770353 734020 Skupina za akcijo Comet toži hujšanja je izbrana organizatorje stavke Stran 19 Stran 4 St. 25/ Leto 61 / Celje, 28. marec 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR CELJSKO ZIMO mmnmmm 9770353734020 Cero v gradnjo Objekte za največjo celjsko okoljsko naložbo bo gradil Nivo - V petek temeljni kamen in lipa Celjski župan Bojan Šrot in direktor celjske družbe Nivo Danilo Senič sta včeraj podpisala pogodbo o gradnji objektov prve faze regijskega centra za ravnanje z odpadki (Cero). Gre za najpomembnejšo celjsko in regijsko okoljsko naložbo, ki jo je s 30 milijoni evrov nepovratnih sredstev podprla tudi Evropska unija. V prvi fazi, ki bo stala malo več kot 21 milijonov evrov, evropski kohezijski sklad pa jo bo sofinanciral z 9 milijoni evrov, bodo zgradili potrebne objekte za sodoben center za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku. Najprej bo šla v gradnjo sortirnica z zmogljivostjo 10 tisoč ton odpadkov, praktično vzporedno bodo zgradili novo odlagališče preostanka odpadkov z zmogljivostjo 1,9 milijona kubičnih metrov, kar naj bi zadostovalo za najmanj 30 prihodnjih let. Sledila bo še gradnja objekta za demonta-žo kosovnih odpadkov, potrebne infrastrukture in upravne stavbe. Nivo je dela pridobil na mednarodnem razpisu, po besedah Danila Seniča naj- brž zato, ker so pri izbiri opreme in tehnologije upoštevali najsodobnejše in najnovejše proizvode. »Ponosni smo, da smo pridobili ta dela in zagotavljam, da jih bomo izvedli kakovostno in v zastav-ljenem roku, kljub temu, da so rok izgradnje že v izhodišču skrajšali za eno leto in nam za dela dopustili vsega 930 dni,« je povedal Senič. Za nadzor in strokovno svetovanj e pri izvedbi projekta je bilo prav tako na mednarodnem razpisu izbrano celjsko podjetje Navor in direktorica podjetja Nataša Rovan Gračner je včeraj prav tako podpisala pogodbo o delih, ki jih bodo opravljali. Župan Bojan Šrot je opozoril na pomen te naložbe, ki je prva in doslej edina v Sloveniji, ki ravnanje z odpadki rešuje celovito, po vseh evropskih normah in skladno s Kjotskim protokolom. »Vse je tudi že pripravljeno za začetek druge faze izgradnje, ki naj bi jo začeli še letos in v kateri bo zgrajena še nadgradnja Cero - pomemben objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov in izločanje gorljivih frakcij ter toplarna,« je povedal Šrot. Druga faza bo v celoti stala malo več kot 29 milijonov evrov, kohezijski sklad jo bo še v tej finančni perspektivi sofinanciral z 20 milijoni. Ko bo v letu 2008 Cero v celoti dograjen, bo sposoben prevzeti vse odpadke iz 23 občin celjskega območja oziroma odpadke iz 220 tisoč gospodinjstev ter jih obdelati na najsodobnejši način, ki zagotavlja ekološko sprejemljivo ravnanje z odpadki in zagotavlja minimalne ostanke odpadkov. Temeljni kamen za gradnjo prve faze Cero bodo postavljali v petek popoldne, ko bodo na gradbišču zasadili tudi lipo. Slovesnosti se bosta udeležili evropska komisařka za regionalni razvoj Da-nuta Hiibner in direktor evropskega kohezijskega sklada Lluis Rivera. Že pred slovesnostjo v Bukovžlaku si bosta gosta ogledala tudi izvedeno nadgradnjo kanalizacijskega sistema ob Savinji, ki jO je prav tako z ostankom denarja od gradnje čistilne naprave sofinancirala Evropska unija. BRANKO STAMEJČIČ Župan Bojan Šrot in direktor Nivoja Danilo Senič sta včeraj podpisala pogodbo o gradnji prve faze Cero. Koronarografu na pot V celjski bolnišnici bodo danes slovesno predali namenu rentgenski aparat za invazivno srčno diagnostiko, s katerim odkrivajo zgodnje spremembe na koronarnih žilah in s tem preprečujejo nastanek srčnega infarkta in nenadne srčne kapi. Na slovesnosti v glavni avli bolnišnične poliklinike bosta slavnostna govornika minister za zdravje Andrej Bručan in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Bolnišnica bo podelila zahvalne listine vsem tistim, ki imajo največ zaslug za uspeh velike dona-cijske akcije S srcem za srce, v katero se je vključilo domala 14 tisoč posameznikov, podjetnikov, podjetij, občin in članov veteranskih organizacij širšega celjskega območja. Vsej množici posameznikov, brez katerih celjska bolnišnica in širše območje ne bi bila bogatejša za pomembno pridobitev, so se organizatorji akcije, torej druš- tvo Korona, Veterani vojne za Slovenijo, Društvo vojaških invalidov, veterani Sever, pokrajinska zveza upokojencev in območno borčevsko združenje, zahvalili že v petek s prireditvijo S srcem za srce, ki je bila v dvorani Union. Na njej so nastopili plesalci Plesnega teatra Igen, Celjski oktet in Celjski godalni orkester. Prografn je povezovala Marijana Kolenko. MBP, Foto: ALEKS ŠTERN Kacin o opravilnih sposobnostih JelkoKacin na pogovoru s knjižničarko Nušo Dvoršek in novinarjem Janezom Vedenikom v hotelu Prebold. Na tako imenovanih bralnih večerih se je zvrstilo že mnogo zanimivih gostov. Prihodnji mesec bosta gosta večera Janez Janša in pesnik, preboldski rojak, Ervin Fritz. Na vprašanje, kako komentira izjavo predsednika vlade Janeza Janše, da je LDS trenutno le delno opravilno sposobna, se je predsednik stranke in evropski poslanec Jelko Kacin na petkovem pogovoru v hotelu Prebold vprašal, kako je pa z opravilno sposobnostjo sedanje vlade. Za vse, česar ni mogla uresničiti, je bila leto dni kriva bivša Ropova vlada, dejal v pogovora, ki ga je pripravila občinska knjižnica. Od predvolilnih obljub, da se bo država umaknila iz gospodars- tva, do tega, kako bo poskrbela za boljše življenje državljanov, se ni uresničilo skoraj ničesar, je menil Kacin. »Po letu dni te vladavine so naenkrat začeli govoriti o reformah in partnerstvu za razvoj, imenovali so ministra, ki naj bi bil odgovoren za to, a je že po treh mesecih odstopil, ker je ugotovil, da ne more ničesar narediti in da niti sam ne verjame v te reforme, kaj šele predsednik vlade, ki doslej še ni znal jasno pojasniti, za kaj pri reformah sploh gre.« Naj se torej Janša vpraša, če je njego- va vlada opravilno sposobna, je dejal Kacin. Da LDS doživlja krizo, Kacin ni zanikal in med drugim dejal, da ji nihče ne more storiti toliko škode, kot jo lahko sama sebi. Tudi po zaslugi nekaterih pisem. S tem, ko je stranka pristala v opoziciji, je nastal trenutek resnice, ki ga nekateri ne znajo sprejeti, je pa dejstvo, da število članstva narašča in ne upada in tudi to dokazuje, da je biti v opoziciji včasih zdravo in koristno. JV Foto: DN www.novitednik.com NOVI tednik 3 Ljubljanska Kam z onesnaženo zemljo Na začasni deponiji bodo opravili dodatne raziskave in določili pogoje za ravnanje z onesnaženimi nevarnimi odpadki Na območju stare cinkarne ob Kidričevi cesti v Celju že gradijo prvo stavbo tehnološkega parka. Delavci Ve-grada izkopavajo gradbeno jamo, izkopano, močno onesnaženo zemljino pa odvažajo približno 150 metrov stran, na območje ob starih cinkarniških dimnikih. Tam na prav tako ali še huje onesnaženi zemlji nastaja začasna deponija. To početje je močno razburilo javnost, saj investitor - Regionalna razvojna agencija (RRA) - stem krši določilo v izdelanem zazidalnem načrtu, za izvedbo katerega so pridobili vsa zahtevana upravna dovoljenja, ne pa tudi okoljskega soglasja, ki ga od njih upravna enota ni zahtevala. Po zazidalnem načrtu namreč izkopane zemlje ne bi smeli odvažati z gradbišča. Zaplet in ravnanje s strupeno, do skrajnosti onesnaženo zemljino, dediščino 130 let stare kemijske industrije na tem območju so skušali v petek pojasniti na novinarski konferenci, kjer so predstavili tudi študijo onesnaženosti zemljine in podzemnih vod na območju stare cinkarne v Celju. Ta ocena, izdelal jo je Kemijski inštitut iz Ljubljane, je prvi korak do ukrepov, s katerimi bodo na 17 hektarjih zemljišč, namenjenih gradnji Tehnopolisa, zagotovili celovito ekološko sanacijo. Slednja je stvar prihodnjih desetletij, ravnanje ob gradnji prvega objekta Tehnopolisa pa zahteva takojšnje ukrepanje, da ne bi prišlo do zdravju škodljivih posledic. Se preveč mudi? Odgovornim, ki se jim z gradnjo silno mudi, saj želijo zahtevno stavbo zgraditi v osmih mesecih in v njej že oktobra med drugim odpreti tudi prvi oddelek bodoče mednarodne univerze, je sicer jasno, da so ekološki ukrepi potrebni. Trdijo pa, da ob vseh zahtevanih dovoljenjih, ki jih imajo za gradnjo, ne delajo nič narobe, če onesnaženo zemlji- no vozijo na enako ali še bolj onesnaženo zemljo v bližini gradbišča. Temu načelno pri-tijuje tudi stroka. V velenjskem podjetju Erico, ki je nekaj dni po začetku gradbenih del podpisalo pogodbo o strokovnem nadzoru nad izkopi in določitvi pogojev za nadaljnje ravnanje z izkopano zemljino, pravijo, da zaradi izkopov in odvoza zemljine dodatne nevarnosti za poslabšanje ekološkega stanja ali celo za zdravje Celjanov ni. »Pri odvozih, izkopih in deponiranju zemljine na prav tako onesnaženo zemljo v bližini je treba le paziti, da se ne praši. Ni nevarnosti, da bi izpiranje izkopane zemljine dodatno onesnažilo podtalnico. Nevaren bi utegnil biti le prah,« zatrjuje direktor Erico mag. Marko Mavec. Dediščina stare cinkarne Dobrih 17 hektarov zemljišča, na katerem so leta 1873 v takratni cinkarni začeli razvijati kemično industrijo, je današnja cinkarna leta 1995 s pogodbo o brezplačnem prenosu predala v last Mestni občini Celje. Vsa leta delovanja cinkarne so okolju zapustila trajne ekološke rane. Strupe iz proizvodnje so spuščali neposredno v Voglajno, ostanke proizvodnih procesov, zlasti žlindro, pa navažali kar na zemljišče tovarne. Težke kovine, mineralna olja, organski in neorganski odpadki so tako z leti pronicali v zemljo, jo do konca onesnažili in zastrupili tudi podtalnico. Tega ekološkega bremena se je nemogoče znebiti na mah, se zavedajo tudi v Mestni občini Celje, ki je doslej izdelala pre-verbo okoljskih razmer na tem območju ter porušila in odstranila večino poslovnih stavb stare cinkarne in tovarniških hal. Lani so del zemljišča predali RRA za potrebe izgradnje Tehnopolisa. RRA je lani naročila in tudi dobila oceno stanja okolja na območju stare cinkarne. Dokument, ki mu je izvajalec Kemijski inštitut Marka Mavec iz Ljubljane pridal oznako »zaupno«, je potrdil pričakovanja. Vzorci zemljine, ki so jih pridobili s sondažami celotnega območja, so pokazali, da je zemljina z območja stare cinkarne zelo obremenjena s težkimi kovinami in to po celotni preiskani globini do deset metrov globoko. Vsebnost cinka tudi do stokrat presega kritično vrednost za tla, vsebnost kadmija, svinca in arzena pa za več kot desetkrat. S tem je ta zemljina postala nevaren odpadek, ki ga ni mogoče preprosto odstraniti in odpeljati na odpadno deponijo, saj za to vrsto odpadkov deponij v Sloveniji, menda pa tudi v Evropi, ni. Podobno je stanje s podtalnico, ki jo je onesnažilo pronicanje vode skozi zastrupljeno zemljino. Kakovost vode v Voglajni pod sotočjem s Hudinjo je tako označena s stopnjo 3-4, kar pomeni skrajno onesnaženost. RRA je po pridobitvi te ocene pred dnevi z dokumenta umaknila oznako »zaupno« in ga tudi predstavila javnosti. Seveda je ob tem jasno, da Celjanov in tudi stroke ugotovitve niso presenetile. Le potrdile so domneve, da bo ob trenutni in bodočih gradnjah na območju Tehnopolisa potrebno izredno premišljeno, strokovno in po posebej izdelanem načrtu poskrbeti za odstranitev in primeren odvoz ali deponiranje zastrupljene zemljine. Zaradi izjemnih stroškov, ki jih bo to zahtevalo, je jasno, da bo kljub načrtovanemu celovitemu pristopu k sanaciji zemljine ta trajala več let ali celo desetletij. V čemer ni nič spornega, saj se je končno s to potencialno celjsko ekološko bombo začelo vsaj nekaj dogajati in je slednjič na vidiku celovita sanacija, čeprav postopna. V občinski stavbi pravijo, da bo v kratkem imenovana ekspertna skupina za izdelavo programa celovite sanacije zemljišč na območju stare cinkarne. Izdelati bo morala oceno okoljskega tveganja za podtalnico in enako oceno za tveganja pri ravnanju z zemljino ob izkopih, zlasti glede na možnost prašenja, kije potencialno najbolj nevarno. Iz ugotovitev bo sledila izdelava tehničnih in okoljskih rešitev za morebitno izrabo te zemlje v gradbene namene ter elaborata za končno sanacijo vse zemljine na tem območju. »Na vsak način bomo program sanacije vključili v vse prostorsko izvedbene akte na tem območju,« je zatrdil vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Silvo Plesnik. Kako ob gradnji Vprašanje, ki se odpira trenutno, je, ali je RRA dejansko ravnala v navzkrižju z opredeljenimi pogoji gradnje, ko je izkopano zemljino (zaradi obilnih padavin tako razmočeno, da prašenja ob izkopih ni bilo) začasno deponiral izven območja gradbišča. Marko Mavec pravi, da ravnanje ob tem ni bilo nestrokovno in da zaradi njega ni mogla nastati nikakršna več- ja ali dodatna ekološka nevarnost. »Nujno je le, da so delavci ob izkopih pazljivi, da ne pride do prašenja pri izkopih, prevozu in začasnem deponiranju. Ker je začasna deponija na istem območju enako onesnažene zemlje, lahko izključimo možnost povečanja onesnaženja podtalnice, saj dodatnih spiranj strupov v globino ne more biti,« je zatrdil na novinarski konferenci. Prav tako je povedal, da bo inštitut Erico potem, ko bo uveden v delo, opravil podrobne analize zemljine na reprezentativnih vzorcih, ki bodo dopolnili ugotovitve iz vzorčnih vrtin, nato pa bodo izdelali celovit načrt za ravnanje z odstranjeno zemljino in gradbenimi odpadki. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE Saniski avto BMW »—s i/i r 11 o «v v w(/Lv/ u J J _/ _/ _i :_r je zlahka lahko vaš e OBISČifSpAS ." IN. v VELIKI NAGRADNI l'en M A S CA I KÏOBRA 2006 IGRALNI SALON kuponček za nagradno igro » i Zlata deteljica Casinoja Faraon ÀDÀMAS m «mM ; Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: j_ Kupon pošlji na: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje i wœœMwœwrawww™ 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 27 28 29 30 31 32 Na slabega pol hektara zemljišča je nastala gradbena jama. izkopano zemljn pa so prepeljali oa približno sto metrov oddaljeno začasno deponijo. Comet toži organizatorje stavke Vodstvo zreškega Cometu je proti organizatorjem stavke, ki je leta 2004 en mesec pretresala podjetje, vložilo odškodninsko tožbo. Tožbo so vložili proti sindikatu KNSS-Neodvisnost mariborske regije in njegovemu predsedniku Milanu Mesariču ter proti tovarniškemu sindikatu KNSS-Neodvisnost. Predsednik uprave Aleš Mikeln je prepričan, da bodo tožbo dobili in jim bo povrnjena vsaj neposredna škoda, ki so jo ocenili na 106 milijonov tolarjev. Kot je Naraks prvi nadzornik Juteksa Lani izvoljeni novi nadzorni svet žalskega Juteksa, ki se je na prvi seji zbral konec prejšnjega tedna, je za predsednika izbral Dol feta Naraksa, nekdanjega direktorja Žane, za njegovega namestnika pa Mitjo Zagoričnika, sicer vodjo nabave v Juteksu. Nadzorniki so obravnavali tudi poslovanje podjetja v preteklem letu in ga ocenili kot zelo uspešnega. Še zlasti so pohvalili upravo, ker je znala izkoristiti priložnosti in čisti dobiček na račun finančnih naložb povečala na skoraj 1,8 milijarde tolarjev. To je za kar 74 odstotkov več, kot je dobiček Juteksa znašal predlani, donosnost kapitala pa je presegla 20 odstotkov. Brez finančnih naložb je bil lani dobiček Juteksa nižji od načrtovanega, saj je znašal le 516 milijonov tolarjev. Kot je pojasnil direktor Milan Dolar, so dobiček oklestile visoke cene surovin. Delničarji Juteksa bodo o delitvi dobička odločali že na majski seji. Uprava je že predlagala, da bi med lastnike razdelili 585 milijonov tolarjev oziroma dobro desetino bilančnega dobička. Bcuto dividenda na delnico bi znašala tisoč tolarjev, kar je za 200 tolarjev manj kot lani. Za letos v Juteksu načrtujejo, da bodo lansko prodajo talnih oblog, ki je znašala 14,1 milijona kvadratnih metrov, povečali še za 7,6 odstotka. Pri tem naj bi se povečal delež talnih oblog z višjo donosnostjo, kar bi prispevalo k boljšemu poslovnemu rezultatu. V prihodnjih letih Žalčani napovedujejo še bolj odločen nastop v državah bivše Sovjetske zveze, kjer že nekaj časa načrtujejo postavitev lastnih proizvodnih zmogljivosti. Ji mM znano, je vrhovno sodišče pred kratkim razsodilo, da je bila stavka, v kateri je sodelovala tretjina zaposlenih, nezakonita. Posledice v podjetju čutijo še danes, zahteva za povrnitev neposredno nastale škode pa je, trdi vodstvo, prišla predvsem iz vrst zaposlenih. Ti namreč odločno zahtevajo, da se pokaže na krivca in da se podjetju povrne vsaj delček celotne škode, ki je po ocenah Aleša Mikelna vsaj še desetkrat višja od neposredne škode. Milan Mesaric iz KNSS-Neodvisnost je še vedno prepričan, da je bila stavka v Cometu zakonita. Svojo trditev bo poskušal dokazati na ustavnem in nato še na evropskem sodišču. Bodoči cvetličarji so se pomerili tudi v izdelavi cvetličnega aranžmaja na mizi pred mladoporočencema. Flora in Poroka privabili 18 tisoč ljudi Več kot 220 razstavljavcev iz desetih držav je letos na sejma Flora in Poroka privabilo 18.100 ljudi. V štirih sejemskih dneh se je poleg bogatega razstavnega programa odvilo več strokovnih prireditev, obiskovalci pa so bili deležni številnih brezplačnih svetovanj o vzgoji in negi rastlin. Kot je že v navadi, se je v okviru sejmov odvilo nekaj tekmovanj. Bodoči cvetličarji in vrtnarji iz šestih slovenskih in štirih hrvaških srednjih šol so se pomerili v izdelavi cvetličnih šopkov in urejanju okolice, letos prvič so izvedli tudi državno prvenstvo mladih cvetličarjev, starih do 25 let. Tekmovanja se je udeležilo 12 Mali delničarji Polzele zavrnili ponudbo Nadzorni svet družbe pooblaščenke Polzela-delni-ca je zavrnil ponudbo Pro-banke, ki je preko pooblaščenke ponudila prevzem Tovarne nogavic Polzela. Ta teden se bo sestal tudi nadzorni svet tovarne, ki bo prav tako razpravljal o tem, kako se ubraniti pred morebitnim prevzemom. Kot smo že poročali, je Pro-banka za delnico Polzele ponudila 280 tolarjev, kar je komaj desetina njene ocenjene knjigovodske vrednosti. Za ponudbo stoji Blažo Davidov-ski iz Maribora, ki je včasih imel franšizo za šest Polzeli-nih prodajaln in je tudi eden od manjših delničarjev tovarne, danes pa se njegovo pod- jetje Nana ukvarja z uvozom konzervirane zelenjave in vin iz Makedonije. Davidovski trdi, da ima s Polzelo resne namene, prevzema pa naj bi se lotil v sodelovanju s strateškim partnerjem, ki namerava v prestrukturiranje tovarne vložiti 2 milijona evrov kapitala. Zastopnik družbe pooblaščenke Franc Ogris je povedal, da bodo v podjetju storili vse, da se ubranijo prevzema. V statut pooblaščenke, ki je lastnica dobre polovice vseh delnic Polzele, so že vgradili dodatne varovalke, ki onemogočajo nenadzorovano prodajo delnic, posebne ukrepe pa bo v prihodnjih dneh sprejel še nadzorni svet tovarne. JI cvetličark, najbolje pa se je odrezala Sara Lovšin iz Cvetja Eli, ki bo oktobra Slovenijo zastopala na evropskem tekmovanju. Konec tedna so se na tradicionalnem čebelarskem posvetu na celjskem sejmišču zbrali tudi slovenski čebelarji, ki so letošnje srečanje namenili predvsem kakovosti slovenskega medu in uveljavljanju kolektivne blagovne znamke. Pri tem so opozorili, da tudi čebelarjem grozi uvoz manj kakovostnega medu iz tujine. Zato si bodo prizadevali, da se jih čim več vključi v kolektivno blagovno znamko, ki potrošnikom zagotavlja nadzorovano in kakovostno pridelavo medu. U, foto: GK Cene dol, promet gor Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pretekli teden dokaj monotono. Delnice pomembnejših podjetij so izgubile na vrednosti, na trgu pa je bilo mogoče spremljati skromno povpraševanje, kar se je pri posameznih delnicah odražalo tudi v velikih razlikah med najvišjim in najnižjim dnevnim poslom. Nekoliko bolj optimistično se je trgovalo le v petek, pa še takrat je bila rast omejena le na posamezne pomembnejše vrednostne papirje. Slovenski borzni indeks je tako izgubil dober odstotek, meja 4.500 pa tokrat ni vzdržala. Skladno s padanjem tečajev se je okrepil promet, v tem tednu pa je bilo v povprečju dnevno zamenjanih za dobrih 850 milijonov tolarjev vrednostnih papirjev. 3 znaka Ime Enotni tečaj Pr omet vmSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 23.500.00 2,35 - 0.00 CETG Cetis 25.000,00 0.13 -6.96 CHZG Comet Zreče 1.700.00 0,84 -5.88 GRVG Gorenje 5.212.94 130,94 -0.90 PILR Pivovarna Laško 7.301.56 31,68 0.02 JTKS Juteks 25.789,30 13.40 1,40 ET0G Etol 45.061,48 12.08 2.84 Med pomembnejšimi družbami še vedno najboljše rezultate kažejo delnice Krke. Njihova vrednost se je v zadnjem tednu uspešno prebila preko meje 123 tisoč tolarjev, prodajnim naročilom pa uspešno kljubujejo nakupi, ki so v veliko primerih podprti tudi s sredstvi tujih vlagateljev. Povpraševanje s strani tujine glede na načrte in poslovne rezultate Krke ni presenečenje, nakupe pa utemeljujejo tudi prodajni rezultati v prvih treh mesecih letos, saj je družba presegla lansko prodajo za dobrih 25 odstotkov. Dokaj stabilno se trguje tudi z delnicami Petrola. Podobno kot teden prej je bilo tudi v tem v svežnju zamenjanih približno 0,8 odstotka delnic, na trgu pa lahko opazujemo močno povpraševanje po delnicah pri nivoju 70 tisoč tolarjev. Trgovanje z ostalimi pomembnejšimi podjetji je precej manj aktivno. Vrednosti Gorenja, kranjske Save in Mercatorja počasi drsijo na nižje nivoje, med pomembnejšimi pa so se najbolj opazno pocenile delnice Intereurope in Luke Koper. Trgovanje z Luko se je dokaj hitro preselilo pod psihološko mejo 6.000 tolarjev, kljub tedenskemu padcu nekaj manj kot 5 odstotkov pa na trgu še vedno ni mogoče čutiti posebnega zanimanja. Podobno se je tudi vrednost Intereurope zaradi skromnega povpraševanja v enem dnevu spustila proti tečaju 4.700 tolarjev, tedenski padec pa je znašal 5,6 odstotka. Pomembnejšim podjetjem so se pri padanju pridružile tudi delnice investicijskih družb. Ob nekoliko večjih prodajah investicijske družbe izgubljajo tla pod nogami, razlika med tržno ceno in čisto vrednostjo sredstev pa se povečuje. Zaradi lepe rasti Krke, ki je sestavni del portfelja vsake investicijske družbe, se je povpraševanje v petek nekoliko okrepilo, vendar pa je indeks PIX še vedno za 1,5 odstotka nižji kot ob koncu preteklega tedna. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Za tretjino več prihodkov Skupina Kovintrade, ki jo poleg matične družbe v Celju sestavlja še deset hčerinskih družb v tujini, je tudi lani poslovala zelo uspešno. Ustvarila je 40 milijard tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za tretjino več kot predlani. Čisti dobiček skupine znaša 560 milijonov tolarjev. Visoko rast, ki sicer ni bila tolikšna kot na ravni skupine, je lani dosegla tudi matična družba Kovintrade. Čiste prihodke od prodaje je povečala za 23 odstotkov. tako da so znašali 24,2 milijarde tolarjev. Od tega je 13 milijard tolarjev prihodkov ustvarila na domačem trgu, 11,2 milijarde pa v tujini. Čisti dobiček matičnega podjetja znaša 371 milijonov tolarjev in je za 16 odstotkov višji kot v letu 2004. Kovintrade se je lani z novo hčerinsko družbo razširil še na bolgarski trg in postal lastnik dobre četrtine Ravne steel centra v Logatcu, v Štorah pa je zgradil sodobno skladišče črne metalurgije. JI NOVi TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Sijajen večer šansonov Krepko preko sto obiskovalcev je minuli petek v Mestnem kinu Metropol z navdušenjem pozdravilo koncert šansonov. Ob izteku frankofonskega tedna so ga pripravili bivši in sedanji dijaki francoskega krožka na I. Gimnaziji v Celju. Večer, na katerem je šansone pelo in igralo 13 dijakov, je presegel pričakovanja, saj so mladi z izrednim žarom, občutkom in zanosom občinstvu s svojimi suverenimi interpretacijami in od- ličnim glasbenim znanjem pripravili več kot lep večer. Zapeli in zaigrali so Tanja Ravljen, Anžej Dežan, Živa Nendl, Maja Slatinšek, Barbara Hartman, Peter Weber, Aleks Tovornik, Špela Majcen, Naike Makuc, Matic Kri-ter, Zan Roječ, zaplesali pa Nadja Škataro in Aja Zupa-nec. Večer so sprva nameravali pripraviti v kavarni kina Metropol, a je bilo zanimanje preveliko in so ga prestavili v veliko dvorano. To pa je bila tudi edina slaba točka ve- čera, saj ozvočenje niti približno ni ustrezalo zahtevam te dvorane, tudi vzdušje, ki so ga mladi interpreti ustvarili, bi bolj sodilo v kakšen klub. Upajmo, da je uspeh in navdušenje občinstva dovolj velika spodbuda vsem organizatorjem in ustvarjalcem, da bodo tako lepo, kakovostno in prijazno prireditev še kdaj ponovili. Ob boljšem ozvočenju in v prijetnejši dvorani. BRST Foto: ALEKS ŠTERN V eni od točk so Maja Slatinšek, Barbara Hartman in Živa Nendl zapele o dami, ki poje blues. BODITE V PONOS SAMI SEBI • HAIR CENTER DARJA Darja Kocmut, s.p., Ul. frankolovskih žrtev 34, Celje tel.: 491 97 00, www.haircenterdarja.com Med kuponi, ki smo jih do 24. marca prejeli v naše uredništvo, smo v sobotnem dopoldanskem programu Radia Celje izžrebali tri mamice, ki jih homo stilsko preobrazili. Nagrajenke so: Danijela Blažan, Brodarjeva 28, Celje Jožica Krajne, Cesta v Šmartno 15/a, Vojnik in Darija Vozlič, Grliče 33,3241 Podplat ki smo jo izžrebani naknadno, saj gospa, kije bila izžrebana v soboto, žal zaradi bolezni ne more sodelovati. Učenje in urejanje pričesk bo v sredo, 29. marca, ob 8. ure naprej. Izžrebanke se bodo najprej zvrstile pri frizerki, nato še pri kozmetičarki. Dodatne informacije bodo nagrajenke prejele po telefonu. Preobrazbe nagrajenih mamic bomo spremljali in fotografsko beležili, vi pa si boste spremembe lahko ogledali v Novem tedniku in na spletnih straneh www.novitednik.nnm ter www radinnelje nnm Izžrebali smo še mamico, kiji bodo po meri izdelali krilo. To je: Zinka Potočnik, C. na Roglo 11 A, Zreče. Mamice, ki bodo prejele praktična darila, pa so: Silva Nežmah, Pod lipami 18, Celje Olga Glaser, Lutarje 9, Ponikva Barbara Kramer, Zagrad 12 d, Celje Rosvita Pocajt, Skorno 43/b, Šmartno ob Paki Nevenka Škorjanc, Strmca 36, Laško 940TXHO ŠIVILJSTVO mmAHA Modno šiviljstvo Barbara Barbara Repinšek, s.p.. Leveč 62 a, Petrovče Tel.: 03/547 31 15, GSM": 0411584 618 TC CITY Vilđ Kraifihci}cajtnge< dali. Živ je spomin na zakurjeno peč, mrzel zimski večer, ki se je potegnil pozno v noč. Carski sel in številne druge knjige, ki smo jih na peči skupaj prebirali... Kakšni spomini! Ali spomin na prve radijske oddaje in prvi film na Galiciji! Živ je spomin na čudovito učiteljico Ivanko Čehovin, Primorko, ki je znala zapeti in pripovedovati. Za našo generacijo je Primorska pomenila pomaranče, saj je učiteljica vsakemu učencu ob rojstnem dnevu podarila pomarančno in zvezek. Tako smo začutili nekaj sveta. Če ne, bi mogoče mislili, da so Hramše ves svet.« Tudi iz teh spominov verjetno izhaja odločitev za pedagoški poklic, v katerem je Krčmarjeva preživela dve desetletji. Najprej kot učiteljica otrok, nato odraslih. »Izobrazba mi je vedno veliko pomenila in še danes se čudim lju- dem, ki do nje nimajo odnosa. Če ne drugega, lahko ljudje posežejo po knjigi in kaj preberejo. Res da so danes televizijske oddaje in druge stvari, ki jih včasih ni bilo. Če smo včasih hoteli več vedeti, smo brali...« Anka vedno prisega na dobro literaturo in bralcem rada svetuje, če kdo izrazi takšno željo, čeprav je sama malce drugačna bralka: »Pesem, na primer, mora biti takšna, da v njej začutiš lastne občutke, da rečeš, joj, kako zna povedati... Imeti mora neko notranjo rimo, neko moč, da jo začutim." Sama občudujem skandinavske pisatelje, njihove opise pokrajin, pogovorov - včasih kar ostrmim, kako so napisani. Je pa res, da me v kakšni knjigi zanimajo dialogi in opisi, zgodba sama pa skoraj ne.« Krčmarjeva zna iz mladostnih dni natrositi veliko drobnih spominov, ki so, čeprav navzven težavni, radostni. »Odraščali smo v času, ko je bilo življenje preprosto. In zgodaj smo se začeli zavedati, da bomo morali skrbeti zase. S sedmimi leti sem začela hoditi v borovnice ali hmelj, otroci iz Hramš smo takrat peš hodili na Dobrno. Čeprav je bilo časa za igro bolj malo, smo otroci držali skupaj, mene so pa tako knjige vedno zanimale. Spomnim se svoje prve slikanice, precej kičaste, verjetno sem jo nekje dobila. Položila sem jo na nočno omarico in vsak dan obrnila po eno stran...« Odlika žalske knjižničarke so izjemno tople besede, ki jih zna nameniti vsakemu posamezniku. Med drugim so njene topline deležni tudi varovanci v domu na Grmovju, ki jih obiskuje dvakrat mesečno. Skupaj berejo, prepevajo in se pogovarjajo. »Ljudje si zaslužijo, da si do njih dober, prijazen in jim polepšaš življenje. Doma smo živeli trdo življenje, bili smo skoraj revni in na zunaj med otroki in starši ni bilo mehkobe. Že pomaranča na veliko noč je bila pravo bogastvo. In mama, ki je trdno stala na zemlji, nas je naučila, kako je treba biti do drugih ljudi prijazen, spoštljiv in dober. Da je obrekovanje drugih ljudi nekaj najgršega, smo vedeli že otroci, in to sem si zapomnila za vse življenje.« Zgodbe in usode V zadnjem času med Žalčani odmevajo različni večeri in predstavitve, ki jih pripravljajo v knjižnici in so navadno v rokah sogovornice. »Te večere sama pripravljam, ker imam največ izkušenj. Čeprav sem na začetku kar padla noter in sem morala nekako začeti. Imeli smo nekaj res lepih večerov in to je ena od lepših plati knjižničarstva.« Anka se je z navdušenjem razgovorila o nedavni delavnici z Ljobo Jenče. »Ko sem prišla domov, se nisem ničesar lotila, pač pa samo razmišljala in pripovedovala možu, kako nekateri ljudje ustvarjajo, kako polno življenje živijo. Za Ljobo sem že pred leti rekla, da jo bom povabila, naj nas nekaj nauči. Imeli smo pravljične delavnice, kar je pomenilo tri ure nebes. Podobno kot z Ljobo si tudi od drugih gostov v knjižnici zase vzamem delček njegove ustvarjalnosti - sicer pa to ostane vsem, ki znajo prisluhniti.« Čeprav je Krčmarjeva v Žalec privabila mnoge ugledne kulturnike, je velikokrat dajala prednost domačim ustvarjalcem: »Najbolj smiselno se mi zdi, da delamo z do-moznanci ter predstavljamo knjige in ljudi z našega območja. To potrebujemo za spomin in samozavest tega okolja, cilj pa je predvsem, da domačini spoznajo svoje ljudi. Spomnim se predstavitvenega večera za knjigo o Gori Oljki, ki so jo bralci skoraj pobožno sprejeli in biti izjemno ganjeni. Veliko je bilo teh večerov, na primer z Darinko Pavletič Lorenčak, Er-vinom Fritzem, lep je bil večer z učiteljicami. Kakšne zgodbe, kakšni dogodki in koliko topline v srcu!« Anka Krčmar jeseni odhaja novim izzivom nasproti. Če ne drugega, si je že sama zastavila nove možnosti: »Mogoče, če bom imela čas, bom še kaj napisala. V sebi nosim nekaj zgodb, nekaj usod.« In če se ozre nazaj, bi kaj spremenila? »Služba je bila vedno na prvem mestu, danes pa bi mogoče delala drugače - v ospredje bi vendarle postavila družino. Vendar me je delo prevzelo, mi napolnilo življenje in zapolnilo mojo potrebo po kulturi, tako da sem verjetno kdaj spregledala družino. Veste, v življenju se zgodi veliko hudih reči in hitro izgubimo zaveznike in prijatelje, ki uvidijo, da prijateljstvo z nekom, ki ni >in<, ni praktično. Velikega in pomembnega zaveznika pa ima človek v družini. Sama sem v življenju imela srečo in našla ljudi, na katere sem se lahko zanesla vsak trenutek, tudi takrat, ko se mi je svet na smrt zameril. Družina, prijatelji in dobri sodelavci so bistvo normalnega življenja.