spomenika, ki bi bil starejši od pet stoletij. V zapiskih so priseljenci omenjeni kot lepi, postavni, krepki ljudje, saj drugačni res niso mogli biti: morali so pešačiti tedne, mesece in leta, celo od Raške do Sandžaka, to pa zmorejo le izbranci. Zapisano je, da so mnogi prišli bogati, z vozmi, polnimi blaga in dragocenosti. Jezdili so prelepe konje in gnali črede krav, volov, koz in ovc. Trpeli so le pomanjkanje žita, ker so morali zapustiti ali zavreči vse, kar bi oviralo selitev. Razkropili so se po gozdovih, sekali bukve, hraste, cere, javore, breste, lipe, akacije, gabre in maklen, tesali temelje, slemena, ostrešja, drogove, trame in letve, gradili kolibe iz brun in vej, jih pgkrivali s praprotjo in slamo, dvorišča pa ograjevali z visokimi, priostrenimi koli, da jih niso mogli preskočiti ne zver ne tat ne nasilnik. Nekateri so se naselili v velikih hišah na meji zraven vojaških trdnjav, kjer so bili najbolj izpostavljeni. Njim so se pridružili begunci iz Like in Dalmacije, ki so se potikali po najemu, pazili na tuja ognjišča in začeli graditi svoje domačije na zemlji, ki so jo dobili brez težav, ker so stari lastniki pobegnili celo do Zagreba, do Kranjske in Djakova. Ukvarjali so se tudi z ogledništvom: Avstriji so pošiljali načrte utrdb na meji, odkrivali soteske, ceste, prehode in steze, po katerih bi krščanska vojska najlažje osvojila Bosno. Ne vedoč, kaj bi počeli, s čim se ukvarjali, so nekateri kradli, ropali, ugrabljali in ubijali v razbojniških družinah. Zaradi pogostih ubojev ali zaradi sporov s spahijamt so priseljenci begali iz nahije v nahijo. Večkrat so morali izginiti tudi zato, ker je Turek, nadležnež in sladostrastnei, hotel komu ugrabiti hčer ali osramotiti sestro. Bilo je dovolj, da so prešli Uno, pa se jim je v drugem cesarstvu zabrisala vsaka sled.., (Nadaljevanje sledlj Or»dniitvo TRST Ul. MontecchI 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 50 pat, mesečna 10 din, letna 100 din. Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. julija 1970 Za SFRJ «AD1T» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr. upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZH-Trst MADRID, 27. — Sindikalno vretje v Španiji je še vedno zelo živo. Pravzaprav bi lahko rekli, da «špa nija preživlja že skoraj leto dni, ali celo več, pravcato »vroče leto*, da ne govorimo q krajših razdobjih letnih časov. Po zadnjih vesteh grad-berk delavci v Grenadi še vedno stavkajo. Nekgj stotin se jih je zateklo v mestno prestolno cerkev, kjei* uporno zahtevajo, naj oblasti izpustijo na svobodo, njihove priprte tovariše, ki so bili aretirani prejšnji torek. V Bilbau je neka teroristična šku- druge diržaive vzodne Evrope, in sicer Poljska, Romunija, Madžarska in v zadnjem času tudi Bolgarska. Onesnažena voda škodi «pošasti iz Loch Nessa» LONDON, 27. — Neki londonski znanstvenik je prepričan, da je »pošast iz Lock Nessa* poginila aracji onesnaženja voda. Lektor fiziologije na britanskem pipa .organizacije ETA (»baskovsko, inštitutu naturopatije in osteopatije os Lobodi 1 no gibanje*) napadla de lejBdjo ministrstva , za stanovanja tef, zažgala uradni arhiv. Člani organizacije ETA so ■ sklenili, da izvršij/o .napadi, ker so bili V prejšnji*! dneh ubiti v Grenadi trije delavci. , •' ,* ,. , V Gijonu so neznanci napisali po vseh zidovih »srednjega organa* u-radnih španskih sindikatov' eno samo besedo z mastnimi rdečimi črkami: Grenada. Napisi so vidni od vsepovsod. Silavkovno gibanje delavcev v Grenadi je odjeknilo tudi v Madridu, kjer so