Ob slovesu. Crtica. Spisal Starcgorski. Palje.) ,,.)az ti pravim, da bo§ Zefiko dobil. Le pogum "ia Haid po šopek, Jazgremsteboj, da te ne bo strah." In prijel ga je za roko in ga vlekel seboj, Pavel se mu je pa ustavljal. ,,Ali Fran ..." ,,Z menoj moraš. Saj nisi baba, da bi se bal. Pojdi in zapojva katero.. Akoravno nisem novinec, pa star vojak zna tudi peti, Jujuhu-uhuj." ,,Izbrani smo junaki rai, najboljša vaška kri, pogumni smo vojaki mi, nikjer enaki.h ni!" Po tihi noČi se je razlegal dvospev, katerega sta pela novinec in star vojak. Tako sta prišla do gostiloe, kjer so pili odbodnico. Ker sta bila Pavle in Fran med fanti res priljubljena, ju je takoj vse kiicalo pit. In zopet je zadonela pesem. A tu se ni pelo divje, ampak lepo ubrano, kakor se spodobi slovenskeinu mladeni5i>-novincu. Peli so iri pili, da potope žalostne misli na ločitev. Ko se je Pavle v družbi nekoliko razv.edril, mu je Šepnil Fran: »Cas je, da greva, Zefika šteje morebiti v svoji sobici solzice in moči Šopek, doCim se trdosrčni lju^bimec tukaj zabava." ,,Pa pojdiva!" de Pavle. , ,,Tako je prav, le pogum! Hej tovariiši, kri junaška..." je zapel in takoj se jih je še vec oglasilo. Med petjem sta se zmuznila od družbe. Zynaj ju nekdo ustavi.. ,,Kam pa že sedaj?" ,,Prideva še, le pojdi noter, pa molci. Greva k ljub'ci v vas!" Iz gostilne se je slišala pesem. ,,'Jaz se vrnem. Menda ne VjoŠ mevža, da bi ne Sel pod okno; lmd bom na te, če boš še dalj easa mučil dekle, ki te ljubi. Jutri zgodaj pridein k tebi. Na svidenje in dobro opravi!" Ločila sta se. V lepi dekliški sobici je še vedno slonela ob svojib. cvetlicab. deklica. Zraven nje je ležal že pripravljen Šopek, lep Šopek, saj ga je zvila ljubefia roka. A njega, kateremu je bil povit, od nikoder ni. ,,Užaljen jo in ne bo ga vefi", je vzdihnila devojka. ,,Zakaj sem se inu tedaj odrekla? Kriva je moja trma, ker mi je laskalo. da me je tako ponižno prosil, naj ga ljubim. OH, Pavle ..." Tam na jasnem nebu, kjer je migljalo toliko svetlili milijonov, daleč tam pri severo-vzhodni strani, se je utrnila bleščeča zvezda in popisala velik ognjen krog ter izginila v neskončnem svetu. Zvezda se je utrnila ... V tistem hipu se je utrnila tudi solza v očesu mladega dekleta ter tekla počasi po bledem licu in kanila na šopek. Pozno je že . . . zelo pozno . . . Na vasi so ukali fantje, in petje se je slišalo. Solza za solzo je padala na Šopek, a Pavleta ni. Legla je v posteljo, pa zaspati ni mogla. Ali ni nekdo potrkal ijl poklical njeno ime . . . Posluša. Vse tiho. Vendar, 8uj . . . ,,Zefika, ali spiŠ?" ,,On je," vzklikne nalahno in odpre okno. ,,Pavle, vendar si prišel!" tako nežno je izrekla te besede., ,,Zeiika!" vzdihne Pavel in jo prime za roko.. ,,Jutri moram od tod in prišel sera se poslovit." Dekle je težko soplo. ,,Zefika, povej mi, ali me res ne moreš ljubiti?" ,,Pavle?!" vzklikne dekle. In v. tem vzdibu j& bilo vse, bilo je več, kakor bi zamogle povedati besede, ,,Torej me ljubiš, kako srečnega se cutim." ,,Oprosti, Pavle, da sem bila takšna. Saj sem te ljubila že tedaj." Mnogo sta govorila. Zidala si gradove bodofinosti, lepe, bliščeče. Veselila sta se, da sta se našli njuni srci. Kratk.o veselje sicer, ker ura ločitve je ena izmed najbridkejših na svetu. Kdo bi jima zameril, da sta sedaj govorila dolgo . . . dolgo . . . Saj se ne bodeta videla tako hitro. Zefika je pripela na klobuk šopek, na katerem so se lesketale v svitu zvezd solze, on jo je poljubil na belo lice. Krepko sta si stisnila roke, obljubila si zvestobo in se ločila = Zgodaj v jutro potrka Fran na vrata Pavleta^ ,,Pavle, vstani", zakliče Fran. ,,Ali si ti, Fran ?" ..Da, odpri mi!" Fran je vstopil in. Pavle mu je veselo smehljaje stisnil roko. ,,No, vidiŠ, ali ti nisem prav pravil. Sedaj pa imaS najlepši Šopek od najlepšega dekleta." ,,Da," vzdihne Pavle. «Ali to kratko veseljeji ^Zivio", odzvalo se je iz vseh grl. ,,Zivio, tovariŠ Fran. Zvesti hofiemo biti cesarju, zvesti pa tudi slovenski domovini. Zivio!" In v tem je zadonela pesem: ,,Naj čuje zemlja in nebo ..." Nekako veličastno, vendar otožno je zvenela. MIn ko ločitve pride čas," — so se objeli, stisnili si roke. Nekaj miqut in Z Bogom dom, predragi kraj, ljube moje dom... fantje so zaukali in mahali s klobuki v slovo, voz pa je zdrčal naprej. ,,Pozdravi mi še Zefiko," je šepnil Pavle prijatelju. ,,Hvala. Piši kajl" Voz je drčal po cesti mimo hiš in iz praga ali okiia je mahal bel robco v pozdrav in slovo. Marsikateremu dekletu pa je spolzela solza po licu, in spustila se je v jok, da vtolaži potrto srce. Fantje so vriskali, voz pa je drCal vedno dalje . . . dalje ... in solnce je plavalo mirno po vesoljnem nebu . . . saj moram še danes proč, proč od tod, proč od ljube deklio«/ ,,Ki pa ti bo ostala zvesta, glej, da ostaneg ti!" Ob devetih so se zbrali pred gostilno novinci, da se popeljejo na najeteni vozu v Ptuj, in od tod v Celje, kjer jih potem razdele, Matere so se solzile do«a, seetre plakale^ • ¦" : '? nMladeniči, dovoHte mi besede," zakllfte F.ran. Vse atibne. Fran- povzdignft Irapico ln vzkUkoe: ;i)r»i. gi mi! Ura slovesa je napoCila, grenka ura za pas vse. Vendar biti mora! Spominjajte se nas, ki ostanemo doma, spominjajte se na one trenotke, na one čase, ko smo se skupno navduŠevali za šveto stvar, mili nam narod slovenski, Ostanite tudi v tujini zvesti svojemu slovenskemu jeziku. Ohranite verno srce domovini, svoji slovenski trobojnici. In na to dvigpem svojo čašo in vam napijem ter kličem: Bog vas živi!" Velikanska dedščina. Pod tem naslovom smo poročali v Štev. z dne 2. marca 1. 1., da iščejo v ribniškem okraju pravega sorodnika za nekim Markom Novak, ki je zapustil v Afriki velikansko premoženje 60 milijonov lir. C. g. Peter Skuhala nam je poslal k temu poročilu Še naslednje pojasnilo: V mojih povestih, lci so ravnokar dotiskane, piŠem tudi o Vukovi babici. Ta Marko Novak je pravcati njen sin, ali pa mu je bila teta. Pri Vozličevih na Moti blizu Ljutomera ste stanovali svoj fias dve sestri vdovi: UrSa Spindler in Marija Novak. Marija Novak je iinela sina Marka Novaia in dve hčeri. Obe ste stanovali pri Vozlifiii do smrti. UrŠa -je bila malo da ne 106 let stara Marko Novak je rojen na Cveou blizu L^utomera meseoa aprila 1. 1817, odšel ie v Amerik.o, od tam se je preselil v Afriko, kier,3i je ^gotOTo oakopal tako. velikansko premoženje; Pisal je pogoeto domov aa: "Mozličeve, pisai tudi, da hca toli- ko blaga, da ne ve, kam ž njim. Naslov jim je dal: ,,Pri zlati gori" v Afriki. Rad bi vam kaj poslal, pa ne vem, ali ste že vsi mrtvi, da ne dobim nobenega pisma od vas. Njegova pisma so dobivali, a on ni njihovih pisem dobil nikoli. Znabiti je g. notar Hogelsberger pisal z nemškimi pismenkami, katerih pa tam nihče ne pozna in morajo taka pisma zavreŠi, kakor sem že večkrat čital pojasnila od konzulatov. UrŠo Spindler in Mico Novak so sploh imenovali ,,Vukovice", Znabiti jima je bil oče Vuk. Zato pa tudi jaz pišem: ^Vukove babice vi neste poznali." Mice Novak dve hfeeri ste umrli brez potomcev. Pa6 je bila rodbina Novak na Gvenu. Na Cvenu je ta Afrikanec rojen, znabiti s temi v sorodu. Toda ia cvenska rodbina je tudi izumrla. Na njihovem mestu biva sedaj cerkveni ključar Slavič. V Stročji vasi je bival imeniten čebelar Marko Novak, brat cvensuega Novaka. Tudi on je umrl brez potomcev. Na Cvenu je bila vdova PiŠčenk, ta si je vzela nekega Novaka za drugega moža. Ali si je ta kaj v rodu z Afrikancem? Njen sin Franc Se Živi na Podgradju, b.6i Franca pa je vdova po Rajnarju na Krapju. Tudi na Moti so Novaki, Vozlifievi, pri katerih ste mati in teta Afrikanoa živeli, so ju imenovali tetice. Na noge torej, lahko ste tudi vi ka, t rodu s 60 milijooi. GAnite se! Njego\i sorodniki montk) biti v ljutbmeršfci žup*iii, in ce se vae aglasi 50, bodeto dobili 56 T9i dorčlj. . .; .: ;.:J'