« Med »besedovanjem«, kot bi rekla Krčmarjeva, je čas hitro minil. Vmes so zvonili telefoni, sogovorniki so sporočali novice ... Čeprav se je tisto jutro čas v žalski knjižnici za trenutek ustavil, je življenje teklo dalje. Med podeljevanjem Savinove plakete (Foto: TT) NOV! TEDNIK REPORTAŽA 11 Katalonsko sonce zamenjali za celjsko zimo Cristini in Evi Celje za leto dni drugi dom - Največje razlike so v malenkostih Prostovoljstvo postaja vedno bolj priljubljena oblika druženja in nabiranja izkušenj mladih z vsega sveta. Z vstopom v Evropsko unijo so se vrata v tujino odprla mnogim Slovencem in hkrati njihovim vrstnikom v našo državo. Mladinske organizacije in klubi so tako gostitelji številnih Evropejcev, željnih spoznavanja drugačnih kultur, novih ljudi, projektov in odkrivanja neznanega. Cristinin mobilni telefon je na srečo dolgo časa zvonil, saj sem pri sebi vneto brskala po tistih nekaj zarjavelih ostankih pogovorne angleščine. »Prosim,« se je končno oglasila in prepričana sem bila, da gre za napačno številko. »V okviru bivanja v Sloveniji se učim vašega jezika in sem pobrala nekaj besed, čeprav dvomim, da se ga bom tekoče naučila,« preklopiva na angleščino, ta iz Cristininih ust prihaja z mehkim naglasom, ki ne dopušča dvoma o tem, da dekle prihaja Španije. »Hja, najprej smo Katalonci, šele za tem se imamo za Špance. Pravzaprav govorimo jezik, ki je precej drugačen od španskega, Katalonci smo torej dvojezični,« me dopolni Cristina. Medvedi in Olimpija Nekaj španskega sonca in temperamenta je zgovorna svetlolaska v sivi celjski vsakdan zanesla sredi lanskega julija, in sicer so se s Celjskim mladinskim centrom našli preko evropskih razpisov. Gre za mednarodni projekt Mladina, v okviru katerega prostovoljci za približno leto odpotujejo v tujino in si nabirajo dragocene delovne izkušnje. Celjski mladinski center pod vodstvom koordinatorja Tadeja Le-biča prostovoljce gosti prvič. In pričakovanja? Pravzaprav na obeh straneh niso bih povsem prepričam, kaj naj pričakujejo. »To je neke vrste loterija. Organizacija ne ve, koga bo dobila, tudi prostovoljci smo vrženi v neznano. Ne vemo na-tačno, kaj, kako in kam. Izkušnje so različne. Srečala sem tudi takšne nesrečneže, ki ves čas bivanja v tuji državi stojijo križem rok. Tako gostujoča kot pošiljajoča organizacija za izmenjavo dobita določena finančna sredstva in včasih to ostane edini razlog. Meni se to na srečo ni zgodilo,« se nasmeji 26-letnici. Pravzaprav boste v Celju srečah kar dve Španki, Cristino Barbacil Mestres (»Slovenci zelo radi zapišete tudi dekliški priimek matere, moji mami bo to zagotovo všeč,« pravi Cristina.) se je pred dobrim mesecem v mladinskem centru pridružila še 24-letna Eva Battle Cardona, ki šele zbira Eva (levo)in Cristina: prostovoljki si kaj katalonskega temperamenta. svoje prve vtise, medtem ko je Cristina po mnenju sodelavcev že »čisto naša«. Dekleti sta zadolženi za delo na področju komunikacij, informiranja javnosti, promocije ter projektnega menedžmenta. Poznata se že od prej, saj sta delali v istem podjetju, kjer sta imeli tudi redno zaposlitev. Kaj ju je torej iz vroče Španije, Cristino iz obmorskega mesteca nedaleč od Barcelone, Evo iz vasice v okolici Girone, gnalo v Slovenijo?! »Nove izkušnje, želja po znanju, dogodivščinah, spoznavanju novih ljudi in kulture - mladost je treba izkoristiti,« sta si edini. V »eksotično« Slovenijo po naključju »Vedno pravim, da je bila Slovenija tista, ki me je izbrala, in na to sem ponosna!« Prostovoljci namreč ob prijavi, ob kateri morajo opraviti še krajše uvajanje, ne vedo, kam bodo šli, glede na svoje potrebe jih izberejo gostitelji. Zagotovo ni bilo lahko za seboj pustiti doma, prijateljev, varnega sveta, ki ga poznata ... »Priznava, nisva vedeli kaj dosti o Sloveniji, razen da je bila del Jugoslavije in je nekdanja komunistična država. Občutki so bili zato nekako mešani. Ampak že prvi pogled na Slovenijo je potlačil negotova pričakovanja,« pravita dekleti. »Ah, jaz sem poznala še vaše medvede,« vrisne Cristina. Medvede??? »Ja, vaši medvedi se sprehajajo po naših Pirenejih, saj smo jih zaradi izumrtja uvozili,« pojasni, medtem ko se Eva v istem hipu spomni na ljubljanski košarkarski klub Olimpija, ki ga prav dobro pozna. Kakšnega posebnega kulturnega šoka nista doživeli in v Celju se počutita prav domače. »Za razliko od Velike Britanije, čeprav tam nisem imela težav z neznanim jezikom Tja sem šla za varuško in vmes izvedela, da sem izbrana za prostovoljko. Sledil je let domov, pakiranje in že sem bila v Sloveniji. Pri angleški družini, ki se je pred kratkim preselila v Španijo, me je nadomestila Eva,« pove Cristina. »Slovenski jezik res zveni zelo tuje. Pred dnevi smo se na tečaju učili števil in rekla sem si, da slovenščine nikoli ne bom znala,« dodaja Eva. Slovenci v hišnih copatah »Drugače pa je pri vas precej hladno,« se strinjata. Aha, mraz mislita? »Ne, ne, zimo imam rada,« pravi Eva, »samo Slovenci ste bolj hladni.« »Ob prihodu v Slovenijo sem vsakogar, ki sem ga na novo spoznala, šokirala z >naskokom<. Kadar se Španci srečamo, smo se navajeni poljubiti in objeti, Še fantje se med seboj po-trepljajo. Vi ostajate pri stisku rok,« Cristina razloži, s kakšnimi napotki je najprej postregla Evi. »Tudi sicer ste bolj zapiti vase. Če prideš v družbo neznancev in te nihče ne predstavi - kot da ne obstajaš. Pri nas vsakogar sprejmemo v svoj krog, v hipu se spoprijateljimo in se zabavamo naprej,« spregovorita o razlikah. »Slovenci strašno radi opazujete, ocenjujete ostale ljudi. Na ulici, v lokalih, vsepovsod čutiva poglede. Pa zvečer, ko se greste zabavat, ne plešete. Mid-ve vedno pleševa in tako, ne da bi si to posebej želeli, pri-staneva v središču pozornosti. Še vedno kar naprej preverjam, ah je kaj nenavadnega na meni,« pravi Eva. »Pa s temi svojimi copatki ste smešni, nisva navajeni, da bi se obiskovalci sezuvali. Še šolarji po šoli hodijo s copatki,« ju je fascinirala slovenska navezanost na hišno obutev. In hrana? »Njam,« je slikovita Cri- stina, ki ni izbirčna in s tem nima težav. »Še eno razliko pa res opažam - španski otroci se glede obnašanja pri mizi najprej naučijo, da nihče ne začne jesti, preden nimajo vsi jedi pred seboj,« dodaja. Sicer pa se ji zdi nenavadno še to, da Slovenci pijemo vino tudi na zabavah in v lokalih, od doma je navajena, da se ta pijača na mizi znajde le v času obeda. Celjanom še katalonski dan Še dolgo bi lahko naštevali anekdote, saj je pri dekletih resnično mogoče začutiti poseben temperament. V živahni razpravi se mešajo angleščina, kakšna slovenska beseda in seveda katalonščina. Če pa se pozabi kakšna beseda, so tukaj še roke in noge. Njuna energija je nalezljiva in da bi se je nekaj naužili tudi Celjani, bodo 20. aprila v Celjskem mladinskem centru pripravili katalonski dan. Katalonci namreč v tem času praznujejo svoj praznik, posvečen sv. Juriju, domačini pa so ga priredili v praznik knjig in ljubezni. Po mestnih ulicah postavijo stojnice s knjižnicami, predstavljajo se pisatelji, uredniki z objavami čakajo ravno ta dan in takrat se proda največ knjig. Dekleta fantom podarijo knjigo, v zameno pa dobijo vrtnico, sta navdušeno razlagah prostovoljki, ki sta si nekako v tem stilu zamislih tudi dan v mladinskem centru. Tole zadnje daje slutiti na do-motožje, pripomnim. »Kje pa,« zatrdita Cristina in Eva. »Ravno nasprotno. Težko bo oditi. Že lep čas mi po glavi roji le tisti 15. julij, ko bom morala oditi. Doma me čaka neznana prihodnost. Utkaj imam službo, žepnino, stanovanje in samostojnost. V Španiji pa ... « razmišlja Cristina, ki sta jo nedavno obiskala tudi starša. »Navdušena sta bila nad Slovenijo in mama je postala prava am-basadorka vaše države. Na vse pretege razlaga o njenih naravnih lepotah vsakomur, ki jo žeh poslušati.« Po drugi strani pa: »Fino se bo spet sprehoditi po domačem mestu in razumeti, kaj se okoli mene pogovarjajo (smeh). Pa mamina kuhinja, seveda. Zaenkrat je moj dom Celje. V meni bo pustilo pečat za vedno, kar je neprecenljivo. In ravno tega sem se pri odhodu v Slovenijo tudi nadejala.« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN HSTRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. IrMHWinl Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Žvižgi botrovali zmagi Natek - Kokšarov povsem dovolj Bojevitosti na črti ni manjkalo. Celjsko - velenjska športna sobota se je začela in tudi zaključila z domačim zmagoslavjem. Rokometni derbi predzadnjega kroga rednega ligaškega dela so pred dva tisoč gledalci v dvorani Zlatorog prepričljivo dobili rokometaši Celja Pivovarne proti Gorenju. Zadnja dva gola so dosegli gostje, Ilič je dosegel 8 golov, pri Celjanih, ki so v 2. polčasu dvakrat zaostajali ki so prvi polčas dobili z 18:14, pa je za po Šest golov. Natkov izjemen učinek Edi Kokšarov zadel dvanajstkrat, koristil je vseh sedem sedemmetrovk, Jure Natek pa je v svoji morda življenjski predstavi dosegel devet go- Velenjčani so pogrešali poškodo- lov in priigral štiri sedemmetrovke. vanega Branka Bedekoviča. Momir Odigral je tvegano, prodorno, učin- kovito, potreboval je le 12 strelov. Sledil bo še zadnji krog, potem pa bodo Celjani s prepričljivo točkovno prednostjo krenili v ligo za državnega prvaka. Če bo vse potekalo po predvidevanjih oziroma če bo Koper drevi iztržil vsaj točko proti Rudarju, potem bodo Celjani imeli S točk naskoka pred Gold clubom in 7 pred Gorenjem, če pa bo Rudar presenetil in zmagal, potem si lahko Celjani že na-točijo šampanjec, kajti zaradi še viš- je točkovne prednosti bi bili praktično že prvaki. Hrpeljci so namreč izgubili v Trbovljah, Celjani pa igrali neodločeno v Kopru. Trener Gorenja Lars Walther je bil zadovoljen z zagnanostjo svojih varovancev, ki so popravili vtis s prvega obračuna v Rdeči dvorani, Miro Požun pa je razmišljal širše: »Medlih tekem smo imeli doslej preveč, končno je prišla prava, ki jih v Zlatorogu še kako pogrešamo. Ritem je bil pravi.« Celjski klub bo organizator su perpokala, a ne letos (Kôln), tem več v mesecu novembru leta 2007 Rokometaši I. Gimnazije v Celju st na svetovnem prvenstvu v franco skem Limogesu trikrat zmagali \ predtekmovalni skupini, proti do mačim, ciprskim in avstrijskim vrst nikom. Za prvo mesto so se udaril 7. Danci. DEAN ŠUSTEF Foto: GREGOR KATIC V drugi ligi konjiška Dravinja še naprej premočno vodi, Štorski Kovinar je prednost v tretji ligi povečal, v prvi ligi pa je drugi polčas v Areni Petrol zaradi obilice zadetkov le nekoliko izpral slab vtis iz prvega, ko so domači nogometaši doživeli obilo žvižgov v lokalnem derbiju moštev iz spodnjega dela razpredelnice. Rudar je doživel dva poraza: s 4:2 in z dvema rdečima kartonoma, ko je izgubil še dva igralca za jutrišnje nadaljevanje prvenstva. Osnovnošolska napaka Že v 10. sekundi je bila tekma -tako se je izkazalo kasneje - odločena. Velenjčani so začeli s sredine igrišča s podajo v obrambno vrsto, Denisu Haliloviču je spodrsnilo in ko se je pobiral, je 23 metrov od svojega gola spotaknil Mitjo Brulca, ki se je medtem dokopal žoge in bi sam krenil proti vratom. Nato so si gostitelji priigrali kar nekaj zrelih priložnosti, a si prislužili tudi žvižge s tribun, saj so zvrstili precej napak. Po »pritožbah« navijačev so se domačini le zamislili. V 2. polčasu je peti kot izvedel Darijo Biščan. Žogo je v mrežo pospravil domači kapetan Marko Križnik, tri minute kasneje pa gostujoči, Zoran Pavlovič, ko je Rudarju uspel hiter protinapad. Veselje gostujočih navijačev je trajalo le nekaj sekund, prvo podajo s sredine igrišča je ob izjemno neodločni velenjski obrambi izkoristil Biščan. Tudi po lepem zadetku Sebastjana Gobca, ko je s 25 m poslal žogo preko vratarja Joziča, se Velenjčani niso predali (3:1). Elvis Muharemovič je spretno ciljal z glavo po podaji Azizija (3:2). V 74. minuti je še Denis Grbič moral z igrišča (drugi rumeni karton) in upov gostov za izenačenje je bilo praktično konec. Celjsko Dario Biščan je spretno pričakal dolgo padajo in žogo ob neodločni nasprotni ohramhi usmeril mimo vratarja v dolgi kot. zmago je v 93. minuti potrdil 19-letni Saša Bakarič, ki je že prej zadel vratnico. »Vesel sem, da je >ma-li< Bakarič zadel že v svojem prvem nastopu. Po zapravljenih priložnostih v uvodu, so moji fantje postajali vse bolj živčni in nizali napake. Ko so se sprostili, so povedli, a nato dopustili gostom, da so ogrozili našo zmago,« je razmišljal trener Publikuma Nikola Ilievski. Gostujoči strateg Roman Frangeš je bil razočaran nad celjsko predstavo z enim in nato z dvema igralcema več: »Sprašujem se, kako bom po čudnih sodniških odločitvah motiviral mlade nogometaše za delo. Za jutrišnjo tekmo bom moral pomladiti že tako najmlajšo ekipo v ligi. A ne bomo igrali zaprto, pri nas podaje nazaj ni!« Perpar za zmago Kovinarja Nogometaši Kovinarja iz Štor so v spomladanski del 3. SNL - vzhod krenili odločno in z zmago. V derbiju kroga so na Olimpu z 1:0 premagali dru-gouvrščeno Palomo in si na vrhu lestvice priborili štiri točke naskoka. Izrazitih priložnosti na srečanju sicer ni bilo veliko, edino pravo je v prvem polčasu izkoristil Oskar Perpar. »V prvem polčasu smo imeli malce sreče, saj so imeli gostje dve lepi priložnosti, vendar smo pravi čas zadeli. V nadaljevanju smo boljše stali na igrišču, tudi želja je bila veliko večja. Nasprotnika smo zatrli že na njihovi polovici in mislim, da je bila to osnova za zmago,« je povedal vidno zadovoljen igralec in trener Kovinarja Matjaž Štancar. Šampioni v Italijo in Anglijo Štirim mladim nogometašem NK Get power šampion bo omogočen nekajdnevni trening v tujini. Pri italijanskem prvoligašu Trevisu so trije člani ekipe U-13 Zan Horvat, Nejc Perko in Nejc Koštomaj. Angleški premierligaš Birmingham pa bo naslednji mesec sprejel 14-letnega Antonia Delameo Mlinarja. Članska ekipa je uspešno štartala v drugi del tekmovanja v Štajerski ligi, saj je premagala Gerečjo vas s 4:1. Danes ob 16.00 se bosta v Žalcu pomerili ekipi Get power šampiona in CMC Publikuma (U-14). JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Izidi 21. kroga 1. SNL: CMC Pub likum - Rudar 4:2 (0:0), Domžale HIT Gorica 1:1, Urava - Bela Kraji na 0:1, Anet Koper - Nafta 2:0, Pri moije - Maribor Pivovarna Laško 0:3 Izidi 16. kroga 2. SNL: Dravinja Aluminij 1:1 (0:0); Vodopivec (88); Dakovič (52). Vrstni red: Dravinja 34, Triglav, Factor 25, Krško, Aluminij 24, Zagorje 20, Šenčur 18, Livar 17, Svo boda 11, Dravograd 8. Izidi 15. kroga 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Poloma 1:0 (1:0); Perpai (23), Šmarje pri Jelšah - Pohoije 3:1 (2:1); U. Firšt (16), D. FirSt (33), Čakš (92); Magdič (4). Vrstni red: Kovina: 34, Paloma, Mura 30, Črenšovci 29, Zavrč 28, Pohorje 22, Malečnik 21, Stojnci 20, Šmarje pri Jelšah 19, Železničar 18, Veržej 17, Tišina, Ormož 11, Beltinci 4. Izidi 15. kroga Štajerske lige: Šentjur - Zreče 1:0, Šampión - Gerečja vas 4:1. Vrstni red: Šentjur 34, Šoštanj 31, Zreče 24, Šentilj, Oplotnica 23, Kun-gota 22, Peca 21, Pesnica 19, Gerečja vas, Rogatec, Dornava 16, Brunšvik 15, Šampion Bistrica 14. Izidi 1. tekme četrtfinala 1. SLMN: Tomi-Dobovec 7:3 (3:0); Komprej (2), Čauševič (13, 19, 35, 40), Vujič (27), Radiškovič (39); Majcen (23, 26), Ko-sernik (35). Izidi 18., zadnjega kroga 2. SLMN -vzhod: Miklavž-Živex Loka 5:4 (0:4); Škofič (26), Smolar (27,28,37); Vojsk (2, 17), Kolar (4), Gajšek (15), Iskrač (33). Končni vrstni red: Živex Loka 43, Napoli 42, Miklavž 31, Cerkvenjak 30, Marinci 24, Slovenske Gorice 20, Mala Nedelja, Martinišče, Benedikt 17, Hrastnik, 14. (JŽ) Jure Natek se ni spomnil, kdaj je nazadnje igral tako kakovostno. Branilci