kovinarji podjetja »Perkins* in delavci podjetja »Standarda electrica* začeli stavkati v znak solidarnosti z gradbenimi delavci v Grenadi. Na kraju sporočajo, da je minister za sindikate Garcia Ramal že prejel številne protestne brzojavke od raznih sindikalnih organizacij iz vse Evrope. V okvir dogajanj na Pirenejskem polotoku spada tudi vest, da je bivši španski minister za finance Navarro Rubio podal ostavko s. po lpžaja guvernerja španske državne banke. Rubio je bil minister za fi-nance od januarja 1357 do julija 1965, ko so ga imenovan za guiver nerja španske državne banke. Bivši finančna minister je ena od najvidnejših osebnosti, ki so zapletene v znano afero «Matesa». Kot je znano, je ta družba prejela od države okoli 10 milijard pezet (nekaj manj kot sto milijard Ur) v obliki kreditov za izvoz španskih proizvodov v inozemstvo (iavoz je bil v rejnici le na papirju). Špansko vrhovno sodišče je pred časom zaprosilo predsednika španske po »lanske zbornice (tcčrte**) za pooblastilo uvedbe kazenskega postopka proti bivšemu ministru (Ru-bia je namreč imenoval za poslan ca sam generalisam Franco ter je zato užival parlamentarno imuniteto). Na drugi strani pa je treba zabeležiti dejstvo, da je Češkoslovaška podpisala v zadnjih dneh gospodarski in konzularni sporazum s Španijo. Sporazum je bil podpisan pa španskem poslaništvu v Parizu. Na čelu španske delegacije je bal Antonio Garcia La Higue ra, ki je generalni direktor za kon zuLame zadeve pri španskem zu nsnjsm ministrstvu, češkoslovaško delegacijo pa je vodil ravnatelj za konzularne zadeve na češkoslovaškem zunanjem ministrstvu Bed-rich Utok. Konvencija bo . stopila v. veljavo, ko bosta poslaništvi o-beh držav v Parizu izmenjali zadevni noti. Pri tem gre za sporazum, ki so ga podpisali že razne Douglas Drysdale je znanstveno u-temeljil svojo trditev, vendar se zdi da se prebivalci Lock Nessa ne strinjajo z znanstvenikom. Trdijo namreč, da se je pošast v zadnjih časih prikazala še pogosteje kot običajno in jih je zadnjič prestrašila še v nedeljo jx>noči. Čudno bi bilo, da bi pošasti lahko škodila nekoliko onesnažena jezerska voda... Bombna eksplozija v ManhaManu NEW YORK, 27. — Pred neko agencijo «Bank of Amerika* v finančni četrti Manhattana je danes zjutraj eksplodirala bomba, ki je {»oškodovala vsa stekla bližnjih poslopij. Eksplozija ni povzročila nobenega ranjenca. LONDON, 27. - Ko je osebje angleške letalske družbe «BEA» da nes stopilo na letalo vrste «Tri-dent», da bi redno odpotovalo, je glavni pilot našel na svojem me stu moškega v večerni obleki, ki je spal. Poveljnik je takoj poklical policijo, ki je zaslišala neznanca. Zdi se, da je moški sinoči ča kal na letališču neko znanko, ki nj dospela ob, najavljeni uri. Naveličal se je, vstopil na letalo in, ker je bila ura pozna, mimo zaspal. Policija skuša ugotoviti, kako je mogel moški mimo kontrol. Norveški raziskovalec Thor Heyerdahl z ženo Yvonne in Carlom Maurijem ob dospetku na milansko letališče Malpensa. Hayerdahl in Mauri sta sestavljala posadko na papirusovem čolnu «RA-2», s kar terim sta komaj preplula Atlantski ocean POLETJE «V ZNAMENJU» POŽAROV Veriga požarov v Toskani, Umbriji, Lombardiji, Apuliji in na Sardiniji Obširni gozdovi ■ posebno borovi gozdički - popolnoma uničeni v nekaj urah Atensko sodišče obsodilo palestinska gverilca ATENE, 27. — Atensko socjišče obsodilo Eliasa Dergarabedana na 18 let in 2 meseca zapora, Man-sura Murada pa na 11 let, tri mesece in 15 dni zapora zaradi napada na urade izraelske letalske družbe «E1 Al*. Kot je znano, sta arabska diverzanta napadla izraelsko letalsko središče na atenskem letališču 27. novembra lani. Pri tem je .izgubil življenje neki grški otrok. 