IMIStvo ta oprauništuo: Maribor, Koroške ulice S. „STRAŽA“ ìsfcaja v pondeJjek, sredo io petek-popoldne. Rokopisi se ne vračajo. i eređmštvom se more govoriti v«k das od 11.—12. ure dopold. Telefon it 113. St. 2. »sretnija »n: Ce*0 l«o............... h Pol leta.............. g. Četrt leta ...... 3 K Mesečno............. j K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 5- januarja 1912. Letnik IV. Sirite „Stražo“! Teden našega časopisja se bliža koncu. Vsak naš somišljenik, vsak naš prijatelj, vsak zaveden Slovenec naj si stavi vprašanje : .„{Ali sem storil svojo dolžnost? Ali sem pridobil kakega novega, naročnika; našim Časnikom?“ In Če je odgovor negativen, potem pojdi in stori, kar Ti velevata srce in razum: pridobi vsaj enega novega naročnika za ,„Stražo“, ,,Slovanskega .Gospodarja“ ali „Najš Dom“ ! Moč časopisja je neizmerna, Oho dela javno mnenje in vstvarja svetovno mišljenje. Od njega, je Odvisna moč političnih strank, ono določuje posredna bodočnost naroda. Dobro Časopisje — dobra ljudstvo, slabo časopisje — slabo ljudstvo. Kdor ljubi svoj narod in ga hoče ohraniti zdravega, plemenitega in značajnega, tabo širil zdrave, poštene časnike. Nešteto gorja je že zakrivilo slabo časopisje. Iz umazanega špekulantstva se draži strasti in buicK vse surove instinkte. Zastruplja se mladino, slepari so odrasle, d z zapeljivimi vadami se priklepa široke mase na-se. Zaslepljeno ljudstvo ne vidi, kako je duševno zasužnjeno, kako dirja v svojo pogubo. Sebičen špekulant ali pa brezvesten političen izkoriščevalec si pa mane roke. Ljudstvo hlasta po izprijeni hrani in jo smatra za dobro, zato mu gre pšenica v klasje in on je ves srečen. Da srka ljudstvo vase svoja smrt, to gai ne moti. Kaj njemu map ljudstvo! Vsakdo pa, ki mu je pri srcu dobrobit ljudstva, ki hoče imeti svoj narod močfan in krepak, mora zastaviti vse sile,, da zatre slafoo časopisje. Ven iz vsake pošten« slovenske hiše z n e m-šk|u/tars!k(imi in liberalnimi listi! V vsako «s 1 o v e n s k o h i š o p a naše k a t oII-Š k o - n a r o d n e liste: „S t r a ž o“, „S 1 o v. G o s p o 'd a r j a“, „„N aš Do m.“ Zadnja dva dneva „Našega tedria“ nam nudita posebno mnogo prilike, ck( Širimo naše Časopisje. Popravimo v teh dveh dnteh, če smo kaj zamudili. Zlasti našo ,„S t r a ž o*“ priporočamo posebno toplo v širitev. V teku treh let svojega obstoja si je priborila ugled in vpliv, si je pridobila lepo 'število naročnikov in prijateljev. Na delo, da se bb njen vpliv še povečal, da se bo krog njenih naročnikov Še razširil! „S t r a ž a“ mora biti v, vsaki zavedni slovenski hiši! Branek in Dolnjigrad. s posebnim ozirom na „Cvepske travnike“ in „Cven-ski maro!.“ Branek in Dolnjigrad sta bla stoletja posestvo v enih rokah. Lüstvo Še pralvi zaj ..Franck“ v starih nemških pismah pa stoji: „iMialeg pa Branek.“ Ca bi Branek p;a Branoslavci znali gučati, bi nam povedali, kekokrat se so branili proti sovražpi-kon, pa keko krvi je tii 'steklo. Zato pa je meo grad večkrat driigo lice, Grad, leta 1681tega, pa zdajni si pač nesta spodobna. V Braneki je bla najviša jgospocka, tukaj so ble podložne gospocke: Dolnjigrad, C ven pa Babin-ci. „Herrsch,ait Maleg, mi den Ämtern: Oberlütten-berg, Cwein und Wagnenhof“, se bere v starih pismah. Za to pa se je tudi vse kaj blo gospockega reklo:! ,,'To je pranečko.“ Dolnjigrad bo v mojih mladih letah nemarna podrtina. Tudi un je svoje lice večkrat spremenijo. V, prvih letah druge polovice devetnajstega stoletja so je zezido zdajni grad. Zidali so ga Talijani. Bila je Veka siiša. Hitro so liidje najšli zrok: „!Na nebi zidarov dež motjo, so meli negi žabo zakopano. DokliČ tote žabe ne skupajo, nede deža.