ključ vsega Nove in nove težave Laščanov - Dve tehnični napaki Novakoviču Relativno uspešen konec tedna je za štirimi ekipami s Celjskega v najvišjih ligah. Zadnji krog je še enkrat pokazal, da so ključ vsega v košarki branilci. Pri njih se vse začenja in tudi končuje. Laščani so v sredo v sklopu 1. A-lige gostili Zrečane in srečno prišli do zmage. Obe ekipi sta imeli skromno število igralcev, saj so poškodbe razredčile njihove vrste. Pri Laščanih je ob že tako skromni zasedbi za domače prvenstvo dodatno manjkal Simon Finžgar, pri Zrečanih pa ob dlje Časa poškodovanem Boštjanu Sivki ni bilo še Marka Meška in Petra Jovanoviča. V takšni zasedbi je Rogla ves čas držala korak s favoritom iz Laškega in bila blizu presenečenja. Odlični Jure Brolih (35 točk, 63-od-stotni met) in odkritje te tekme Žiga Dobrin (18, 77%) sta povzročila veliko težav pivovarjem, ki sta jih ob koncu s trojkami izvlekla Nejc Strnad (27, 64%, 7 trojk) in Tadej Koštomaj (21, 66%, 3 trojke). Če sta oba branilca odločila srečanje proti Rogli, sta skupaj s še dvema preostalima branilcema povsem odpovedala proti Zadru, ki se je poigral z Laščani in visoko zmagal v Treh lilijah. Že po prvi četrtini in +19 za Zadar je bilo vse jasno, najvišjo prednost pa so Dalmatinci imeli v začetku zadnjega dela, ko so vodili že za 25 točk. Ob slabem večeru branilcev Laškega ni tako pomagala niti dobra igra Bojana Obradoviča (28, 73%, 9 skokov) in Aleksandra Jevdžiča (17). Jutri odhajajo Laščani v zadnjem krogu tega dela 1. A-lige v Postojno, v soboto pa v Jadranski ligi gostujejo v Širokem Brijegu. Sodniki zakuhali stvar V Šentjurju je bilo pošteno vroče, največ po zaslugi katastrofalnih sodnikov, ki so naravnost želeli podariti zmago Kopru v finišu tekme. Na srečo Kemoplasta in predvsem sodniške trojke so Koprčani zgrešili zadnji napad in zmaga je ostala doma, vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi Koper zadel trojko, saj so bili gledalci ob številnih nerazumljivih odločitvah pošteno razjarjeni. Sicer pa je Kemoplast po poškodbah Jimmija Hunta (včeraj je snel mavec) in Maria Novaka (že trenira) ostal še brez Milana Sebiča, ki si je na tekmi poškodoval roko, ob tem pa so sodniki v slabih petih minutah napolnili Mateja Krušiča z osebnimi napakami. Zato je največje breme nase prevzel najizkušenejši Blaž Ručigaj, ki je odigral vrhunsko (33, 17 skokov), pomagala pa sta mu predvsem Andrej Maček (24) in Robi Ribežl (17, 4 trojke). Omeniti veljake 11 skokov Urbana Palčnika, ki je poskrbel, da je Kemoplast proti mnogo višjim gostom dobil skok s 44:25. Trener Damjan Novakovič je po drami v Šentjurju dejal: »Moram čestitati fantom za neverjetno borbenost, ki so jo prikazali v tej tekmi, v kateri bi lahko slavili tudi gostje. Ob poškodbah in številnih osebnih napakah smo morali odstopiti od koncepta igre, kajti enostavno nisem imel več igralcev za igro, kakršno sicer gojimo. O sodnikih ne smem govoriti, povedal bi le, da 20 krogov nisem dobil tehnične napake, danes pa kar dve. Zakaj? To morate vprašati sodniško trojko.« Elektra se je mučila v prvem polčasu v Zagorju in nato v drugem delu dodala plin in zanesljivo zmagala. V homogeni ekipi šoštanjskega prvoligaša, kjer je pet igralcev doseglo več kot 10 točk, je bil prvo ime Samo Vidovič (18), pohvaliti pa velja tudi vse ostale igralce. V zadnjem krogu bo na sporedu lokalni derbi v Šoštanju, kamor v soboto odhajajo Šentjurčani, Rogla pa v pomembnem srečanju gosti Zagorje za morebitno novo zmago, ki bi bila še kako dobrodošla pred ligo za obstanek. JANEZ TERBOVC NA KRATKO Navdušeni v Limbušu Povratek odpisanih Po senzacionalnem in napetem zadnjem krogu Živex Loka v prvi ligi V naslednji sezoni bo Živex Loka nastopal v prvi slovenski ligi malega nogometa. Dvoranski nogomet odslej poimenujejo tudi futsal, dvorana Šolskega centra Celje pa je dvakrat že videla slavje ob naslovih državnih prvakov (Mila Juventus, Pelikan Celje). Srečna je bila tudi za novoustanovljeni klub Živex Loka (v šentjurski občini), ki je izkoristil ponujeno priložnost. Pred zadnjim krogom je bil praktično v izgubljenem položaju. A nogomet z manjšimi goli in žogo ponuja izjçmne preobrate. Pet do deset milijonov V zadnjem krogu druge lige vzhod je dotlej vodilni mariborski Napoli v petek zgolj remiziral v Ljutomeru pri Mali Nedelji. Vodil je že s 4:1, domači pa so izenačili dobrih šest sekund pred koncem tekme, potem ko je sodnik Bojan Lumpert - kakšno naključje, v Celju je bil po tekmi z Napolijem glavna tarča kritik - dosodil šesti prekršek mariborskega moštva. Boštjan Žajdela je zadel z desetih metrov za obstanek v igi, novica pa je nemudoma dopotovala v Celje. Spet je nemogoče postalo mogoče, Živex Loka pa je v soboto odpotoval v Limbuš k tretjeuvrščenemu Miklavžu. Trener Matjaž Štancar je istočasno igral za Kovinar na Olimpu, zato je na klop sedel predsednik kluba Andrej Štrk, ki je lani poleti zbral fante vzhodno od Celja: »Povprečna starost ekipe je 23 let in je bila najmlajša v ligi. Spodrsljaj bivšega selektorja Darka Križmana na klopi Napolija smo potihem pričakovali. V Limbušu smo povedli s 4:0. Ob odmoru smo se dogovorili, da začnemo, kot da je 0:0. A podzavest je storila svoje. Pri 4:3 sem vzel minuto odmora. Vpra- šal sem jih, če bodo porušili vse, kar so do tistega trenutka zgradili. Zbrali so se in zmagali s 5:4. Slavje ni trajalo dolgo, kajti takoj smo se začeli pripravljati na novo sezono. V maju bomo imeli skupščino, kjer bo določeno vodstvo kluba. Pričakujem, da me bodo poslovni partnerji spet podprli, in da bosta celjska in šentjurska občina nudili pomoč. Vodilni slovenski klubi imajo tudi do 15 milijonov visoke proračune. Naša želja bo tretjina ali dve od tega zneska. Da se bomo okrepili, je jasno.« Dva gola je dosegel Matjaž Vojsk, po enega pa Andrej Kolar, Primož Gaj-šek in Gregor Iskrač. Kapetan Tomi Peperko je na precej srečanjih z odličnimi obrambami reševal svojo ekipo: »Veselje je bilo nepopisno. Poplačan je trud celotne sezone. Borili smo se do zadnje sekunde. Sezona je bila zelo dolga, v naših glavah še daljša. Marsikdo nas je že odpisal. Vrnili smo se. Nekaj tekem ne bi smeli izgubiti. A tudi tekmeci so delali napake, očitno več kot mi. Veliko smo se naučili. V naslednji sezoni bomo pametnejši in bogatejši za dragocene izkušnje.« Najboljši strelec moštva je bil z 28 goli Simon Korun: »V prvem polčasu se nam je vse izšlo, nato pa je prišlo do padca koncentracije. Ko se je vse skupaj za-kompliciralo, pa se nam je nasmehnila tudi sreča. Drugi del prvenstva je bil izjemno zanimiv. Izgubili smo le z Napolijem, kar bi lahko bilo usodno.« 24 golov je dodal Matjaž Vojsk, 15 Gregor Iskrač, 11 Gašper Hro-vatič, 9 Aleš Marot, 7 Andrej Kolar, 6 Primož Gaj šek, 5 Drago Railič, 4 Filip Pangerl, 3 Damjan Vajdič, po 2 Simon Gajšek in Boris Pungeršek, enega pa Igor Čavš. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Celjani in Rečičani uspešni Ljubljana: Na 14. državnem prvenstvu veteranov v streljanju z zračnim orožjem sta v svojih kategorijah 1. oziroma 2. mesto osvojila Jože Jeram in Jože Štraj-har, Celjani so bili ekipno prvi. Dobre rezultate so v svojih kategorijah dosegli tudi strelci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Joža Kožar je osvojila 3. mesto, tretji pa so bili Rečičani tudi ekipno. (JŽ) Španski finale? V rokometni ligi prvakov bomo bržkone videli španski finale. Ciudad Real je z devetimi goli razlike doma premagal moštvo Flensburga. Sergej Rutenka je dosegel 9 golov, Aleš PajoviČ nobenega. Portland pa je le za 2 gola izgubil v Veszpremu, Fotexu je Zoran Lubej zabil 2 gola. Povratno tekmo v Pamploni bosta sodila Darko Řepenšek in Janko Požežnik. (DŠ) Luci zmaga in poškodba Celjska judoistka Lucija Po-lavder je zmagala na tekmi svetovnega A pokala v Rimu, vendar si je poškodovala koleno. V kategoriji nad 78 kg je bila v finalu boljša od Nemke Sandre Koppen. To je njena že tretja zmaga v letošnji sezoni svetovnega pokala. A je imela obenem smolo, saj ji je izjemno težka tekmica (160 kg) padla na koleno. Včerajšnji pregled pri zdravniku ni pokazal kaj hujšega, a Luca v Rimu, kjer Sankaku ostaja na pripravah, ne bo intenzivno vadila. Z bronom se je okitila tudi druga varovanka trenerja Marjana Fabjana, Petra Nareks. DŠ košarka_ Jadranska liga - moški 25. krog: Pivovarna Laško - Zadar 81:99 (12:31, 37:57, 57:82); Obradović 29, Jevdžič 17, McMillan 13, Mandič 9, Finžgar, Koštomaj 5, Lovrič 2, Ichaki 1; Johnson, Ge-čevski 20. Vrstni red: Partizan 43, Crvena zvezda 41, Železnik 40, He-mofarm, Cibona 39, Bosna 38, Zadar, Vojvodina 37, Slovan 36, Široki 34, Olimpija 34, Helios 31, Zagreb 29, Pivovarna Laško 27. 1. ASL 21. krog: Alpos Kemoplast - Koper 93:91 (26:23, 51:41, 73:69); Ručigaj 33, Maček 24, Ribežl 17, Čebular 14, Palčnik 3, Krušič 2; Duno-vič 22, Panič 19, Zagorje - Elektra 68:81 (19:17, 40:36, 54:62); Japič 23, Novak" 18; Vidovič 19, Nedelj-kovič 14, Nuhanovič, Čmer 13, Iva-novič 12, Zagore 10, Rošer 6, Dobo-vičnik 4. Vrstni red: Slovan 42, Domžale 38, Pivovarna Laško, Elektra 36, Alpos Kemoplast 34, Kraški zidar 29, Postojnska jama, Koper 28, Loka kava, Rogla, Zagorje 27, Krka 26. 1. B SL 24. krog: Celjski KK - Banex 77:72; Senica 22, Ploj 16, Petrovič 14, Ambrož 9, Temnik 7, Sotošek 6, Brklja-čič 3; Keblič 15, Remus 14, Ribič, Goleš 11, Gačnik 9, Djakovič 6, Kočar 4, Vipotnik 2, Nova Gorica - Hopsi 80:82; Marcetič 23, Djurkovič 14; Rizman 25, Tajnik 19, Godler 11, Vaši, Pungartnik 9, Gržina 7, Podvršnik 2. Vrstni red: Triglav 45, Hopsi 44, Nova Gorica 43, Rudar 40, Hrastnik, Par-klji, Litija 36, Radenska, Cerknica 34, Olimpija mladi 33, Banex, Celjski KK 31, Črnomelj 30, Portorož 28. 1. SL - ženske 4. krog, od 1. do 6. mesta: Ježica - Merkur Celje 63:77 (18:24, 31:35: 46:52); Zajec 15, Piršič 14; Erkič 21 Čonkova 19, N. Kvas 11, Jereb, La skova 8, Libicova 6, Radulovič, Kom plet 2. Vrstni red: Merkur 8, Ježica AJM 7, Ilirija 6, Odeja Sežana 4. rokomet 1. SL - moški 21. krog: Celje Pivovarna Laško Gorenje 33:30 (18:14); Kokšarov 13 Natek 9, Kozomara 4, Gajič, Kozlina Ivankovič 2, Harbok 1; Ilič 8, Kavaš Oštir, L. Dobelšek, Zrnič 4, J. Dobel šek, Sovič, Rezniček2. Vrstni red: Ce lje Pivovarna laško 39, Gorenje 30 Trimo 28, Gold club 27, Prevent 22, Ormož 20, Koper 19, Rudar, Ribnica 17, Slovan 13, Termo 10, Krka 8. 1. SL - ženske 22. krog: Loka kava - Celje Celjske mesnine 21:21 (12:11); Fic 6, Horvat, Breznik 5; Stipanova 7, Radovič 6, Zorko, Jankovič 2, Petrinja, Novak, Potočnik, Krajne 1. Vrstni red: Krim 42 Inna Dolgun 34, Celje Celjske mesnine, Olimpija 31, Celeia Žalec, Loka kava 24, Kočevje 23, Ptuj 20, Brežice 14, Izola 8, Maks 7, Burja 2. odbojka ~ 1. SL 3. tekma četrtfinala: Šoštanj Topolšica - Krka 3:0 (23, 18, 18). Šoštanj v polfinalu z 2:1. ŠPORTNI KOLEDAR "íříďa, 29. 3. KOŠARKA 1. A SL, 22. krog, Postojnska jama - Pivovarna Laško (19). ROKOMET 1. SL - ženske, 22. krog: Celeia Žalec - Ptuj (18). Glasujem za najljubšo igralko: Ime in priimek: Naslov:_ E !aï SS m se imenuje ... Kočevarjeva ulica v Celju povezuje Teharsko s Kidričevo cesto. Od Kočevarja do Pleteršnika Prejšnji teden smo vas v Novem tedniku in v oddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Kočevarjeva ulica v Celju, tokrat pravilnih odgovorov ni bilo, večinoma ste namreč v kupone zapisali, da se Kočevarjeva ulica imenuje po publicistu Ferdu Koče-varju. Pravilen odgovor pa je Štefan Kočevar - zdravnik, narodni buditelj in politik, pobudnik ustanovitve prve narodne čitalnice v Celju. Rojen je bil 14. avgusta 1808 v Središču ob Dravi, očetu Miklavžu iz številčnega rodu Ko-čevarjev, ki so po ustnem izročilu izhajali od vojaškega begunca Andreja Strgarja iz Kočevja. Po končanem osnovnem šolanju v domačem trgu in gimnaziji v Mariboru je nadaljeval šolanje v štajerskem glavnem mestu Gradcu. Ko je vgraškem liceju leta 1829 zaključil študij modroslovja in pet let kasneje na Dunaju promoviral medicino, je kot zdravnik najprej kratek čas služboval v Celju, nato pa od leta 1836 kot »okrajni fizik« (zdravnik, op. p.) v Podčetrtku. Leta 1851 se je ponovno vrnil v Celje in tu ostal vse do smrti. Upokojil se je leta 1881, od leta 1877 pa se je lahko ponašal z nazivom cesarskega svetnika. Že med študijem v Gradcu se je odločil za slovensko idejo, po odhodu na Dunaj pa je vseskozi vzdrževal stike s štajerskimi domoljubi in študenti na graškiuniverziJurijemMat-jašičem, Franom Miklošičem in Oioslavom Cafom. Bil je velik prijatelj Stanka Vraza. Ko ga je ta navdušil za ilirizem, je postal poleg Muršca njegov najtesnejši sodelavec na Štajerskem. V 30.ih in 40.ih letih je Vraza tudi finančno podpiral, Štefan Kočevar zlasti pri izdaji slovarja ilirskega jezik (1843-48), mnogim štajerskim domoljubom pa je s pozivi k narodnem prebujanju razpošiljal slovensko in »ilirsko« literaturo. Kočevar se je poskusil tudi v zbiranju ljudskih pesmi, pesnil pa je tudi sam. V dramatičnih revolucionarnih časih 1848-49 si je Kočevar prizadeval za tesnejšo povezanost med Slovenci in Hrvati, zato so ga člani graškega društva Slovenija izbrali za svojega zastopnika na prvem zasedanju novega hrvaškega (hr-vaško-dalmatinsko-slavonske-ga) sabora, ki se je sestal 5. junija 1848 v Zagrebu. Tako na zasedanju hrvaškega sabora kot tudi na shodu v Poljčanah sre- navduševal za narodne zahteve, vendar ni imel uspeha. Neuspešen shod v Poljčanah je Kočevar opisal tudi v Celskih novinah. V celjskem časniku je objavljal tudi druge članke, kot na primer Mi Slovenci ne-moremo se čisto svobodno der-žati, v katerem je zavrnil očitke Nemcev o panslavizmu štajerskih Slovencev. Bil je glavni pobudnik ustanovitve narodne čitalnice v Celju in od ustanovitve v letu 1862 do leta 1877 tudi njen predsednik. Izjemna narodna zavest in politična aktivnost ga je postavila na čelo političnega in narodnega življenja Slovencev v Celju in v Savinjski dolini. V 60.ih letih je bil tudi član celjskega občinskega odbora, a je leta 1865 zaradi poskusov nemške večine v odboru, da izrine slovenščino iz celjske mestne osnovne šole, demonstrativno izstopil. Jeseni 1867 je pripravil več političnih sestankov, kamor je povabil vse vidnejše slovenske politike s Štajerske: Ferdinanda Dominkuša, Mihaela Hermanna, Radoslava Razlaga, Josipa Serneca in Josipa Vošnja-ka. Sklenili so ustanoviti slovenski politični časnik in slovensko politično društvo (politično stranko), kar se je zgodilo leto kasneje v Mariboru z ustanovitvijo časnika Slovenski narod. Slovensko politično društvo pa so ustanovili »šele« leta 1882. Uspešno je deloval tudi na strokovnem področju, saj je KUPON tednik v osrednja Knjižnica www.ce.sik.si/domprojekti.him Ime in priimek. Naslov................. Kraj in poštna številka............. Ulica/stavba se imenuje po ki je bil ......................................... Moj predlog ......................... Odgovore pošljite do ponedeljka, 3. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje... znanstveni spis Slovenska mati, v katerem je popisal pravilne postopke o ravnanju z nosečnicami in porodnicami. Skupaj z Josipom Vošnjakom sta nameravala ustanoviti društvo slovenskih zdravnikov za »spodnji Štajer«, vendar pri tem nista uspela. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Pleteršniko-va ulica v Celju. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Foto: ALEKS ŠTERN Kratko zgodbo o življenju Štefana Kočevarja je za objavo pripravO mag. Branko Goropevšek. rac AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE ZA ZAVESO V rubriki Za zavest) imo * torkovih številkah in » oddajah Radia Cal ja predstavi i celotni igralski ansambel SLG Celja, bralci pa ste lahko s kuponi v časopisu in v gledališča glasovali za svojega najljubšega igralca n igralko. Za osvežitev spominu objavljamo fotografije vseh. ki so sa predstavili, vi pa lahko s pritajenim kuponom ša vedno glasujete za nekoga od njih. Tudi Najbolj nori konji Po odmevni razstavi ilustracij Lile Prap v Galeriji likovnih del mladih Celje, so tokrat na ogled Najbolj nori konji na svetu, razstava likovnih del mladih s celega sveta, ki so sodelovali na razpisih revije Likovni svet na temo Konj. »Razstavljena likovna dela niso bila nagrajena s strani strokovne žirije, ampak so kot črna ovca med belimi s svojo drugačnostjo izstopala med 45 tisoč likovnimi deh na temo Konj, prispelih iz 55 držav, ki se nahajajo v arhivu revije Likovni svet. Dovolj tehten razlog, da se postavijo tudi na ogled za ljubitelje likovne ustvarjalnosti mladih in širšega likovnega občinstva,« razmišlja vodja galerije Mihailo Lišanin. Omenjena razstava bo v Galeriji likovnih del mladih Celje na ogled do 6. aprila, nato bodo 8. aprila razstavili likovna dela učencev Likovne šole Artino iz Beograda, konec aprila pa še Grafične liste učencev Gimnazije Celje-Center, smer umetniška gimnazija. BA Spominsko ploščo Antonu Aškercu na Globokem sta odkrila župan Jože Rajh in predsednica KD Antona Aškerca Milena Suhodolčan. Nazdravili s čašo nesmrtnosti Andreju Medvedu čaša nesmrtnosti, Antonu Aškercu spominska plošča Priznanje Lučki Počkaj Ob včerajšnjem svetovnem dnevu gledališča je Združenje dramskih umetnikov Slovenije ponovno podelilo stanovske nagrade. Med nagrajenci je tudi igralka Slovenskega ljudskega gledališče Celje Lučka Počkaj. Nagrado za življenjsko delo je prejel Anton Petje, upokojeni član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Priznanje za igralske dosežke v letu 2005 pa je poleg Počka-jeve prejel še Peter Musev-ski iz Prešernovega gledališča Kranj. Lučka Počkaj si je priznanje prislužila z vlogo Vere v Igri s pari, za vlogo sestre Ratched v drami Let nad kukavičjim gnezdom in za stvaritev Nore v drami Kaj je se zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe. Lučka Počkaj je s svojim prihodom v SLG Celje obogatila repertoar gledališča, saj je sposobna odigrati najzahtevnejše in žanr-sko raznolike vloge. Z vlogami, ki so med seboj zelo razhčne, je pokazala, da se lahko spopade z vsakim še tako zahtevnim projektom in z različnimi režijskimi igralske dosežke Lučka Počkaj koncepti, meni žirija, ki jo sestavljajo Janez Hočevar, Aleš Jan in Vinko Moedern-dorfer. Lučka Počkaj je doslej za igralske dosežke že prejela študentsko Severje-vo nagrado ter nagrado de-bitantka leta na Festivalu slovenskega filma v Celju, diplomo in Borštnikovo nagrado za mlado igralko ter Borštnikovo nagrado. BA Citrarski večer z Janjo Brleč Citrarka Janja Brleč iz Šefi raža nad Laškim se bo nocoj ob 19. uri predstavila na glasbenem večeru, ki bo v dvorani Glasbene šole Celje. Nastopila bo z deli Bacha, Schwenka, Griinwalda, Staniča, Oberlechnerja, Ludwiga in Suitnerja. V ponedeljek bo imela še recital v Knjižnici Laško. Janja Brleč se je nad ci-trami navdušila že kot majhna deklica na Popoldnevu ob citrah na Kopitniku. Na državnih citrarskih tekmovanjih nastopa že od svojega 10. leta. Doslej je prejela dve srebrni priznanji in trikrat zlato, na prireditvi Prešmentane citre v Velenju pa je prejela naziv najbolj prešmentana citrarka za leto 2001. Predlani je na mednarodnem çitrarskem tekmovanju v Miinchnu osvojila prvo mesto v kategoriji mlajših citrarjev. Aprila se bo vnovič udeležila tega tekmovanja, tokrat v kategoriji odraslih citrarjev (od 17 do 32 let). Janja Brleč poleg citer igra tudi klavir. Nižjo glasbeno šolo je obiskovala pri Igorju Neratu v GŠ Laško, sedaj pa je dijakinja 3. letnika umetniške glasbene gimnazije v I. Gimnaziji v Celju. BA Čaša nesmrtnosti je podeljena - v četrtek jo je v Laškem za sto slovenskih verzov prejel pesnik Andrej Medved. Za častno nagrado, ki sta jo ob 150-letnici rojstva Antona Aškerca in ob letošnjem svetovnem dnevu poezije razpisala Občina Laško in književna revija Poetikon, se je potegovalo pet nominirancev: Marko Kravos, Anton Peršak, Andraž Polič, Ivo Svetina in Andrej Medved. Nominirance je strokovno-umetniška žirija v sestavi Ivo Stropnik, Ivan Dobnik, Zoran Pevec in Marina Bezgovšek izbrala med 150 prejetimi pesniškimi ciklusi. Na slovesnosti v Laškem je vseh pet izbrancev (pesmi Andraža Poliča je prebiral njegov oče Sve-tozar Polič) predstavilo svojo poezijo. Nagrajenca je na prireditvi poleg strokovne žirije izbiralo še pet županov iz občin na Celjskem (Laškega, Vitanja, Mozirja, Velenja in Kozjega), v katerih je Aškerc živel in služboval. Strinjali so se, da so sporočilno in umetniško najbolj bogati verzi Andreja Medveda, ki jih bo avtor maja izdal v novi pesniški zbirki Afrika. Dobitnik čaše nesmrtnosti nagrade ni pričakoval, presenečen je bil že nad nominacijo. »Nominacija je bila zame dovolj. Nagrada je slučaj, to vemo vsi in kolegi jo tako tudi sprejema- jo. Kdo je nominiran in dobi nagrado, je veliko odvisno tudi od komisije in trenutne bližine kritikov do določenega pesnika. Nagrade same po sebi, vsaj pri mojih letih, ne pomenijo veliko. Niti ne pripomorejo veliko k popularizaciji pesniških zbirk in njihovih avtorjev,« razmišlja dobitnik čaše nesmrtnosti, in nagrajenec Prešernovega sklada iz leta 2003, ki je bil že nominiran tudi za Veronikino nagrado. Z njim se je na nek način strinjal tudi predsednik žirije Ivo Stropnik, ko je dejal, da poezija med seboj nikoh ne tekmuje. Zmagovalec čaše nesmrtnosti je prejel skulpturo v obliki lotosovega cveta (izdelal jo je Robert Vreže iz Rimskih Toplic), ki v sebi skriva veliko simbolike (cvet lotosa je sestavljen iz osmih cvetnih listov, simbolika števila osem predstavlja nesmrtnost, lotosov cvet je simbol življenja, spirala simbolizira ustvarjalnost ...). Pesmi nagrajenca in ostalih štirih nominirancev bo v spomladanski številki objavila revija Poetikon, vsem petim nomini-rancem pa je laški župan Jože Rajh podelil tudi spominska priznaja. Spominska plošča Aškercu Ob letošnjem Aškerčevem jubileju so v KD Antona AŠ- Čašo nesmrtnosti je za sto verzov iz prihajajoče pesniške zbirke Afrika prejel pesnik Andrej Medved. kerca iz Rimskih Toplic prišli na dan z idejo, da bi na Globokem pri Rimskih Toplicah, na mestu, kjer je nekoč stala pesnikova rojstna hiša, odkrili spominsko ploščo. Ide- jo so uresničili v četrtek in tako trajno obeležili mesto, kjer se je pred 150. leti rodil največji slovenski epik, ki je svoje otroštvo in mladost preživel na sosednjih Senožetih. »Upam, da smo z odkritjem spominske plošče pripomogli k večji obiskanosti Aškerčevega rojstnega kraja v bodoče in da bodo Slovenci spoznali, kje se je rodil ta veliki pesnik,« je dejal laški župan Jože Rajh. Da vedo veliko o Antonu Aškercu, so dokazali tudi otroci iz vrtca Ostržek, ki so zapeli nekaj pesmi, prireditev pa so z nastopom sooblikovali pevci MPZ in člani literarne sekcije pri KD Antona Aškerca Rimske Tophce. BOJANA AVGUŠTINČIČ 16 novu Mimo kolone, pod vlak in v smrt HALO, 113 Motor v peško V Stanetovi ulici v Celju se je v petek zgodaj popoldne v nesreči hudo poškodovala 52-letna peška. Vanjo je trčil motor 36-letnega voznika, ki svoje vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste, zato je padel po vozišču, motor pa je začel nekontrolirano drseti proti prehodu za pešce, kjer je najprej trčil v 52-letno žensko, nato pa še v parkiran osebni avtomobil. Peška je bila pri tem hudo poškodovana, gmotne škode pa je za pol milijona tolarjev. Huda nesreča se je istega dne zgodila na glavni cesti izven Vrb-nega, kjer je 18-letni voznik osebnega avtomobila prehiteval drugo vozilo, ko mu je nasproti pripeljal tovornjak. Kljub umikanju se 18-letnik trčenju ni mogel izogniti, saj je trčil v vozilo, ki ga je prehiteval in pri tem dobil hude telesne poškodbe. Škode je za več kot pet milijonov tolarjev. Sreča v nesreči V soboto se je v Močilnem zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 43-letni domačin. S traktorjem je na strmem travniku poskušal zapeljati vzvratno, pri čemer je menjalna ročica zdrsnila v prosti tek, 48-letnik pa vozila ni mogel več ustaviti. Po 30 metrih drsenja je traktor zapeljal preko nabre-žine in se začel obračati, voznik se je sicer uspel rešiti, a se je pri tem huje poškodoval. Previdno pri kurjenju Konec tedna je ogenj v Krajnčici povzročil za 400 tisoč tolarjev škode. »Domači so v neposredni bližini kozolca čistili oziroma grabili travnik in na manjših kupih kurili odpadno suho travo in listje. Goreč delec, ki je nastal pri kurjenju trave in listja, je veter odnesel do kozolca, kjer je začelo goreti seno, nakar se je ogenj razširil na ves objekt, ki je tudi v celoti zgorel,« so sporočili s celjske policije. Sicer pa so bili konec tedna prijavljeni še trije travniški požari, kjer je ogenj ušel izpod nadzora, na srečo pa hujših posledic ni bilo. Tatovi za kratek čas V noči na nedeljo je lastnik parkiranega avtomobila pred picerijo Kamra v Šentjurju prijavil, da so mu iz odklenjenega avtomobila demontirali in odnesli av-toradio, ojačevalec in zvočnike, vse skupaj vredno več kot 80 tisočakov. Šentjurske policiste je zbiranje informacij že pol ure po prijavi privedlo do treh storilcev, starih 27 in 17 let. Del ukradenih predmetov so tako že našli. SŠ wvyw.novitednik.com Za celjske policiste je bil petek dan, ko je šlo v prometu vse narobe. Nesreče so se vrstile druga za drugo. Najhujša, s smrtnim izidom, se je zgodila nekaj minut po deveti uri zjutraj na Cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju. 33-let-ni B. I., doma iz Slivnice, je mimo kolone vozil zapeljal naravnost na železniško progo, pod vlak in v smrt. Letos je to že tretja smrtna žrtev na naših cestah. 33-letni Slivničan je pripeljal iz smeri Planine pri Sevnici do odcepa za podjetje Alpos, kjer je začel prehitevati kolono vozil, ki je stala pred prehodom ceste čez železniško progo in spuščenimi polzapornica-mi. Kljub temu, da so bile te spuščene, se Slivničan ni ustavljal in je zapeljal čez prehod. V tem trenutku je po železniški progi iz smeri Grobelnega proti Šentjurju pripeljal potniški vlak. Ta je s prednjim levim delom silovito trčil v prednji desni del osebnega avtomobila 3 3-letnega Slivničana. Vlak je po trčenju začel vo- zilo Slivničana potiskati pred seboj. To je po približno 20 metrih z zadnjim levim delom trčilo v betonski steber ob progi in se razpolovilo. Trk ob betonski steber je bil tako silovit, da je voznik padel iz vozila in mrtev obležal na travi poleg proge. Je pa vlak prednji del vozila nato potiskal pred seboj še približno 250 metrov. Po prvih ocenah naj bi na vozilu in poškodovanih objektih poleg železniške proge nastalo za približno šest milijonov in pol škode. 33-letni B. I. naj ne bi bil znan po hitri in objestni vožnji. Pred časom se je tudi zaposlil v bližnjem Alposu. Zato ostaja uganka, zakaj se je odločil prehitevati stoječo kolono pred spuščenimi polzapornicami in zapeljati pod vlak naravnost v smrt. Je menil, da mu bo uspelo zvoziti mimo kolone in se izogniti nekajminutnem čakanju na vlak, ali se je, kot so se to spraševali stoječi v vozilih pred zaprtimi tiri, za to dejanje odločil načrtno? MATEJA JAZBEC Ovadili goljufe Celjski policisti so ovadili pet oseb, ki naj bi eno izmed bank v Celju oškodovali za več kot pet milijonov tolarjev. Gre za tri Mariborčane, stare 32,23 in 21 let, ter dva Celjana, stara 31 in 23 let. Šlo je za večje finančne transakcije preko POS-terminalov, vzporedno pa je bil na banki s strani sostorilca dvignjen enak znesek. Ob tem so bile ponarejene tudi različne poslovne listine. Zadnja transakcija za tri milijone tolarjev, ki so jo hoteli izpeljati, jim ni uspela, saj so jih pri tem zalotili kriminalisti. So pa policisti k preiskovalnemu sodniku privedli tudi 23-letnega Celjana, ki naj bi februarja v Celju s solzivcem napadel neko žensko in jo okradel. Sumijo, da ima omenjeni na vesti še več podobnih kaznivih dejanj na območju Celja, pri hišni preiskavi pa so mu zasegli manjšo količino konoplje. Preiskovalni sodnik je zanj odredil sodno pridržanje. Trčenje je bilo tako silovito, da je del vozila obstal v betonskem stebru, voznik pa mrtev obležal poleg železniških tirov. Največji prometni dan v Celju Sila, ki se sprosti ob trku v oviro se s povečevanjem hitrosti izredno povečuje. Tehtnice prikazujejo sile, ki delujejo pri trku s hitrostjo 30, 50 in 90 km/h. Tudi te bo moč preizkusiti. V četrtek bo v Celju znova Največji prometni dan, akcija, ki jo tudi letos pripravlja Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje. »Gre za velik projekt predstavitve varnosti v prometu, zakonskih določil in posledic neupoštevanja le-teh,« nam je povedal vodja celjskega ZŠAM-a Robert Ašenberger. Akcija bo v Planetu Tuš. Ob 11. uri se bo začelo predavanje različnih strokovnjakov z naslovom Nihče ni odveč, kjer bodo govorili o alkoholu, hitrosti, uporabi varnostnega pasu in čelade, k sodelovanju pa so privabili tudi več kot sto dijakov celjskih srednjih šol. Pred Planetom Tuš bodo od 15. ure dalje inštruktorji avto-šole ZŠAM, s katerimi se bodo obiskovalci, če bodo želeli, tudi popeljali in na tak način osvežili svoje znanje. Na ogled bodo postavili policijsko vozilo za nadzor hitrosti Provido in ostale naprave sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s katerimi bodo obiskovalci lahko izmerili svoj reakcijski čas in silo pritiska na telo pri trku. Ves dan bodo strokovnjaki odgovarjali tudi na morebitna vprašanja o prometu, varnosti in tudi o zakonu o varnosti v cestnem prometu. Govora pa bo tudi o nuđenju prve pomoči v pri- meru nesreč. Ob koncu bodo organizatorji izmed obiskovalcev izžrebali še privlačne nagrade. »Letos želimo zbrati tudi nekaj sredstev za Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja Ljubljana, ki skrbi za poškodovane po prometnih nesrečah,« pravi Ašenberger. Zar-jini varovanci bodo namreč spregovorili o svojih zgodbah in življenju, ki ga živijo po hudih prometnih nesrečah. Prispevke, namenjene njim, pa lahko ljudje nakažejo na transakcijski račun 02013-0018213703 pri Novi ljubljanski banki, sklic na 7-2006. SŠ Mi posodite telefon, prosim? Bodite pozorni na zlorabe mobilnih telefonov, medtem ko jih naivno posojate V zadnjem času je marsikdo naivna tarča očitno vse bolj iznajdljivih nepridipravov, ki se za svojo korist poslužujejo takšnih in drugačnih prijemov. Tokrat so se lotili mobilnih telefonov. Toda predrzneži jih ne ukradejo, temveč jih vrnejo nazaj - z večjim računom! In v čem je bistvo? V polnjenju telefonskih računov tistih, ki niso naročniki, z mobilnimi telefoni naročnikov. Na tak način je bil oškodovan eden naših bralcev, do katerega je pred dnevi pristopil neznanec in ga prosil za telefon, češ da mora nekam nujno poklicati. Po klicu mu je neznanec vrnil telefon, naš sogovornik pa je nič hudega sluteč prebledel šele kasneje, ko je ugotovil, da ga je neznanec »potegnil za nos«, saj je z njegovega mobilnega telefona, gre za naročniško razmerje, napolnil drug mo-biračun. Ponavadi storilci svoje dejanje zakrijejo, saj zbrišejo povratni SMS in klicano številko. Bralec seveda zadeve ni prijavil, saj se zaveda, da je krivda tudi na njegovi strani, ker je naivno posodil telefon in to drago plačal. Dobrota je sirota, pač. Mobitel in Si.mobil odgovarjata Na Mobitel in Si.mobil smo naslovili nekaj vprašanj, saj to še zdaleč ni edini primer v Sloveniji. Med drugim lahko denimo z vtipkanjem določenega ukaznega niza in pritiskom na tipko za klicanje na telefonu z naročniškim razmerjem napolnite poljuben telefon