14 ljudi p?/ je bilo ranjenih. Atenski sodniki so izrekli razsodbo pozno v nedeljo po polnoči. Domnevajo, da bo razsodba pravzaprav ostala le na papirju, ker bodo grške oblasti osvobodile oba arabska gverilca 22. avgusta. Pravijo, da je grška vlada sprejela ta sklep zaradi nedavnega primera preusmeritve poleta letala vrste «Boeing 272», ko je 57 potnikov čakalo več ur na osvoboditev na atenskem letališču potem, ko so se letala polastili palestinski borci za svobodo. Razsodba atenskih sodnikov ni zadovoljila staršev ubitega otroka. CAGLIARI, 27. — Vsako poletje pišemo in beležimo nesreče, ki so »tipične* za ta letni čas. Običajno gre za utopitve, zastrupitve ali infekcije. Tudi letos teh nesreč ne primanjkuje, zdi se pa da bo to poletje potekalo »v znamenju* požarov. Po obširnih požarih, kii so uničili hektare in hektare gozdov na francoski Modri obali pred nekaj tedni, divjajo sedaj mnogi in obširni požari v Italiji. Mogočen požar je v soboto izbruhnil na Sardiniji v predelu Ma-moe. Kljub trudu skupin gasilcev, karabinjerjev in prostovoljcev je požar uničil nekaj hektarjev gozda in umoril na stotine ovc. Veter je pihal s silo približno 80 kilometrov na uro in večkrat menjal smer, tako da niso gasilci istočasno uteg- ce in koze, kolikor je področje pre-ike zemeljske skorje, je ugotovila cej bogato — skušali oddaljiti, to- da je zemeljska površina sestavlje-da požar je bil hitrejši od njih. na iz skalnatih plošč, ki se stalno 61-letni Domenico Goddi iz Onanija premikajo. Skupini je pomagala je med reševanjem svojih ovac do- tudi ameriška mornarica, ki je orno-bil hude opekline in bi bil skoraj gočila da so znanstveniki lahko podlegel plamenom, če ga ne bi dru-* I razpolagali z mnogimi podatki gi pastir rešil. Odpeljali so ga v statistikami, ki so jih sestavili na bolnišnico v Nuoro, kjer so si. zdrav- podlagi poizkusov na dnu Atlant-niki seveda pridržali prognozo. Po-1 skega oceana leg ovac je v plamenih poginilo tudi približno 300 koz.^ ^ | MELBOURNE, 27. — Dr. James Drugi požari so se še pojavili v McNamara in dr. Francis Varburton okolici Nuora. Pri kraju Esterzil- sja ^anes izjavila, da sta ugoto-li je požar poškodoval tudi želez- vila vzroke smrti komaj rojenih niške tračnice, tako da so vlaki otrok. Zdravnika sta v zadnjih le- lahko vozili samo z velikimi za- Uvedla obdukcije na stotinah mudami. Sorazmerno lahko delo so dojenčkovih trupel in ugotovila, gasilci imeli pri San Basiliu, kjer povzročajo smrt teh otrok — ki u-jim ,ie uspelo v nekaj urah usta-1 mrej0 brez vidnega vzroka — po-. t a viti požar. Pri Cagliariju so ga- sebni virusi. Dr. McNamara je iz- tako da niso gasila istočasno uteg- silci imeli precej dela v krajih Mu- javii da v približno 50 od sto pri- nili menjavati svoje »strategije*- ravera, Quirra, Villamassargia in Jmerov ^ £ običajni virusi gripe Sicer so se pastirji — ki v tem Carbonaia. MED NEREDI V HOUSTONU 1 mrtev in 7 ranjenih v spopadih s policijo Voditelj črnske «ljudske stranke št. 2» je izjavil, da jim je policija nastavila past 23 oseb je aretiranih, 50 pa zadržanih HOUSTON, 27. — Med neredi in spopadi s policijo, do katerih Zaprta za dolgolasce albanska meja KOPENHAGEN, 27. — Danska je sipet vzpostavila diplomatske odnose z Albanijo. Njen sedanji_ poslanik v Beogradu, bivši _ minister Tyge Dahlgaard, je že izročil v Tirani poverilne listine