“ V zdajnCm gradi dugo nihče ni staniivo, razun vinoara, pravili so, ka mrtvi hodijo ružit, še-le pred par Jeti ga je izdajni lastnik dr. Pavel Varda popravio, pa prav gospocki prenovjo. Od Dolnjegagrada blo dosti pravile, Lüdje so gučali, kak po noči v gradi straši, kak lazijo neke kačo — zaklete groiice - okoli zidovja^ pa še več takega. Konferenca radi regulacije rek. Gradec, 4. jan. 1912. Vjčerhj je bila v štajerskem namestništvu konferenca radi regulacij rek na Štajerskem, katere so se udeležili zastopniki vlade, zastopnika slovenskih poslancev dr. Korošec in Robič ter zastopniki nemških državnih in deželnih poslancev. Konferenca jp imela namen, podati vladnim zastopnikom sliko o najnujnejših regulacijskih delih, voljenim zastopnikom Ijudsltva pa je dala priliko, slišati mnenje vladnih zastopnikov in deželnega odbora. Ni nam treba omeniti, da sta dr. K o r o š e e in Robič zvesto zastopala težnje Slovencev na tem polju našega gospodarskega življenja. Zagovarjala sta obširen regulacijski program, kakor 'so ga že pred letom sestavili sedanji slovenski deželni poslanci radi pogajanj za delamožnost deželnega zbora. Prejšnji deželni poslanci (tudi jv tem oziru niso imeli nobenega programa. Za to ne bomo govorili o stališču nalih poslancev, ker to ne potrebuje nobenega zagovora ali pojasnila, ampak o stališču vlade, in deželnega odbora nasproti regulacijam voda na Slov. Stajerju. SJališče vlade je kratko označeno: ona je (voljna vse storiti, ako tudi dežela stori svojo dolžnost. Toda ravno dežela ne stori ničesar za Spodnji Sta-jer. Kjerkoli se je potrkalo, tam se je pokazalo, da referent za vodne zgradbe Stallner nima nobenega znanja o teh stvareh in da vse prepušča stavbenemu uradu, ta pa zopet odriva odgovornost na Stall-nerja, ki ne da uradu nikjer iniciative. Drava. Deželni odbor ni hotel niti za (vzdrževanje že reguliranih mest plačati svoje tangente in je še na dolgu 45.000 K. O nadaljnji regulaciji iz svojih sredstev noče ničesar vedeti, najsibo deželni zbor delal ali ne. Pesnic a. Dni del, ki teče mimo nemških posestev v zgornjem delu, je dograjen, dalje pa deželni odbor noče graditi, tudi ne glede na obstrukcijo, ali redno delo sv deželnem zboru. Izgovarja se na ugovor par občin, o kojih pa je vladni zastopnik trdil, da ne morejo biti noben zadržek in je vse odvisno le od dobre volje dež. odbora. Savinja. Tudi tukaj je označil (vladni zar stopnik zavlačevanje kot neutemeljeno. Pokazalo se Neki lotmerčki kaplan, jprajvlica ji’n je dala ime Petek, so se podsagurili, ka so šli v grad mrtvih „pitat.“ Soboj se zeli več kmetov. Med njimi so bli Meričnjak, kmet na tisten griinti, kak sen se jaz na-rodjo. PojdoČ so jih gospod podviičavali, (kak se majo zadržati: „Njaj bodo tiho in mirni,' nič se naj ne bojijo, zgodilo se jin nede nič!“ Prišli so v grad. Gospod so postavili sv. razpelje na mizo, na vsakaj strani božje rnantre pa so viižgali žignano svečo. Poškropili so s žegnanoj vo-doj celi grad. Te pa so si seli pred razpetje, no začeli moliti, z debelih črnih knjig so molili. En ičas so molili, pa so škropili. Vura vudre ©denajst. Rum, bum, zajčne ropotati, ka se stepe celi grad. Ropotalo je, no zlanci ružililo, kak da bi vsi vragovjo iz pekla vujšli. Dveri se odprejo,^ več pr-šun, ena za (drugoj, stopi fižo. Ene so ble (žareče, a driigo črne kak voglen, ene v lance zakovane, orii-go ovači. Vsaka pršuna se je čemerno zagnali proii gospodi, uni pa so inalinoli >z rokoj, pa se je obrno-la proti peči nazaj, na vse zadnje stopi eden napre, pa reče : /Jaz sen gosppdar, kaj želite od nas?“ „Da no zmrsite lasa, neti meni, neti. totim, ki so z menoj, van v imeni križanega Jezusa zapoveo, pita pa vas: Zakaj delate nemir v ttotenkamri?“ „Hodi z nami!“ reči gospodar. Šli so po 'Štengah v pivnico. Gospodar pritisne svoje roke na zid. Pogorelo ja do kadi samega zlata. Pritisne na družen mesti, pregorelo je do kadi samega srebra, tretjokrat je pregorelo do kadi samih kiifrnih penes, /To je krivično blago ! “ reče gospodar, „naj se razdeli med kmečko lüstvo, te mo najšli mi svoj mir ! " „Tega nan nihče nede vervo.