mobiuporabnika, torej osebe, ki si telefon drugače polni z mobikartico. »O uspešnem polnjenju je s SMS-om obveščen tisti, ki je račun polnil, in tisti, katerega mobiračun je bil napolnjen,« navajajo na Mobitelu. Podobno je pri Si.mobilu, kjer je mogoče napolniti račun Halo drugega tudi brez nakupa vrednostne kartice Halo. »Poljuben znesek se na račun Halo posreduje tako, da na številko 448 pošljete SMS z vsebino: POLNI, znesek, številka prejemnika, besedilo. (npr.: POLNI 4200 040777666 Veselo telefoniraj se naprej.),« so nam odgovorili pri Si.mobilu. Ker pa gre razvoj tehnologije hitro naprej, je dobro opozoriti na večjo previdnost tudi, ker je z mobilnim telefonom že dlje časa možno plačevati različne storitve -nakup in rezervacija kino vstopnic, plačilo parkirnine in podobno. In kako so pri Mobitelu in Si.mobilu poskrbeli za var- Previdno pri posojanju mobilnih telefonov! nost v teh primerih? »Si.mobil ne more odgovarjati za zlorabo storitve POLNI, o čemer so uporabniki obveščeni v splošnih pogojih in tudi v promocijskih materialih za to storitev,« so nam odgovorili pri Si.mobilu, kjer lahko naročnik zahteva blokado storitve POLNI s klicem na brezplačno številko 080 40 40 40. Da je pri tovrstnih zlorabah veliko odvisno od lastnika telefona, ki ga pač naivno posodi neznancu, pa med vrsticami zatrjujejo tako pri Si.mobilu kot Mobitelu. Na celjski policijski upravi so nam povedali, da so letos na našem območju zaznali dva takšna primera. Gre za kaznivo dejanje goljufije, kjer je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, saj gre za manjšo premoženjsko škodo. »Pri plačilu z Moneto, z uporabo storitve Mobimam ali s kreditno kartico je za varnost poskrbljeno s potrditvami transakcij ter pri bančnih komitentih še z varnostnimi kodami in osebnimi gesli. Za uporabnike Monete pri Novi KBM dodatno varovalo predstavlja koda PIN, ki jo.uporabnik prejme v banki. Tako pri plačilu z mobilnikom kot pri uporabi ostalih plačilnih sredstev pa je pomembna predvsem skrb za varnost vsakega posameznega uporabnika,« navajajo na Mobitelu, kjer dodajajo, da večjih kršitev niso zaznali, pri Si.mobilu, sodeč po odgovoru, pa takšnih kršitev sploh niso imeli. Očitno ljudje res takšnih zadev niti ne prijavijo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ PAIMEBS witboy scotch & soda minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. i cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste i bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti hranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Naročniki Novega tednika ste bili že v m letu izhajanja, pa smo dodali še kartico i lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali I v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prih aáMA)*f HUA ytiAvjA GALERIJA OSKAR KOGOJ NA I lil DESIGN ŽALEC goldenpoint« lesnina Mlekarna Celeia simcr cVeuuW' K W ťTTfo ----MFFVfo- ______. É_ SLIKOPLESKARSTVO Karel PODPEČAN s.p. Zlatarna STOŽIR -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Aija vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - Palmers. GospJnu ffRoO«ja?í!% popust valja pri AVTO - MOTO FERJAN. Ferjan Milan s.p.. avtoservis - vulkanizadja - klima naprave - diagnostika vozil -servis motorjev - servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 0349166 70. GSM 041675 010-10% popusta velja za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60 - 20% popust -Casino Faraon Celie. ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ' Petra s.p„ Ulica talcev 3,3310 Žalec - - Foto Rizmal- Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust valja za storitve ' 3310 Žalec-10% popust za vse izdelke ° • Upkviranjg-steklarstvo Baterija Vplk. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust - Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit. 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit 47 70. GSM 051626 793 -10% popust atiziranTaxiSimby. 03120 50 60 -10% popust ikarstvoPodnečan.Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418, tel.: 03 543 32 24-15% popust jjLS, Ipavčeva ulica 22. Celje -10% - Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Lil -Krobatlvan s.p.. Mizarska delavnica, Medlog 2! Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PULT1-3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost naročila nad 700.000sit - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trosedi, počivalniki...) -Marque Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust - Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 popust - Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness storitve (bazen, savna, fitnes,storitve Centra zdravja in lepote) ter zdravstvene storitve. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudi Zdravilišče. -Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene - EUR0SP0RTTRADE d.o.o.. Mašera - Spasičeva 8.1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijska cene. OTROŠKI J| CA50PI5 dgfe Mamice, vse najboljše! Kot smo napovedali, bomo ta teden govorili o mamah, saj je bil v soboto materinski dan. Tokrat so nam svoje prispevke poslali otroci iz Osnovne šole Petrovče, ki v besedilih opisujejo svoje mamice. Mamam bo namenjena tudi današnja oddaja Otroški radio na Radiu Celje. Če želite mamicam še enkrat čestitati v oddaji in jim podariti kakšno pesem, potem bodite zagotovo z nami. Sicer pa še naprej pridno pišite in pošiljajte svoje prispevke na naš naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Še posebej bomo veseli vaših domislic, ki ste jih uporabili na dan šaljivcev, torej 1. aprila. Moja mami Mojo mamico bom opisala zato, ker jo imam rada in jo dobro poznam. Mamico vedno krasijo negovani, kratki, rdečkasti lasje. Njene oči so tople in rjave barve. Včasih opazim, da so njena lička tudi rdeča in nasmejana. Njene ustnice so tople in dišeče, ko dobim sladek poljubček. Kadar greva v trgovine, si mamica obleče dolge, črne hlače in kakšno mehko in toplo bluzico. Za doma pa nosi udobna športna oblačila. Čevlje nosi zmeraj z nizko peto. Po značaju je prijazna, vesela in včasih, če je ne ubogam, tudi jezna. Vendar ji čez nekaj časa že oprostim. Če je mami žalostna, jo potolažim in že je dobre volje. Mojo mamico imam rada, zato ji vse zaupam. In tudi mami ima rada mene, zato je vse tako, kot mora biti. MAJA MENART, 4. razred Moja mami Mojo mamico najbolje poznam, zato sem se odločil, da jo opišem. Moja mami ima dolge lase rjave barve. Ušesa ji krasita dva uhana zlate barve. Želo rada nosi nakit, ampak čevlje brez visoke pete sploh ne pogleda. Je zelo skrbna, ker skrbi za določene stvari pri hiši. Kadar gre v trgovino, si obleče lepa oblačila. Tudi za na veselice in rojstne dneve se lepo obleče. Je srednje visoka in ni močnejše postave, pa tudi suha ni. Moja mami je po srcu zelo dobra. Rada me ima in tudi jaz njo. Kadar pridem iz šole, ji skočim v objem. Zvečer pa mi da poljubček za lahko noč. ROK MLINAR, 4. razred MoJa mami! Opisala bom svojo mamico. Dolgo sem premišljevala, kaj bi napisala, a sem se le odločila. Mojo mamico krasijo kratki kostanjevi lasje. Na prvi pogled se vidijo majhne, zelene oči. Kadar greva v trgovino, si obleče kavbojke in razne modne majice, če pa je doma, pa nosi potisnjene hlače in majice. Rada nosi nizke čevlje. Ko pridem iz šole, me vedno objame in da slasten poljubček. Z očijem se dobro razumeta. Če pa jo pošteno razjezim, me krega. Zelo dobro se razumeva, zato greva večkrat skupaj na sprehod. Brez mamice bi bil svet prazen. MARUŠA LESJAK, 4. razred Moja mamica Odločila sem se, da bom opisala mojo mamico, ker jo imam zelo rada. Moja mamica je srednje velika in ima modre oči, svetle lase, majhen nosek in rdeča usta. Rada je oblečena v moderna oblačila. Obuta pa je v čevlje z majhno petko. Mislim, da je moja mamica najboljša mamica na svetu, saj je vedno nasmejana in je dobrega srca. Vedno, ko greva s sestrico Špelo spat, nama da sladek poljubček. Mamico imam zelo rada. MOJCA RAZBORŠEK, 4. razred Celjski spačkarji na zasavskem terenu »Ko nam je prijatelj Jože Tomažič iz Hrastnika predlagal, naj pridemo ob našem vsakoletnem pomladnem srečanju na njegov teren, smo predlog z veseljem sprejeli,« je dejal predsednik celjskega Citroen kluba Gregor Vranič. Na Kal je tako v soboto, 19. marca, prispelo okrog 80 ljubiteljev simpatičnega vozila. Z otroki vred, saj so ta družabna srečanja namenjena tudi njim. Doslej so se srečevali na Boču. »Sam sicer nimam spačka, imajo ga le moji prijatelji,« nam je pojasnil Jože Tomažič - Joco. »Všeč mi je njihov način življenja in razmišljanja,« je nadaljeval, »saj so odprti, sproščeni, veseli in družabni ...« Na Kalu so otroci med drugim ustvarjali iz snega dvometrske umetnine, starejši pa so imeli zabavo skoraj do jutra. Po poznem zajtrku so se odpravili v dolino, kjer so si ogledali rudarsko Mlakarjevo stanovanje, članice TD Hrastnik pa so jim pripravile »funšterc s knapovsko kavo«. Citroen klub Slovenije ima okrog 700 članov, ki se srečujejo v enajstih klubih po Sloveniji. Naslednje srečanje bo v Kubedu na Primorskem. Hrastničan Jože Tomažič (levo), ki je povabil celjske spačkaije na Kal, z njihovim predsedni- FANČI MOLJK kom Gregorjem Vraničem. Ň5Č Koncert za ženske Ko zaigra staro srce Športno-kulturno društvo Rudar Pečovje s predsednikom Miranom Jur-koškom in Občina Štore sta v petek, 17. marca, v dvorani Osnovne šole Štore priredila koncert ob dnevu žena in materinskem dnevu. Pihalni orkester štorskih železarjev in godba Svetina stav dvorano pospremila štor-ske krajanke in krajane. Slednjih je bila le peščica, voditelj Tone Vrabl pa se je pošalil, daje pa zato večina moških na odru. »Stopaj po sledi mavrice skupaj z zvoki pesmi in vsepovsod te bo obdajala lepota,« je bila misel prvonasto-pajočega pevskega zbora Bo-jansko. Sledila jim je folklorna skupina Stari prijatelji iz Kompol. Sedem parov, ki so skupaj tri leta, pleše štajerske plese, njihova povprečna starost pa je 56 let. Primorsko narodno pesem Pisanice ter pesem Večer na vasi je izvajal oktet Lipa. Možje, V večnamenski dvorani v Pristavi je Kulturno društvo Pristava priredilo prvo srečanje starejših harmonikarjev in ansamblov, katerih člani so bili stari nad 60 let. Predsednica društva Dragica Gobec je pozdravila vse navzoče, posebej podžupana Občine Podčetrtek Milana Feldina, direktorico Turizma Podčetrtek Faniko Šket in predsednika KS Pristava Srečka Gobca. »Prizadevamo si, da obudimo spomine na stare viže, se vrnemo v stare čase in pokažemo, kako se je igralo nekoč in danes, predvsem pa je naš cilj, da mladi prisluhnejo tej pesmi,« je poudarila. Pri- Srečanje se je končalo v vinski kleti, kjer so vsi muzikanti nazdravili abrahamovcu Vinku Frecetu, članu Šentjurskih muzikantov. reditev je povezovala Zden- legendarni Šentjurski muzika Orač. kanti z uvodnim Šuster mar-Da je minila trema vsem Šem. Med nastopajočimi smo nastopajočim, so poskrbeli slišali slikarja Slavka Jeriča iz Rogaške Slatine, župana Dobja Francija Salobirja z ansamblom, Franca Lesjaka iz Kostrivnice in Franca Ulago, Jožeta Jazbinška, duet Jožeta in Marice Kukovič, Karla Smoleta, ansambel Francija Zemeta, duet Antona Užma-ha in Jožeta Artnaka, Rudija Drofenika, duet Karla Artič-ka in Franca Žureja, Metoda Jakoba, Branka Straška, ci-trarko Ivico Pučnik s pevkami, Francija Bezgeta in goste iz Avstrije Gubler Bredo. Zadnji so spet nastopili Šentjurski muzikanti s svojo uspešnico Ta zaďn direndaj, povsem za konec pa so zaigrah vsi nastopajoči pesem Na Golico. MILENKA BLAŽE VIČ ki so s petjem začeli februarja 2002, pravijo, da ob pesmi pozabijo na vse. Ena od zanimivosti večera je bil 7-letni Tilen Znidarec, ki je na harmoniko zaigral Avseniko-vo Sankaško polko in pesem Lojzeta Slaka Ta sosedov Francelj. Njegov mentor je Pevski zbor OS Store Viki Ašič mlajši, član Vitezov celjskih. Zapel nam je tudi mladinski pevski zbor OŠ Štore, ki ga sestavljajo učenci od 1. do 9. razreda, njihova učiteljica pevovodkinja pa je Bojana Gajšek. Venček štajerskih plesov je odplesala druga folklorna skupina Kom- pole, ki jo je spremljal harmonikar Tone Šukelj. Zadnji so nastopili pevci vokalne skupine Kompolčani s pesmima Moj deklič in Mi smo mi. Prireditev se je zaključila z gostujočimi Frajkincle-ri iz Maribora. SANDRA TRUPEJ RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL I «asvet. 19 ! IN CAJCKI Z zelišči Imamo jihï Kandidate, ki bodo nad mozolje hujšali z nami! In smo jih izžrebali - 20 bralcev, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov. Pravzaprav je bilo takšnih bralcev več kot 360, vključno z menoj, zato bomo tudi za tiste, ki niso imeli sreče z žrebom (oziroma nismo niti smeli poslati kuponč-ka) ustrezno poskrbeli. Preden izdamo, kdo izmed bralcev bo sodeloval z nami tako, da se bo skupaj z »dušo« akcije zdravnico prim. Jano Govc Eržen in ostalimi »sotrpini« srečeval na rednih tedenskih srečanjih ter še z drugo »dušico« Natašo Šu-ster brezplačno potil v Top-Fitu, naj potolažimo vse, ki niste (nismo) bili izbrani. Vseeno boste lahko z nami izgubljali kilograme! Namreč, tudi sama nisem ravno »pero lahka kategorija«, zato mi lahko verjamete, da bom na vsakem srečanju dosledno prisluškovala napotkom Jane Govc Eržen in ostalih udeležencev. Saj poznate tisti rek: več glav več ve. Zagotovo bodo na vsakem srečanju prišli do kupa koristnih nasvetov, napotkov, zvijač, kako se upreti skušnjavam, kljub vsemu potolažiti trebuh in prevarati lačne oči ... mi pa bomo vse »skrivne recepte« izdali vam, in sicer v petkovih številkah Novega tednika ter jutranjem petkovem programu na valovih Radia Celje. Zatorej ne bodite jezni, če niste med izžrebanci, tudi za nas še ni nič izgubljenega! Zdaj pa končno k srečnim izžrebancem (izbrani so bili med tistimi z dovolj visokim indeksom telesne mase - 30 in več), ki jih je iz kupa ku-pončkov potegnila Nataša Šuster. To so: Andrejka Sti-plošek iz Šešč, Zdravko Maček iz Škofje vasi, Špela Drolc z Vranskega, Simona Štante iz Marija Dobja, zakonca Milena in Cveto Volasko iz Celja, Brigita Lo-vrenčič iz Žalca, Ivanka Vadlan z Vranskega, Katja Erlih z Grobelnega, Metka Bračko iz Šmarja pri Jelšah, David Nemec in Celja, Alojzija in njen sin Uroš Bezgov- Nataša Šuster iz Top-Fita je izžrebala srečnike, ki bodo hujšali z nami. šek iz Olešč, Zdenka Seidl iz Griž, ki se je prijavila skupaj z Biljano Gračner iz Žalca, Dušanka in hči Mirjana Kelavič iz Celja, Marija Vidovič iz Zagrada, ki je prijavila tudi Marjano Nedel-ko iz Celja ter Darja Javorník iz Braslovč. Izžrebanci, ki bodo podrobnejša pojasnila prejeli po pošti, se bodo prvič sestali v torek, 4. aprila, v prostorih, ki nam jih je prijazno zagotovil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Urednica Novega tednika Tatjana Cvirn je izžrebala še »rezerve« za primere, če se kdo izmed izžrebancev ne bo mogel udeležiti srečanj. To so: Darja in sin Rok Božnik z Dobrne, Sabina Bedenik iz Žalca ter Milica in sin Aleš Kugler iz Celja. Obljubili smo še nekaj to-lažilnih nagrad. Imena le-teh je iz kupa potegnila urednica Radia Celje Simona Brglez. Prejeli jih bodo: Ljubica Radanovič iz Celja, Ferdinand Ocepek iz Laškega, Milena Bosak iz Socke, Martina Gradišnik iz Laškega, Tatjana Grošelj iz Celja, Damjana Golob iz Griž, Tatjana Černigoj iz Celja, Majda Kajzba iz Nove Cerkve, Tina Razlag Kolar iz Petrovč ter Ana Roh-tek iz Celja. Tudi ti bodo potrdila o nagradi prejeh po pošti. Pa še to. V preteklih tednih smo pisali tudi o tem, da bodo izžrebanci deležni malo večje medijske pozornosti kot običajno. Naj vas čisto nič ne skrbi, v nobenem prime- ru ne bomo izdali vaše naj- te prejetih napotkov in koli- večje