predsedniku albanske ljudske skupščine ter je tako postal tudi poslanik danske države v Albaniji. Zdi se, da je prišlo do tega pomembnega diplomatskega koraka posebno zaradi turističnih zahtevkov. Že letos spomladi je neka skandinavska turistična agencija organizirala potovanja z letalom v Albanijo. Sedemdnevno bivanje v dobrem albanskem hotelu stane skupaj s prevozom z letalom okoli 300 francoskih frankov. Turisti iz Danske in drugih severnih dežel so baje zelo navdušeni, moti jih le dejstvo, da je treba čakati na -vstopni vizum najmanj dva tedna. Moške pa moti baje še neka druga nevšečnost: albanski poicisti pri- silijo namreč vse dolgolasce in bradate moške, da se primerno o-sbrižejo, oziroma obrijejo. predelu zelo radi pasejo svoje ov- ATENE, 27. — Inženir iz Milana T.ivigi cotambino je izgubil življenje včeraj med podvodnim ribolovom pred grškim otokom Astafcos. Verjetno je Calombimo brez primernih priprav zašel v preveliko globino. ...'"M"".... ZAGONETNA SMRT NEMŠKEGA STROKOVNJAKA Smrt ali samomor na Sinji obali Nemški učenjak je bil strokovnjak na področju spolnih vprašanj PARIZ, 27. — Zagonetna smrt nemškega profesorja Hansa Giese-ja na obaii Saint Paul de Vence pri Nici še vedno vzburja pozornost policijskih oblasti in občinstva na tej mednarodni kopališki obali, ki teče od Nace čez Cannes do slovitega središča Saint Tropez, kjer se zbirajo najbolj znane osebnosti filmskega sveta. Profesorja Gieseja so našli mrtvega prejšnjo soboto na ovinku ce- ste kakih 30 metrov nižje v prepadu. Po bežnem pregledu trupla merov so to običajni virusi gripe ali te bolezni sorodnih virusov. Pri Vogheri (Pavia) je požar u-1 . ...... ničil približno 200 borovih dreves. r ____■ , „„„r>T , ,rr„, Ttm. ol dtt Ogenj je izbruhnil v občini Men- PO GENOVSKEM PREKLICANEM UKREPU} conlco' v1 ddlini Staftora. Takoj so | prihiteli gasilci iz Vogbere p prostovoljci, ki so štirih urah tež-1 kega dela pogasili požar in tako rešili ostali del gozda. Verjetno je požar povzročil kdo, ki je brezbriž-1 no odvrgel ogorek cigarete. Popoldne je izbruhnil obširen po-1 žar v gozdovih, ki obkrožajo Ter-1 ni. Ogery je izbruhnili skoraj istočasno na treh različnih mestih, ta-1 ko da gasilci niso vedeli, kje naj bi začeli: v Fontani della Mandorla, v Acqui Palombo in v Rocci san Zenone. Kmalu je požar predstavljal strnjen ognjeni obroč okoli mesta. Plameni so v nekaj urah za- V Italiji vedno boij pereč problem onesnaženih voda V Rimu in Milanu dnevno jemljejo vzorce vode za analiziranje - Onesnažena voda je lahko posredno ali neposredno škodljiva človeškemu organizmu RIM, 27. — Zelo aktualno je zadnje čase v Italiji, kakor tudi jeli nekaj kvadratnih kilometrov, ^ So” policisti sklenili,' dia~ gre verjet-1 Proti ognju se borijo gasilci iz Ter-ljJ^^ driavah, no za samomor. Pozneje pa so na- mja, pomagajo pa jim tudi neka- f . onesnaženja voda Poseb- IK “F3 SSirst naivadezno smrtjo zaradi »samomo- enem koncu omejili. Uvedli so se- J k vrirto stekaio vsi ra* skriva morda kaj drugega, ali Uda preiskavo, da bi ugotovili točneje povedano morda kak zlo- vzroke obširnega jx»žara, ki ogro- Čin. To domnevo je pobrdtiilo dej- ža celotno gozdno bogastvo na tem ? . sifcivo, da je policijski zdravnik pre- j področju. iDučajndh odtočnah kaaialov to povedal pokop trupla preden hi iz- v San Gemignamu pri Sieni je r^c' MOlI^a vodf »Sti .Mukcfio To ** W fr LLTpoSff DtoB-dM družbe «Flyng Tiger prijateljskih stikih z nekim diplo- Line„ ki ga je jmei0 v zakupu vo-matom, ki se baja piše Lieber in jaSko