“ je, da je Stallner o vodnopravnem postopanju popolnoma nepoučen. Mura. Deželni odbor je skrbel le za regulacijo v nemških krajih, v slovenskih okrajih' se izgovarja s težavami z ogrsko vlado in celo stvjar zavlar čuje. Dravinja. Predpriprave Še niso dogotovljene, čeprav je deželni stavbinski urad prenapolnjen z uradniki. Sotla, Referent Stadner o tem sploh nič ne ve. Vodja stavbenega urada pa izj,a!vi, 'dja je hrvatska vlada obljubila zopet, v najkrajšem času poslati načrte. Sicer p,ai je od štajerske dežele regulacija te reko še vedno brez predpriprave, čeravno se od naših pbslancev (venomer urgira. Potoki. Glede Ščavnice, Globetke, Mislinje itd, niso predpriprave izgotovljene. Slovenska poslanca konstatirata, da se je regulacija teh rek takoj 'po vstopu sedanjih poslancev energično zahtevala. Hudourniki. Slpodnji Stajer ima hudournika ty konjiškem okraju, V celjskem (Sv. Peter), v gornjegrajskem lin marenberškem okraju. Nikjer niso natančni načrti izgotovljeni, kakor se je zahtevalo, Zelo zanimivi so finančni programi za hudournike. Denarja bi bilo treba za hudournike 18 milijonov kron, od katerih bi prišlo na Slovence 1 milijon K. In deželni odbor skrbi, 'da so načrti zia hudournike pc nemških krajih gotovi, da se dela začnejo, pri slovenskih hudournikih se še niti predpriprave ne izvrše. Potem pa še naj k'do pride in pove, da obstrukcija ni utemeljena. Somišljenike bo tudi zanimalo, katere regin a-cijo misli deželna večina letos podvzeti, ako bo deželni zbor delal. Uravnavali se bodo: Leistenbach, Groß-Sölkbajch, Kammerschlößelgraben, Sehwarz-Lafnitz, Riedlbach, Dietmannsdorlerbach in Forst-häubach. Torej zopet nič za Spodnji StajerP Kjerkoli posvetlimo v deželno gospodarstvo, tam vidimo, da smo Slovenci strašno zanemarjeni! Kako morejo pri teh razmerah govoriti liberalci za premirje z večino v deželnem zboru, nam je nerazumljivo. Liberalec pač ne razume naroda in noče zanj nobenega hoja!___________________ Ali ste že obnovili naročnino? Širite „Stražo“!____________________________________ „Sedite si!“ Hitro jin dene eden beli obrsač okoli šinjaka, drügi pa jin obrije pol glave. „Tak, zaj do van že vervali, ka p'ašie te bol za-neslivo, če vzemite toto pismo soboj!“ Na to je vse spreminglo. Od samega štraha so prišli kmeti nažrt domu. Kaplan so vmrli za par dni. Vsako mlado nedelo so sideli na cirkvenen pragi, na1 ženskoj strani. K sebi so vsigdar pritegjioli’ razpetje. Pitali so jih mešniki, uni pa so rekli: „jVzemte me s tiste trüge, v kjroj ste me zakopali, otelite me y prosto, pa pokopajte pod totim pra-gon ! “ Te so bli (v Lotmerki najviši gospod Gotweis, Za tistega Čajsfa, kak so se moja mati Ženili. Bili so neki dobrotnik za celi kraj, posebfno pa za Lotmerk. Uni so ustanovili realko z razložnoj opomboj, kavü-čenik more slovenski znati, Toti gospod so dali mojoj materi 25 già*., (eiere so se ženili. To so bli1 pre penezi od tistih, ki bi se mogli med kmečko lüstvo razdeliti. Tak so nam mati pravili. Guöalo sajo tüdi, ka so ‘grqfìce v jčtačje spodobo zaklete, lazile okoli grada, Pasla je pučica kravo okoli razvalin. Prikaže se joj lepa gospodična, pa jo tak nagovori: „Pučica, tüdi zütra priženi kravo sen, jas bon ti prinesla klüöe od grada! Nesmiš se me strašiti, jaö ti nem nič včinila. Vzemi klüöe, odpri si grajska vrata, tan boš najšla neko srečo!“ Pučka je resen prignala kravo. Ob sedmih lazi strašna kača proti njoj, ki je v papali držala neke k,lüöe. Pučka se straši pa odbiži. »„Nesrečno dekle, ka si to storilo! Keko let še* bon pa mogla čakati, ka pride n(a svet, kere mi doto všafano?“ spregovori kača, nemilo zajoče, pa spremine* Shod zaupnikov S* L S» na Kranjskem- Ljubljana, 4. januarja.. V četrtek dne 4. t. m. je imela S. L. S. na. Kranjskem svoje glavno zborovanje. Nad 1200 zaupnikov iz vseh krajev kranjske dežele je prihitelo na to (zborovanje, na katerem je dalo vodstvo* stranke-zaupnikom račun o svojem delovanju. Videlo se je„ di priprosti kmetje iz najbddaljenejših gorskih vasi dobro razumevajo čas, v katerem živimo, vedo pa tudi potrebe časa. Pokazali so s svojim navdušenjem ljubezen tì)o stranke in do svojih poslapcev. Na snađu so bili navzoči vsi državni in deželni poslanci in nad sto županov. Navdušlenje na shodu je bilo velikansko. vsi releralti pa z mogočnim