skrivnosti - kilogra- ko vas kulinarične skušnja- mov! Bomo pa malo bolj pre- ve še zmedejo, verjali, kako pridno se drži- ROZMARI PETEK Tokrat se bomo posvetih nekoliko mlajšim bralcem in spregovorili o zeliščnih pripravkih zoper nadloge, ki jih največkrat spravljajo ob njihove mlade živce. To so mozolji in akne. Ašičev priznani recept zoper mozoljavost in aknavost sicer nebo ravno po godu mladini, vsaj kar se okusa tiče, a če bodo zbrali dovolj poguma, jim ne bo žal. Pa preberimo »mučni« recept: z litrom kropa poparimo 4 žlice mešanice zelišč čebule (Allium cepa), česna {AUium sativum), gloga {Crataegus oxyacantha), kamilice (Matricaria chamomň-la), koprive (Urtica dioica), Upe (Tilia platyphyllos europaea), mete (Mentha piperita), og-njiča (Calendula officinalis), rmana (Achillea millefolium), slezenovca (Malva silvestris) in žajblja (Salvia officinalis). Poparek je priporočljivo piti večkrat dnevno. Če omenjena mešanica ni ravno po vašem okusu, si lahko privoščite kakšno drugo, denimo tisto iz jagode (Fragraria vesca), koprive, rmana in robide (Rubus fru-ticosus). Z litrom vrele vode poparimo 4 žlice mešanice teh •zeli, pustimo stati 10 minut, precedimo in osladimo z medom. Pijemo S skodelic po-parka dnevno. Še bolj bo zaleglo, če bomo istočasno na prizadeta mesta polagali ob-kladke s trpotcem (Plantago lanceolatá). Mladež lahko seže tudi po zavretku iz divje mačehe (Viola tricolor). V litru vode zavremo 4 žlice zelišča, za 10 mi- Piše: PAVLA KLINER nut odstavimo, precedimo in polovico spijemo čez dan po skodelicah, ostalo pa porabimo za obkladek. Ašič svetuje tudi prevretek iz repinca (Arctium lappa). V litru vode kuhamo 3 minute 4 žlice svežih listov in zrezane korenine, za 10 minut odstavimo in precedimo. Pijemo 3 skodelice dnevno. Tlidi poparek iz koprive je zelo čislan. Spijemo ga lahko tudi liter dnevno, a po po-žirkih. Regrat (Taraxacum officinale) ni samo za v solato, pač pa svojo moč pokaže tudi v čaju. Zoper mozolje si skuhajmo njegov prevretek ah poparek. Lahko uporabimo korenine ali pa regratove liste. Za zunanjo uporabo si pripravimo hrenov kis. Nariban hren (Cochlearia ar-moracia) damo v steklenico, zalijemo ga s sadnim kisom in namakamo 10 dni. Prizadeta mesta navlažimo z vodo in nato na vati nanesemo nanje hrenov kis. Po 10 minutah izmijemo s toplo vodo in splaknemo z mrzlo. Za konec pa še k obkladkom, denimo k ohrovtovemu (Brassica olera-œà). Stolčene liste ohrovta za pol ure položimo na obraz. Regrat in repinec pomagata pri premagovanju mozoljev in aken. itediik ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE IPAVČEVA 18, 3000 CELJE, telefon: +386 03 42 51 200, telefax: +386 03 42 51 115. http^/www.: Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. V celjski porodnišnici so rodile: 9. 3.: Damjana ŠLOSER iz Zreč - dečka, Tanja ČAJEVEC iz Celja - dečka, Janja ŽNI-DARKO iz Slovenskih Konjic - dečka dvojčka, Helena ZUPAN iz Štor - deklico, Karmen KNEZ iz Celja - deklico, Lidija SKORNŠEK iz Šoštanja - dečka, Polona KIDRIČ iz Celja - dečka, Irena TER-BOVŠEK z Ljubnega - dekli-:o. 10.3.: Jožica KREMAR PO-LENEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Tanja KRAMBER-GER iz Velenja - deklico, Ju-lijana MLINARIČ iz Lesične-ga - deklico. 11. 3.: Sanja DREV EIN-FALT iz Velenja - deklico, Simona JAN iz Žalca - dečka. 12. 3.: Andreja KOZMUS iz Rimskih Toplic - dečka, Mateja ŠOŠTARIČ iz Rimskih Toplic - deklico, Karmen ZORKO iz Loč - deklico. 13. 3.: Marinka KOTNIK z Lesičnega - deklico, Marjeta MUJAGIČ iz Prebolda -dečka, Tanja VERBOTEN iz Podčetrtka - dečka, Silva KOSI iz Šmarja - deklico, Katarina ŽOHAR iz Žalca - dečka, Mateja TRAVEN iz Sevnice - deklico. 14. 3.: Saša GABRIČ z Dobrne - deklico, Marijana JO-VANOVIČ iz Velenja - dečka, Romana GOLEČ DOLAR iz Žalca - deklico, Lucija STROJIN iz Žalca - deklico. 15. 3.: Orhida STAROVEŠ-KI iz Podčetrtka - deklico, Karmen JERANKO iz Celja -dečka. Slađana BOŽIČ iz Šoštanja - deklico. 16. 3.: Jasna LESKOŠEK iz Šentjurja - deklico. Maja KLANČNIK iz Velenja - deklico, Diana AGIČ iz Velenja - deklico, Nina MEŠL iz Celja - deklico, Darja GRAČNER s Planine pri Sevnici -dečka, Jasmina HODAK iz Celja - deklico. Celje Poročili so se: Merzuk SMAJLOVIĆ in Jasmina OMANOVI_c6, oba iz Celja, Dušan DOVEČAR iz Miklavža na Dravskem polju in Mateja STROPNIK iz Celja, Ož-be POLJKO iz Celja in Špela KOSTANJŠEK iz Velenja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Aljoša GOBEC iz Gorice pri Slivnici in Klaudija ŠUPERGER iz Kra-berka. Laško Poročili so se: Samir ŠLJIVAR iz Celja in Ajka DELIČ z Trbovelj, Anton OČKO in Katarina KRAŠOVEC, oba iz Zgornje Rečice pri Laškem, Wood Edward PATCH iz ZDA in Sandra KISOVEC iz Trbovelj. Žalec Poročili so se: Peter TER-GLAV in Jerneja LIKEB, oba iz Založ, Danijel ZUPANČIČ iz Lok in Mihaela MATKO iz Miklavža pri Taboru, Alen VODOVNIK in Manuela HORVAT, oba iz Braslovč. Celje Umrli so: Franc Marijan KRAŠOVEC iz Celja, 69 let, DOM Plesna šola in posebne pasme CENE NA TRŽNICI V CELJU Viktor KOČEVAR iz Celja, 75 let, Tatjana PANGERŠIČ iz Celja, 75 let, Edvard SENIČ iz Dola pod Gojko, 60 let, Marija KORENJAK iz Celja, 73 let, Vincenc OTOREPEC iz Strtenice, 64 let, Ferdinand ATELŠEK iz Velenja, 70 let, Anton ZUPANC iz Založ, 77 let, Jožefa DOLGANOČ iz Trbovelj, 89 let, Marija OREŠNIK iz Pongraca, 81 let, Marija TERČAK z Vranskega, 88 let, Stanislav MARTINSEK iz Prebolda, 77 let, Marija KO-LARIČ iz Velenja, 72 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanislava PLAHUTA iz Škarnic, 83 let, Jože PEVEC iz Slatine pri Ponikvi, 79 let. Laško Umrli so: Jožef KOVAČIČ, 56 let, iz Vojnika, Terezija ROMIH, 70 let, iz Dobja pri Planini, Boštjan OJSTERŠEK, 32 let, iz Debra pri Laškem, Alojzij VIDMAR, 65 let, iz Brezovice, Viktor SUŠIN, 73 let, iz Radeč, Marija LAPOR-NIK, 86 let, iz Paneč pri Jur-kloštru, Majda TURK, 69 let, iz Celja, Sebastjan BREŠKI, 24 let, iz Lahomška nad Laškim, Karolina BREZNJEK, 85 let, iz Murske Sobote, Jože SOTLAR, 66 let, iz Radeč, Bogomil ŠMERC, 59 let, iz Male Breze nad Laškim, Alojz GORIŠEK, 88 let, iz Globokega pri Rimskih Toplicah, Frančiška KLINAR, 83 let, iz Reke pri Laškem. Žalec Umrli so: Antonija PIKELJ iz Čepelj, 97 let, Kristina ZUPANC iz Migojnic, 83 let, Milan VAJNCERL iz Zabuko-vice, 55 let, Pavla LIKOVIČ iz Matk, 74 let, Ivana ARN-ŠEK iz Studene, 73 let, Marija VIPOTNIK iz Žalca, 92 let, Borislav MARKOVIČiz Br-nice, 73 let, Sandi KOTNIK iz Pongraca, 30 let, Franc SOVINEK iz Studene, 76 let, Milan ČREMOZNIK iz Spodnjih Grušovelj, 69 let, Jožef POHOLE iz Železnega, 66 let, Franc DROBEŽ iz Jeronima, 67 let, Frančiška VRANKER iz Sv. Lovrenca, 83 let, Stanislav PUNCER iz Ložnice pri Žalcu, 68 let, Marija DOLER iz Marija Reke, 69 let, Bogomir Jožef PUST iz Mozirja 87 let, Frančišek KRALJ s Polzele, 81 let, Miroslav PEŠEC iz Žalca, 75 let, Franc GOVEI-ŠEK iz Pongraca, 91 let, Martin KLINC iz Orove vasi, 94 let, Jožef ARH iz Prapreč, 77 let, Ivana FERME iz Limov-ca, 88 let, Anica LESKOŠEK iz Migojnic, 52 let, Ana BIZJAK s Polzele, 88 let, Jožefa JELEN s Polzele, 83 let, Robert LEKŠE s Polzele, 23 let, Ivan KAJTNER iz Šentjanža nad Štorami, 69 let, Milan DOBNIK iz Pongraca, 60 let. Srečko LAVBIČ iz Petrovč, 49 let. Velenje Umrli so: Martin PODLES-NIK iz Velenja, 84 let, Jakob PAJNIK iz Dravograda, 77 let. Zgodbe pod slikami govorijo zase - mi bomo tudi tokrat pripisali le naslov in telefon, da boste srečen konec zgodbe hitreje »našli«. Njihovi telefonski številki sta 749-0-600 ali 749-0-602. Do Jarmovca, kjer je zavetišče Zonzani, pa boste najlažje prišli, če boste z avtoceste Celje-Maribor pri izvozu za Dramlje zavili proti Šentjurju, nato pa sledili tablam zavetišča. Pozor, nevarno! Hudo simpatični kužki v zavetišču! GROZDJE BELO 900-1000 GROZDJE RDEČE 900 GRENIVKE 300-350 Plesna šola(rka) Urška sedaj tudi v vašem bližnjem zavetišču, kjer se vedno kaj zabavnega dogaja! Želite zaplesati v ritmu sambe čez življenje? Pridružite se Urški in psički v samba-vlakcu! (Le v vašem najbližjem zavetišču.) Jaz sem pa že malo upeha na od te sambe. Na sprehod bi pa še vedno šla. Še eden »pasemski« kuža v zavetišču Zonzani - »vzhodnjefargijzijski medvedar«; pasma, ki so jo v vzhodnih stepah Fargizije uporabljali za zaščito konjskih čred pred napadi grizlijev, saj je pes močan, vzdržljiv in neustrašen. Ta »pasma« se je izkazala tudi za odličnega hišnega psa - je zelo potrpežljiva in neagresivna, ob ogroženosti članov ali doma pa ne pozna strahu! Urška, ali lahko še z menoj zaplešeš? Obljubim, da te ne bom prevečkrat pohodil, čeprav imam res dve levi taci (sprednjo in zadnjo). tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM LAGUNO 1,8 it, 1996, metalno modro, dobro ohranjeno, prodam za 670.000 SIT. Telefon 040 857-271. i390 BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rač., tempomat, klima, 8 airbo-gov..., prodam za 3 m» SIT.Telefon 031 622-262. n OPEL vectra 17 d diesel, letnik 1991, prvi lastnik, garažiran, v dobrem stanju, reg. do novembra 2006, ugodno prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 577-2310,041560-561. 14091411 SCOOTER Piaggio typhoon, letnik 1997, ugodno prodam. Telefon 041 280-710. 1430. AX, letnik 1990, v voznem stanju, odlično ohranjen, prodam za 80.000 SIT. Telefon 041 983-114. vk R 5 campus, rdeč, letnik 1992,88.000 km, prodam. Telefon 031 676-679. PRODAM TRAČNI obračalnik 160 in šrotar za zrnje prodam. Telefon 041 592-634. 1386 SEJALNIC0 Oh, dvoredno in puhalnik z motorjem prodom. Telefon 041 261-676. 1391 1392 PREDSETVENIK Gorenc prodam. Telefon 5772-471. 1421 TRAKTOR Imt 560, z zadnjim nakladačem, prodam. Telefon 041 480-486. 1427 TRAKTOR Imt 560, letnik 1987, deluks, hidravlični volan, kabina, kompresor, prodam.Telefon 041 233-973. Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Poškodovan sem bil v prometni nezgodi, ki jo je povzročil vinjen voznik. Bil sem sopotnik v vozilu povzročitelja. Zanima me, ali sem upravičen do odškodnine kljub temu, da je voznik avtomobila, v katerem sem bil, vozil pod vplivom alkohola in povzročil prometno nezgodo? Andrej, Trebnje Da, upravičeni ste do odškodnine za vaše duševne in telesne bolečine ter pretrpljen strah. Soma višina te odškodnine je odvisna od vrste vaših poškodb in časa trajanja zdravljenja. Opozoriti pa vas moramo, da bo zavarovalnica za vam izplačano odškodnino regresno terjala vinjenega voznika. Odloči- Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite ni ali po pošti na naslov Poravnava d.o.o., ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste preje|i odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o., ali pa nas pokličite na brezplačno 080 13 14 PRODAM V Laškem, na ugodni lokaciji, s parkirnim prostorom, oddamo v najem 350 m2 poslovnih prostorov. Informacije na telefon: 041/625 637. Modeteks, d.o.o.. Spodnja Rečica 10, Laško Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi če spokojno spiš, v naših srcih še živiš. Zlomljeni v bolečini ob izgubi ljubljenega očeta in dedija IVANA VERANIČA se najtopleje zahvaljujemo družim Krajšek za neprecenljivo pomoč. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Cinkarne Celje in Ema orodjarne za številno spremstvo na njegovi zadnji potí, darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala osebju Špesovega doma Vojnik, posebej sestram in bolničarjem na dementnem in negovalnem oddelku za skrbno nego in lajšanje bolečin. Hvala pogrebnemu zavodu Gekott za opravljene pogrebne storitve, pevcem za zapete pesmirg. župniku za opravljen obred in Društvu upokojencev Hudinja. Pogrešali te bomo in vedno boš živel v naših srcih. Hčerki Bojana in Tea z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta FRANCA KRAŠOVCA se iskreno zahvaljujemo dr. Blazniku, dr. Jordánovi, dr. Švábovi in osebju žilne kirurgije ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v času njegove hude bolezni stali ob strani. Vsi njegovi KMETUO z dvema starejšima objektoma, ob glavni cesti od izvoza AC Žalec proti Velenju oddaljena le 2 km, čudovita lokacija, velikost 14 ha, od tega 5000 m' stavbnega zemljišča, prodamo. Telefon 041 389-238. n HRVAŠKA, Vrsar, Valkanela. Prodam parcelo, 85 m', prikolica, 5 oseb+ 2 dodatni ležišč, wc, tuš, kuhinja, voda, vse pokrito z nadstreškom in ograjeno, lastništvo in carinski dokumenti urejeni. Telefon 041 569-238. 13141315 VIKEND in vinograd prodam. Telefon 5771-380. 1403 KUPIM MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovina. Telefon 041866-933. n PARCELO ali starejšo hiša, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. ago GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 890 DVOSOBNO ali večsobna stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 352-267. 890 ODDAM ENOSOBNO, na novo općenje no stanovanje, na Lovi, oddam. Telefon 041379-280. OPREMLJENO stanovanje, 89 m!, v centru Laškega, oddamo v najem. Telefon 041 611-442. p KUHINJO, kotno, pograd, regal, sedežno, mizo, stole in hladilnik, prodam. Telefon 041415-412. 1442 TELICO šarole, mesnate pasme, 230 kg, prodam. Telefon 5772-362, zvečer. BIKCA simentalca, starega 9 tednov, težkega 115 do 120 kg, prodam. Telefon 041 833-366. 1415 PUJSA, 50 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 579-5660.Š313 TELICO simenlalko, 190 kg in križano, čb-ls, 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š311 TEUCO simentolko, težko 300 do 450 kg, prodom. Telefon 041 480-486. 1427 PRAŠIČE, 80 do 150 kg, prodam. Telefon 040493-227. p BIKCE, težke od 130 do 300 kg ter telice, težke 250 kg, prodam.Telefon 041258-318. p NEOŠTEV1LČENO telico, težko 150 kg, odstavljeno, kupim. Telefon 041455-707. NARAVNO suh les, parjena bukev in javor, prodam. Telefon 031653-422. 1417 KRAVO simentolko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041809-991. 1382 PRODAM SENO prodam, cena po dogovora. Telefon 5795-204. Š289 LIGUSTER za živo mejo, dvoletni, cena po dogovoru, prodam. Telefon (03) 5778-669,051301-612. w SUHO seno, v kockah, prodam. Telefon (03) 5736-717. L 348 OBNOVLJENO stanovanje, 60 m', garaža, vrt, centralna na plin, Otok, prodam. Telefon 041916-121. 1374 EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866- V deželi dišečih, krizantem. pod težko rušo groba pozabljenja sanjam sen vstajenja. Tiho skloni se k meni, lučko svetlo mi prižgi, rožic svežih mi prinesi, solza vroča naj spolzi. Srečna sem, da si ob meni, da v tvojem srcu spomin name še živi. (M. P.) ZAHVALA Za vedno nas je zapustila MARIJA PLEMENITAŠ roj. Ocvirk - Mici mama iz Dobja pri Planini (6.12.1913-18.3.2006) Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sinova Jože in Janko z družinama, vnukinje in vnuk z družinami ter pravnuki Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le lep spomin in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar te ni več med nami, dragi ati, mož, brat in stric JOŽE SLOMŠEK iz Krajnčice Pozabiti je težko, a najtežje je navaditi se živeti brez tebe. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi 1433 ULEZAN hlevski gnoj, okolica Vojnika, prodam. Telefon 041216-057. 1422 HOLANDSKÉ semenske bučnice, teža buče 100 kg in več 1er 1 m dolg stročji fižol, prodam. Telefon 031 305-074. 1443 PRODAM GUME, rabljene, ohranjene, od 12dol9col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SiïAos naprej. Boh d. o.o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01 ) 5404-677, 040234-969. n DVE nakladalki sladkega sena in krožne brane prodam. Telefon 041 261-676. 1391 1392 TELIČKO simentolko, konjski gnoj in domače žganje prodam. Telefon 031 868-201. MULČER za traktor, malo rabljen in večje število košev prodam. Telefon 5793-196. Š312 TRAKTORSKO prikolico za prevoz konja, dva ovna, stara 8 in 15 mesecev, prodam. Telefon 041 97U38. 