amerjžko letalstvo za prevoz i. nekim drugim moškim, ki mu je b]aga je strmoglavilo v vodo. Ne-i-me Martin. Te podatke je posre- sreča’ se je pripetiia približno 100 dovala francoskim policijskim or- j metrov daleč od letališča Nahi, ki gaaom policija Nemške zvezne republike. Prof. Giese je bil specializiran na področju nevropsihiatri je ter se | na lctalu je ukvarjal posebno z vprašanji spolne perverzije. Širši javnosti je znan, ker je napisal dve knjigi, in sicer »Homoseksualni človek, v sve-I tu» in »Psihologija spolnosti*. je glavno mesto otoka Okioavva. Zdi se, da je letalo zadelo v ko-rališče. Vse štiri osebe, ki so po-so umrle. PRINCETON (New Jersey), 27. —, Skupina znanstvenikov prince tonske univerze, ki študirajo premi Pred kratkim je neki genovski sodnik izdal ukrep, ki je prepovedoval kopanje v bližini odtočnih kanalov. Čeprav je ukrep določal 200 metrov kot varnostno razdaljo od odtočnih kanalov, je bilo dejansko' kopanje prepovedano na vsej genovski obali, saj so odtočni kanali v manj kot 400 metrov razda Ije eden od drugega vsaj na delu, kjer so kopališča ali pa prosta plaža. Ukrep so še isti dan uradno preklicali, ker ni bil postopek pravilen, tudi ni za take ukrepe pristojen sodnik, temveč zdravstveni urad v okviru občinske uprave. Čeprav ta ukrep ni nikoli bil veljaven, je vendar sprožil precejšnje zanimanje bodisi oblasti, bodisi javnosti v zvezi z onesnaženo vodo V Italiji se je sedaj v različnih krajih delajo redni poskusi z morsko vodo. V Rimu že nekaj dni redno jemljejo vzorce morske vo- «Praška pomlad» in trgovina z uranom PRAGA, 27. — Češkoslovaški dogodki pred dvema letoma, ko je prišlo do vojaške zasedbe češkoslovaške republike, dobivajo toč-nepše in izrazitejše obrise po zadnjih izjavah uradnih krogov v zvezi z vprašanjem izvoza češkoslovaških jedrskih proizvodov. V tej zvezi je nekaj poročal praški radio, obširneje pa so vprašanje obdelovali krajevni časopisi. Češkoslovaška ima bogata ležišča uranove rude blizu Jacbimo-in Pribama, v Doljni Rozinki via na Moravskem ter v Spiski Novi Vesi na Slovaškem. Po poročanju radia Praga in ([r’_ komentarjih krajevnih časopisov je žarah, kjer je tudi standard neko- k®.n®s.‘(ia yjak0a5ja!aQyjj^a pred dobrima dvema letoma, to_ je za časa tako imenovane »praške liko višji, študirajo ta problem žie nekaj let in so že sestavili lestvico, ki točno določa, kje nastaja nevarnost za človeka. V Italiji so se oblasti takih študij komaj lotile. pomladi* zagrešila vrsto hudih na cient občutljivosti za barve. ^ znaša v razmerju z očesom K Še nižji koeficient velja za ® tronsko napravo, ki oddaja tele. zijski film, ta koeficient obe ljivosti za barve znaša 30. Zai* torej, ki ga nameravajo Pred'|j jati na malem ekranu, bi_ mo* . pri snemanju uporabiti močno *’ svetljavo. Toda močna razsvej*^, va spremeni barve, če niso OPj ci na poseben način naštrnnl{-in tehniki do podrobnosti ne znajo spreminjanja barv. To sPyir rrvnjanje so videli televizijski ditelji med poskusnim prem* ^ njem. Skoraj ves material, v ga doslej snemali za televizij0 jj barvah, stran. bodo torej morali čet' Delo bodo morali znova z*glI-z osebami, ki bodo spec: alb” ^ za barvno televizijo. Za se Dosi®' še vedno niso spremenili ur (j/ barvnih sporedov. Dve uri n* $ za začetek in po desetih t ri. Medtem pa bo reklamni “V lek storil vse, da bi Potet?c*rv,i1' kupce prepričal, naj kupijo o® ^ televizor, ki bo stal «le» P°* lijona l’r. Sr ^. H3 jm-1 Z : f? Vz mm* Neapelj — Plaža v Posillinu: smeti na plažah, otroci pa »e nedolžno