odobravanjem s are jeti. Takoj po 9. uri dopoldne je otvoril shod burno pozdravljen načelnik stranke, državni in* deželni, poslanec dr. Ivan Šušteršič, ki je predlagal v predsedstvo shoda: za predsednika državnega in dežel-gega poslanca komerčnega svetnika Fr. Povšeta, za namestnika pa primarija idr, Vinka Gregorčiča, -Državni in deželni poslanec dr, Ivan Šušteršič in državni in deželni podlaneo Evgen Jarc sta podala na to točna poročila o delovanju državnega zbora in kranjskega deželnega zbora. Obširna poročila, ki sta posebno pokazala delo poslancev v Slo-vensko-hrvaškem klubu v državnem zboru za našega kmeta je shod z velikim odobravanjem sprejel na znanja in videlo se je, da so zaupniki zadovoljni s svojimi poslanci in neomajno (zaupajo v Slov.-hrv. klub. . Deželni odbornik dr, Lampe je govoril o dež. upravi in deželnem gospodarstvu, na Kranjskem. Kazal je na veliko delo kranjskega deželnega odbora za kmeta. Deželni odbor izboljšuje ceste, podpira živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, zadružništvo; zida mostove in vodovode. To vse v veliko korist kmeta. Za šolstvo hoče dežela veliko žrtvovati in je tuoji žrtvovala, ali podpirala bo le tisto učiteljstvo, ki dela za ljudstvo. Naše šole na kmetih niso take, d|a bi moglo odgovarjati potrebam našega kmečkega ljudstva, zato je nujna potrebu, da se; ta zakon spremeni v smislu kmečkih potreb. Liberalci vpijejo, da smo posojilo 10,000.000 K že zapravili, kes pa je, da je od 4.000. 000 K, ki jih je dovolil Še prejšnji dež. zbor, ostal Še 1,000.000 K, torej imamo na razpolago še 11.000. 000 K, ki jih bomo porabili za potrebe našega ljudstva. Res pa je tudi, da so vsi ti milijoni za liberalce, ki tako grdo zabavljajo čez kranjski deželni odbor, že zapravljeni. Primarij dr. Vinko Gregorič govori o organizaciji stranke in o Časopisju. Naj ne bo našega somišljenika, ki bi ne bil naročnik^ našega čfasopisjai. Velikanske ovacije pa so priredili zaupniki svojemu ljubljenemu načelniku dr. Šušteršiču, ko je predsednik shooja predlagal, naj ga zaupniki zopet volijo kot načelnika. Dvorana UJniona) je videla še malo ali nič takega navdušenja in ljubezni, kot ga ja kazalo slovensko ljudstvo do svojega nad vse ljubljenega načelnika, ki je izvolitev tudi sprejel. Pri volitvi 16 članov vodstva so bili izvoljeni zopet stari Člani nazaj v vodstvo. Pri slučajnostih je državni in deželni poslanec dr. Krek govoril tudi o starostnem zavarovanju kme- tov, Skqäa hi Wlo, da bi bil naš kmet izkfflčen od teg| zayfeo^nia.izlio ie dolžnost vsakega razumnega človeka, da gre med ljudstvo ih mu pripoveduje o ugodnostih, ki jih bodo imeli kmetje po starostnem zavarovanju. Končno se je predsednik shoda, komerčni svetnik, zahvalil udeležnikom za udeležbo, spominjal se presv. cesarja in pa sv. očeta in s klicem: „Z Bogom za slovensko ljudstvo!“ zaključil to veliko zborovanje zaupnikov. Slovenskim občinam na v Spod. Štajerskem. Že večkrat smo opozarjali slovenske občine, da štorije Isvojo dolžnost v narodnem oziru. Nikjer ni toliko popustljivosti, kakor pri nas na Slovenskem; zato si pa upa nas napadati in blatiti vsak pritepenec. Poglejte si, merodajni krogi, ki odločujete v občinah, kako vse drugače postopajo Češke ali poljske občine. Nikjer ne najdete nemškega uradovanja. Posebno pozivamo kmečke predstojnike občin, da se držijo strogo načela, kä ga1 že zavzemajo marsikatere druge občine, da odklanjaljo vsak nemški dopis, najsibodi od kateregakoli urada. Tie urade moramo prisiliti, da bodo dopisovali na Spodnjem Štajerskem v jeziku, katerega naše slovensko ljudstvo razume. ’Saj je vendar za (vsakega predstojnika ali župana veliko vredno, Če zamore sam razumeti došle dopise in ukaze, in se mu ni treba (vedno nansjšati na tajnika. Uradi so dolžni na Spodnjem Štajerskem uradovati s slovenskimi strankami le v slovanskem jeziku. Zato se mora od njih zahtevati slovensko uradovanje, če nočejo vstreči naši želji. Ne zadostuje samo, če uradujejo občine slovenski ; one imajo pravico od uradov Zahtevati tudi slovensko uradovanje. Zato je dolžnost vsakega župana, da vrne vse (dopise, fci prihajajo na občino v nemškem jeziku. Edino to pomaga, kakor nas učijo skušnje. Delati pa mora-je odločno vse občine skupno in se vse potegovati za pravice slovenskega jezika, ker le tedaj bodemo dosegli vspeh« Liberalna bilanca. Kakor vsako leto, tako je napravil tudi koncem letošnjega leta „Narodni List" svoj računski zaključek, Da je ta zaključek za naprednjake jako dobre izpadel, je samo ob sebi umevno. Gospodje Krog „Narodnega Lista“ so izvrstni računarji, to se jim mora priznati. Poraz za porazom so doživeli pretečeno leto, a njih računski zaključek nikakor ne kaže „primanjkljaja“, (ampak prav 'lep „prebitek.“ To je umetnost, ki jo razumejo Samo liberalci in nihče drugi, Podobni so do pičice židovskemu bankirju, Id je žo Čisto blizu poloma in zato stika na vseh Koncih in krajih, da tako skrpuoa bilanco, ki vsaj na prjvi pogled zabranjuje vsak sum, da je njegovo podjetje pasivno. „Vsa znamenja na našem političnem in gospodarskem polju kažejo, Üa ne napredujemo", tako pesimistično začne Člankar „Narodnega Lista.“ Tu ima popolnoma prav, samo malo bolj specializirati bi še moral, celo- stvar in dostaviti (besedo ;„pa,prednjaki.Ä Da Narodna stranka s svojo smešno politiko nazaduje, to. je čisto naravno. Gospodje okrog ^Narodnega. Lisjta“ ne poznajoo naroda in ne znajo delali za ljudstvo- In dokler ne spremenijo svoje taktike, morajo biti na taka presenečenja, kaikoršpa so doživpli v, pretečenem letu, vedno pripravljeni. (Vsako leto le prirediti nekoliko sokolskih in drugih enakih veselic, da napravijo naprednim gospodičnam po raznih trgih v njih enoličnem življenju mjaio spremembe,, dobiti na tako veselico iz Celja kakega „(slavnostnega“ govornika, ki drugega ne zna, kot čez nazadnjaške klerikalce zabavljati in poštene kmečke žene psovati „podivjane babe“, kakor je to storil učeni Lesničar v Središču, to je vse, kar stori Narodna stranka v „blagor“ ljudstva. Da pa obstoji delo za ljudstvo čisto v čem drugem, tega pa liberalci ne vejo, ker šie ljudstva ne poznajo. Da tisti', ki so rojeni V mestu, ki nikdar niso. imeli prilike priti z ljudstvom v doti-ko, naroda in njegovih potreb ne poznajo- to je umljivo. Toda da pa tudi taki, ki so izšli iz naročja, ljudske duše in ljhdskega značaja ne poznajo, le to nam je pa uganka. Leto in leto se ne prikaže nobjeden mied; ljudstvo. Kadar so pa volitve, tedaj je pa takih ljudskih prijateljev" povsod polno. V vsako zakotno vas prileze kak tak „prijatelj.“ Vse kar je liberalnega zbobnajo skupaj in Če prav ne (ve ničesar, kot par psovk Čez sebične „farje" in nazadnjaške klerikalce, nič ne de. (Za naprednjake je vse dobro. Ljudstvo ima pa, hvala Bogu, v tem oziru še precej dober okus in že kmaUu spozna, v Čem obstoji ljubezen teh „ljudskih prijateljev“ in se jih otresa vedno bolj in bolj. In če za tako razdiralno delo dobijo liberalci zasluženo plačilo I— poraz — tedaj slo pa čisto iz sebe. V celjskem Nafrodnem domu potem tuhtajo in tuhtajo pri zlati kapljici, kje da tiči vzrok. Najdejo ga kmalu. Ti „farji" in. pa '„podivjane babe“ so krivi, da ljudstvo ne ve ceniti „nesebičnega“ dela teh „pravih“ ljudskih prijateljev. Dja pa tiči vzrok v njih samih1, tega si pia napreden duh ne more misliti. Verodostojni dopisnik („Narodnega Lista“ trdi nadalje, da so klerikalci krivi, da se naše narodne meje krčijo. Oglejmo si stvar malo od 'bližje. V Šoštanju je vladala napredna stranka in je tako vzorna gospodarila, ida so v malo letih Slovenci v vseh treh razredih sramotno propadli. St. Uj v Slov. gor. pa že naskakuje Südmarka lieta in leta, pa ga še ni dobila. In to po zaslugi „klerikalcev.“ In ravno tisti klerikalci, ki „uničujejo narodu energijo“, kakor trdi („Narodni List“, so izvojevali v zadnjem času več obmejnih občin iz rok Štajerčijancevi in Nemcev. Kdo torej narod izdaja, menda ne bo težko uganiti. Vse to liberalci dobro vedo, a (vkljub temu lažejo in vpijejo v svet o („[Klerikalnih izdajicah.“ Bahati, Šj-rokoustiti, to zna liberalec, za pozitivno delo pa je popolnoma nesposoben. Nadalje kliče dopisnik },,(Narodnega Listaj o-genj in žveplo na nas, ker nočemo biti naprednim politikom slepo orodje. Kaj ne, gospodje Kukovec, Kalan, Lešničar, Špindler, kako bi bilo lepo, če bi prišel pošten slovenski Kmet ob času volitev s klobukom pod pazduho in ponižno prosil te liberalne kolovodje, Če bi hoteli biti toliko prijazni, in de 'dali voliti za poslance. Tlako bi lahko potem ti liberalni »o-litiki strmečemu svetu kazali svoje talente. ;To bi bila za vas. Kaj ne, gjospodje? Toda le potolažite se. Pod Dolnjim gradom stoji kapela sv, Ane. V totoj kapeli se je vcasi sv, mjašaj sliižila. Bijo sen ministrant, pa sunčno vüro sen mejo v žepi. Na razvalinah je bila neka sunčna viira, ki je jako dobro kazala, Previžati sen se Štejo, Če tildi moja dobro kaže, pa hajdi na breg. Moja viira je resen dobro Kazala, strah pa me je takši obišo, ka bi skoro tildi jatì nažrt jdumu odbežo. No ja, da pa blo tiko guča od totega grada, Toti dve grajšini: Pranek pa Dolnjigrad, sta bli celi stoletja v enih rokah. Po Časi pa se je to le spremenilo. Zadnja grofica, ki še je mela obe grajšini v oblasti, bla Mauerburg von Marburg. 'Stanii-vala je večkrat tii med svojimi kmeti. Dere so liidje z vedli, ka se pela, so joj šli zasrami proti, pa Še strelah so. Mogla je biti smilena — nekaj redkoga v tisten groznen časi — ka so jo liidje tak liibili. Pri-pelala se je s šestimi kunji. To pa ne sa/mo zfavolo časti, ceste so ble za tistoga Časa tak tožne, Ka so na mesiah kola do oši v blato pale. Grofica Mauerburg je vzel/a tafli jenskega grofa Codrajpo za moža. Tak 'so se tote grajšline bližalo taliansfcin rokan. Leta 1871 je vmrjo grof Franc Codrajpo. Po njegovoj smrti so se grajšin razdelile. Grofic^ Lučila,' ki je mela za moža grofa Ivana Gropplers von Tpoppenburg, je dobila Dolnjigrad, nedoleten grofič Hieronim Codrajpo pa Pranek. Doleten Hieronim Codrajpo je pranečko posestva razvdo. Gorice so pokiipili gospoda, šumo „Kačje grabe“ gospod Zemlji, štacunar jv Lotmerki, izemlo v bližini grada je pokiipilo kmečko liistvo. Pol evens-kih travnikov je kiipjo Hildebrand, posestnik radenskih toplic, pozneje, leta 1899, so Kupili driigo polovico cvenskih travnikov dr. Rosina, odvjetnik v Lotmerki, Sršen, trgovec, krčmar, pa neki posestnik v Lotmerki, rojen Cvenar, pa Miirso, kmet, pa imeniten cementar na Krapji. Grad pa nekaj posestva se Še zaj trži. Ednok je v enih, ga v idriigih rokah. Do-zda Še nima stalnega gospodara. Na 'takši način je tudi posestvo lukašnega grada prišlo v kmečke roke. Samo grad je še ostò v rokah Senklnove rodbine. Zaj živi v njen Senklnotva hčer, vdovica po rajnen sodniki Piringer, „Cvenski travniki“ so bli en sami Šestdeset plii-gov velik travnik. Proti jiitri je ležo kre veke ceste, ki gre skos Moto v Medžimurje, proti jugi je mejijo na cesto kre Lunaškaka proti Pristavi, na večernoj strani na icvensko pole proti Plitvan, na severnoj na tisti del ceste na Striigah, ki se ravno pri travniki obrne na levo, proti jvekoj cesti, na pravi strani pa na Struge proti Plitvan. Cvenskj travniki so bli od nekda imenitni, ne samo za volo velikosti, tiidi za volo pravlie so bli na glasi. Tii je straišilo. Eden je vidjo žarečega moža sloneti po hrasti poleg ceste, driigi je kaj driigo vidje ali ČUjo. To blo pa guča! Coprneo so hodile nä cvenske travnike v ris. Keri je štejo iti v ris, sl je mogo splesti v peči stol. Plesti ga je mogo o$ sjv. (Treh kralov do sv. noči driigega leta, Vsaki den ga je splejo nekaj, na sv. noč je mogo biti stol dokunčan. Ö punoči na sv. noč je möge biti na cvepskiih travnikih. (S soboj je vzejo tisti stol, pa enoletno leskovo šibo. Na zebra-nen prostori je potegno z leskovicoj goreh nad soboj pa na ilah okoli sebe ris, pa sredi risa je postav j o stol, si na njega sejo, (v roki pa je dJržo leskovi co. Tiak je čako kaj de prišlo. Prišlo pa je. Strašne po-strašile so prišle : veke kače, 'kiivčeri, pa še več hii-titobe je sililo k jemi v ris od zgoreh, pa od spoder. Od zgoreh so se odbijale od risa same, spoder pa je je s šiboj naganjo. Dugo je to trpelo. Na vse zajdnje se_ prikaže vrag. Oblečen bo zeleno, krajnček so jemi pravili. T/akšega so vidli, dere je ge peneze sii-Šijo. Ce pa je tisti, ki ga je zavaro, vrgo pèteno-Šter —; rožni venec — na njega, je vrag odbežo, pe-nezi pa so bli njegovi. Paščiti pa se je mogo. Vrag je hitro prišo nazaj, V Okoli (ime travnika „Okol", ker je okolnoo-kolj. 5?ggrajen), tikoma hoste, negda Skühalbvdv .jfer:ar vnik s Cvena, je včasi prek grabe kre ceste Krajn-ČeR slišijo peneze. Lešnjakovica z 'Mote so pognali nanjega petanoŠter, vrag je odbežo, uni so pograbili peneze, pa vdegaj skos leso. Itak Še jih je vrag s svojimi ŠKra|mpli vdrapno po lici, Ka Še še jim je dandenešni poznalo. Bogastva pa pri Lešnj atovih ne blo. „Kaj si želiš od mene?" je vrag pito tistega, ki ga je v risi čako. „Tas čen, Ka mi peneze nosiš, bogat čen biti, po zna bi rad, Kumu kaj včiniti — zacoprati.“ Ženske pa še so si želele, dosta masla napraviti, deco obirati, pa oidi driige živine hasek vleči, pa še kaj lakšega. Tiidi točo delati so si zgovorile. Obširno piše o toči in obiranji dece Göres v svoj ej Mistiki. Peneze je nosjo škratee po noči. Vidli so liidje, ka je priletela žareča vetanea pa se skos rol poteg-nola. Maslo je v tisten Časi kaj vaialo. Z odvečeni-mi polovnjald so se židovje vozili po veseh za maslom. To blo guča, kako je kera gospodinja masla odala ! ■„Ve pa' štiri krave dojimo, pa nesen moglja teka masla spraviti, kak 'ova šamprkana baba pri enoj kravi! Naj reče što kaj če, tota baba je prava coprnica!" Tak so si ženske guoale, dere se je jud z maslom odpelo. Kera baba je ednok dete obrala, je mogla to skos delati, nači bla betežna an po čelen lici zdiita. Gda do deteta ne mogla, si je pomagala z mladin cepjon. To omenja tudi Göres Mistika. Ženske so Si znale pomagati. Visakal je ob rimo dete driigače. vračila. ’Jas sen vidjo tat : Krüh smo pekli, pred žnublon blo puno ognja. Mati so namo-djali, še ne sputiti, več. Tat zamotano jajce so zakotali po jajoi navskriš domačega Cvirna.Keko vrst so pali pred nami, v žareči ogenj. Z;a pa smo šli v fižo. Precik dugo smo bli fiži. Oasi se spreminjajo. Pojdite sami med ljudstvo 1 Delajte 66, poštno ležeče, Celje. 206 Hlapca za konje, kateri je že vojaščine prost in vajen pri kmetijstva na srednjo kmetijo blizu mesta Ptuj se išče. Nastop službe takoj, če mogoče že 1. januarja proti dobremu plačilu. Vpraša se v uredništvu tega lista. 202 velik, lep, firma Maier- J Harmonij, Fulda, amer. sistem: tenlus- Orgel, 2 mannaia, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s 15 registri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veličastnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo na upravništvo tega lista. 192 I I Tovarna za peči H. KOLOSEUS |Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 LEKAR- A NARJA ..........„......., _ _____ «dia» pristao z zeleno usmiljena sestre kot varstv. znanke, ABALSAM OMastao varovan. V sako ponarejen je, posnemanje ki prodaja frango dragega balsama s podobnimi znamkami se soanijsko preganja m strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih n ri Ira àliti hrinan».«: - .i___ 1_I -T l l v "««j««!!, pn vnetju jeter m vranice, pn slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m UBtnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in mjizpušcajih itd. 18/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetih j'*1, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ,-~>v«rrni iz telesa in radi tega dostikrat na pravi *•■”■**! mmf m ffunm operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Narodi so: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A* König. ICH DIEN I 'ÄÄSji Halo! Kaj je novega? Upeljal sem novo svetovnoslavno vrsto obuval „Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajalno te vrste obuval na celem Štajerskem in sicer po enotnih cenah K 16 50, luksns-cena K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v zalogi se nahajajoča obuvala po zelo znižanih cenah. Naj nihče ne zamndi porabiti to redko-kedaj se nudečo priliko, da si nakupi fino in po ćeni obuvalo. Nadalje velika izber elegantnih in modnih obuval za plesne veselice in bale. Z odličnim spoštovanjem 204 Štefan Strašek, Celje, Schmidgasse. Ne pozabite Volno, sukno (štofe), cajge, modno 9 v M periino blago, preproge, odeje, koce, mm n OJ platno in vse manufakturno blago M kupite najbolje in najceneje v domači 0) 3 (0 *0 trgovini 3 (Ù TI 3 & « k & M. E. Sepec, tu 5 (D Maribor. Grajski trg. lose« Burgplatz. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, C?ü® Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tuffi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Itd., Stedilna ognjišča vqpif sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-svagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popravilo. Napeljnjem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah._ Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina (Goričar l Lcsboočoh) Celje : Gražka ulica štev. 7. I I Celje, Rotovžka ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. ♦♦*♦♦♦ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. ■ m Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. l|l I Centrala: Ljubljana. Podružnice: Špljet, CelOVeC, Trst, Sarajevo in Gorica : Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad £ez K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po 110" od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih Slovenci pozori Poročne prstane vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Delavnica za popravila. Urar, očalar in zlatar parno Bureš M*= Tegethofova cesta St 39. Za naše odre! Svoji k svojim! IMIetantJe pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6. - višje, za posojilo po K —.70 višje; raznih lepotil, mastiksa, klep, brade in dragih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) lai od K 5.— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem časa ter se priporoča Josip Holy, brivec in diplomiram lasulj ar. v Brežicah ol> Savi odlikovan z zlato kolajno na Dunaja in v Pragi. Cene zmerne ! Postrežba solidna in tožna ! Smrekovo storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi vedno veletrgovina Anton Kolenc Celje, Graška cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi dežel ni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah na debelo in drobno. V za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje : Jugoslovanska razpošlljalna : i Rudolf Stermecki Celje 131. Vzorci na zahteyo poštnine prosto. X------------------X Našim gospodinjam prlperoiansd le edino Pfeifer-jevo milo, ker le to napravi brez trada snežno belo perilo ! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger Pijte samo Tolstowio slatino. UmiI si ì Tolstem vrftii, Mtml BpHlo. UlSiìiSÉ krojaški mojster v Colju §3fip®fdla SVOj = modni salon za gospode, hi se nahaja s nosi posojilnici hiši na Ringu. 926 V. Rane «in lečilno mazilo = „SIGMA”. = Izvrstna učinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tvóre na nogah. Natančno navodilo o vparabi je priloženo vsaki tabi. Originiltub« : 1 K 20 h. — poštnina 20 k Le pristna z varstveno znamko a«“ S P. F. -aa® Naroča in dobi se pri deželni lekarni v Slovenski Bistrici. TJÜDSKA HRANILNICA m POSOJILNICA V regbtfovana zadruga z nsom«ieno z n®omijeno ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem ?oliM) v obrestuje kruta« vlage ge 4'/,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema branitee knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se efasstovasije prekinite. Deje vložnikom na dom brezplačno kraottee nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vlage na tekoči račun in jih obesa taja od dne vložitve do dne vsdiga. uraduje vsak tersk io potek depsfgtse. Prošnje se ifc dan, iz 2a jasnila se dajejo vsak dan, izvzem« 8, do 12. ter od 8. do 6. are se dajejo zastosy Telefon ima št, 8. % A bl?lš4?$&VC SIM^OT f> »k» 1118