1429 V1S0K0DEBELNE jablane starih sort krivo-pecelj, bobovec, mušancelj..., prodam. Telefon 041673-731. 1434 BIKCA ali teličko, tri tedne, traktorsko frezo, 170 cm in traktorske vile kupim. Telefon 573-8214. L 359 GARAŽO v Vrunčevi menjam za garažo na Ljubljanski. Telefon 5471-669, 040 3164)41. 1351 PAN Gurman nudi urejanje parkov, košnjo zelenic, striženje živih mej. Telefon 041 776-238,051 429-733. Duška Kmetič s. p., Topolšica 85 d. 12221223 Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja Informacije: 031546 670. TAXI SIMBY. TAKSI SIMBI d.o.o, Kersnikova 52. Celje IŠČEM profesorico ali profesorja matematike za pripravo na nacionalni test (9-lelka) za dobro učenko. Telefon 041 246-806. 1438 TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA ~ V Celju, 03.04.06 f " Tnfo: 031 320 532. S 03 425 61 50 ali GSM: 041 710 663. C^UJiko BjdovoSi «p, satoqen 4, «t, Info: 031 320 532, NAVTIKON www.navtikon.si IdbiimelavhS i še eno upokojenko, tako da bi si íbmtíW.b.in«».«.^^«:. bližini Osiražaega ali nn lovi. Prcne Hovi tednik pod šifro 22 HOVI tednik Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec pomožna gradbena dela; do 31. 3. 2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Delavec brez poklica vedeževanje po telefonu; do 15. 4. 2006; Smilja Bo-rovnik s.p., Šalek 93, 3320 Velenje. Pomožni delavec proizvodni delavec, sortiranje industrijskega blaga (papir, plastika, kovine); do 31. 3. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; pomožna dela pri poseku in čiščenju grmičevja; do 28. 3.2006; Mlakar Ivan s.p., Le-sembal. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Snažilka čiščenje prostorov; do 15. 4. 2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62, 3000 Celje; čiščenje prostorov, del. mesto je v Vojniku; do 15.4. 2006; Kerin Brigita s.p.. Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62, 3000 Celje; čiščenje prostorov; do 30. 3. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri krovsko klepar-kih delih; do 28.3.2006; Čater Boris s.p., Avtoprevozništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100,3211 Škofja vas; delo v večji proizvodnji, kjer boste odgovorni za sortiranje raznovrstnega materiala; do 31. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; razvoz pic; do 31. 3. 2006; T-Antonio, gostinstvo in posredništvo, d.o.o.. Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba hrane in pijače; do 31. 3. 2006; T-Antonio, gostinstvo in posredništvo, d.o.o., Ulica mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje. Talilec talilec livar, upravljanje talilne peči in taljenja kovin; do 30. 3. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) komisioniranje blaga v večjem živilskem skladišču, odgovorni boste za red in čistočo v skladišču, policah in re-galih in razporejanje blaga po skladišču; do 31. 3. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; samostojna priprava raznovrstne hrane, prodaja hrane preko pulta, delo s strankami; do 31. 3. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Slaščičar prodaja sladoleda v slaščičarni Cannon No 1, Prešernova 1 v Celju; do 28. 3. 2006; Haliti Kenan s.p., Cannon No 1 Celje, Prešernova ulica 10, 3000 Celje. Mizar mizarska dela v delavnici in na terenu; do 31. 3. 2006; Fast d.o.o. Šentjur, Pešnica 9, 3230 Šentjur; monter mizarskih izdelkov; do 4.4.2006; Hoby les, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Škofja vas 3 b, 3211 Škofja vas; mizarska dela; do 28. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Talilec-livar livar, izdeluje jedra, forme, sestavlja forme, pripravlja modele, nanaša premaze, opravlja druga livarska dela; do 30. 3. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar izdelava in montaža izdelkov in polizdelkov, varjenje kovinskih konstrukcij; do 31. 3. 2006; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje. Klepar kleparka in krovska dela; do 8. 5. 2006; MOSKK, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina d.o.o., Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev. Avtomehanik vzdrževalec; do 7.4.2006; Pocinkovalnica d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Avtoelektrikar popravilo in zamenjava elektro agregatov, montaža in popravilo grelnih in klimatskih naprav v motorna vozila; do 28. 3. 2006; Kamenik Martin s.p. popravilo tahografov, Socka 54, 3203 Nova Cerkev. Šivilja šivanje tekstilnih izdelkov; do 31. 3. 2006; Fidler Sonja s.p.. Izdelovanje obutve, Kocbekova cesta 29, 3202 Ljubečna. Frizer opravljanje frizerskih del; do 31. 3. 2006; Lončarič Andreja s.p. Celje, Teharska cesta 51, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije upravljanje s težko gradbeno mehanizacijo na gradbiščih in vzdrževanje; do 31. 3. 2006; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje; strojnik TGM; do 22. 4. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik -prevoz gradbenega materiala; do 31. 3. 2006; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje; voznik cestno prometnih vozil; do 4. 4. 2006; Ingrad Gramat d.d., Medlog 7,3000 Celje; voznik tovornjaka; do 28. 3. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje; prevozi blaga; do 11. 4. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Skladiščnik izdajá in prevzem blaga v skladišču; do 30.3.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Žerjavar žerjavovodja, vodi, upravlja mostno dvigalo za dvigovanje in transportiranje proizvodov in materialov; do 30. 3. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Prodajalec svetovanje, prodaja na terenu, skladiščna dela (ličar-skega materiala, orodja); do 1. 4. 2006; Avto Friz, d.o.o., Opekarniška cesta 12, 3000 Celje; prodaja vijakov in orodja, vodovoda, ogrevanja, sanitarne keramike, kemije, vrtnega programa, delovne zaščite, elektromateriala, gradbenega materiala, bele tehnike, lesnega programa in okovja; do 5. 4. 2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; blagajnik v tehnični trgovini; do 5. 4. 2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodajalec, prodaja in svetovanje v prodajalni s tekstilom, del. mesto v Celju; do 31. 3. 2006; vloge na naslov: M point d.o.o., Benetton, Stanetova 11, 3000 Celje; M point d.o.o.. Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale; svetovanje in prodaja Športnih artiklov in opreme v trgovini Intersport; do 31. 3. 2006; Mercator d.d., Mercator center Celje, Opekarniška cesta 9, 3000 Celje; samostojni terenski prodajalec avtoservisne opreme in potrošnega materiala, del. mesto v Celju; do 29. 3. 2006; Tetra-mark d.o.o., Cesta v gorice 10a, 1000 Ljubljana; skladiščnik v okolici Celja, sprejemanje in izdajanje blaga, razkladanje in nakladanje z žerjavom, označevanje in pozicioniranje blaga v skladišču, poročanje o zalogah in poškodbah, komuniciranje s prevozniki in kupci; vloge na naslov: Trenkwalder, d.o.o., Slovenska 17, 2000 Maribor.; do 30. 3.2006; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Kuhar dietni kuhar; do 31. 3. 2006; Dom ob Savinji Celje, Jurčičeva ulica 6, 3000 Celje. Natakar strežba pijač; do 8. 4. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik; do 26. 4. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; opravljanje montaž strelo-vodne opreme, izsekovanje, krivljenje, vijačenje, sestavljanje, pakiranje izdelkov, druga dela vezana na osnovne naloge; do 31.3.2006; Her-mi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje; varnostnik, varovanje premoženja in oseb; do 4. 4. 2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Elektrotehnik elektronik vodenje in urejanje tehnične dokumentacije TK naprav, vzdrževanje in odprava napak; do 31. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za SVTK Celje, Nad-zorništvo RZ Celje, Ulica XIV. divizije 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik vodja maloprodaje za gradbeni material in tehnično blago: samostojno vodenje prodaje in nabave v maloprodaji za program gradbeni material in tehnično blago; do 31. 3. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komercialist nabave; do 31. 3.2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje; pomoč v računovodstvu, knjiženje fakturiranje, zavarovanje avtomobilov, pisanje gradbenih dnevnikov, usklajevanje saldakontov; do 4. 4. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik; komisioniranje blaga, prelaganje in razkladanje blaga, pospravljanje in urejanje skladiščnih prostorov, deklariranje, prevozi z viličarjem in dostavnih vozil; do 28. 3. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Komercialist komercialist za elektro program; do 5. 4. 2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Upravni tehnik sodni zapisnikar; do 28.3. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Celje, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba izsekovanje, krivljenje, vijačenje, sestavljanje, pakiranje izdelkov, durga pomožna dela pri izvajanju delovnega procesa; do 31. 3.2006; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje; finančni svetovalec; do 31. 3. 2006; Zavarovalno zastopanje I.Q. d.o.o.. Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. Inž. lesarstva tehnolog lesarstva; do 31. 3. 2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje. Inž. strojništva vodja vzdrževanja; do 28. 3. 2006; Maksim d.o.o., Trgovsko in storitveno podjetje, Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje. Inž. računalništva skrbnik strežnikov v sektorju informatike; do 4. 4. 2006; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2, 3000 Celje. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 11. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Dipl. inž. rudarstva (vs) vodja kamnoloma; do 31. 3. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 11. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. inž. gradbeništva za hidrotehnične zgradbe projektant v gradbeništvu; do 7. 4. 2006; Hidrosvet d.o.o., Lava 11, 3000 Celje; projektant v gradbeništvu; rok prijave: 31. 3. 2006; Hidrosvet d.o.o.. Lava 11,3000 Celje. Univ. dipl. pravnik pravnik, spremljanje pozitivne zakonodaje in njenih sprememb, usklajevanje določenih internih aktov z zakonskimi spremembami; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje; do 31. 3. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Univ. dipl. biolog izvajanje visoko strokovnih del in nalog v laboratori-ju-citopatologiji, izvajanje kontrol, dokumentiranje in vodenje evidenc; do 28. 3. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist kirurgije predstojnik oddelka za žilno kirurgijo, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za žilno kirurgijo; do 7.4.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist interne medicine zdravljanje, diagnostika, terapija in svetovanje; do 31. 3. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. upravna enota laško_ Gadbeni delavec pomožni gradbeni delavec; do 31. 3. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Osnovnošolska izobrazba progovni delavec; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice, d.o.o. SVP Ljubljana, Masarykova 15, 1000 Ljubljana; do 31. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vzdrž.progLj., Nadzorništvo proge. Zidani Most 3, 1432 Zidani Most. Natakarski pomočnik pomoč v strežbi hrane in pijač; do 7. 4. 2006; Zupančič Milan s.p., Pivnica Pač-nik, Aškerčev trg 10, 3270 Laško. Keramik polaganje keramike - pripravnik; do 1. 4. 2006; Pfeifer Franc - keramičarstvo in pečarstvo, Leskovca 18,3270 Laško. Zidar zidar; do 31. 3.2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško; zidarska dela; do 28. 3. 2006; Ibrahim Čehič s.p.. Zidani Most 16, 1432 Zidani Most. Voznik avtomehanik voznik kiper kamiona; do 31. 3. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Prodajalec prodajalec v trgovini z ne-živilsko dejavnostjo; do 31. 3. 2006; Shengli d.o.o., Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Elektrotehnik elektronik elektrotehnik za vzdrževanje signalnovarstvenih naprav, del. mesto v Laškem; do 28. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o. sekcija za SVTK Ljubljana, Trg osvobodilne fronte 6, 1000 Ljubljana. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 29. 3. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 5. 4. 2006; Cizej Andreja -Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. inž. gradbeništva (vs) produktni vodja, podpora prodaji obstoječih programov, prodaja novih proizvodov na trgu, izvajanje predstavitev, pisanje člankov, izdelovanje tehnoloških rešitev; do 31. 3. 2006; Ravago d.o.o. Laško, Orožnov trg 2, 3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) vodja finančno računovodske službe; vloge na naslov: Zadruga Laško z.o.o. Sevce 16a, Rimske Toplice; do 31. 3. 2006; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2, 3270 Laško. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne medicine; do 31. 3. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. upravna enota mozirje Delavec brez poklica pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Virbnik Nataša s.p., Prihova 26, 3331 Nazarje. Prodajalec prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo, do 4.4.2006; Engrotuš d.o.o. Celje Supermarket 1\iš Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje. Prodajalec živilskih-pre-hramb. artiklov prodajalec, prodaja na terenu živilskih izdelkov iz kombija; do 4. 4. 2006; Miš-maš d.o.o.. Na trgu 52,3330 Mozirje. upravna enota slovenske konjice Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, nalaganje tovora na tovornjake, odva-žanje rezanega lesa od strojev; do 4. 4. 2006; Cugmaj-ster Alojz s.p., razrez hlodovine, Cesta v Železník 7,3215 Loče. Pek pek; do 7. 4. 2006; Ruse d.o.o., Cesta na Roglo llj, 3214 Zreče. Ključavničar sestava jeklenih proizvodov, priprava in razrez materiala; do 11. 4. 2006; Kovač Borut s.p., DBR ključavničarstvo in trgovina, Dobrava 50, 3214 Zreče. Zidar zidanje, pomoč pri gradbenih delih; do 5. 4. 2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice; voznik avtobusa; do 31. 3. 2006; Izletnik Celje d.d. PE Slovenske Konjice, Liptovská ulica 15, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba orodjar; do 15. 4. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. inž. strojništva (vs) delo na področju razvojne tehnologije, izvajanje razvojnih projektov in uvajanje proizvodov pri kupcih; do 8. 4. 2006; Isokon d.o.o., Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice; delo na področju prodajnega inženiringa, spremljanje zahtev tržišča in predlaganje sprememb, izboljšav proizvodov, izvajanje aktivnosti na trgu; do 8. 4. 2006; Isokon d.o.o. Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. *™1jpravna enota ^šentjur pri celju Gzdni delavec sekač gozdarski delavec, sekač; do 12.4.2006; Mastnak Branko s.p.. Gozdarske storitve -odkup. Straža na Gori 19, 3222 Dramlje. Ključavničar niontaža stavbnega pohištva; do 31. 3. 2006; Budiša Tatjana s.p. - Poslovne storitve in svetovanje, Cesta na kmetijsko šolo 2, 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 22. 4. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Zidar zidarska, sanacijska gradbena dela; do 4.4.2006; Med- ved Boris s.p., GMS Medved, Dolga Gora 15, 3232 Ponikva. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM pomoč v gradbeništvu; do 1. 4. 2006; Vahen Anton s.p.. Dela v gradbeništvu, Na razgled 8,3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila -hijap, prevoz betonske opeke; do 4. 4. 2006; Lah Alojz s.p., betonarna in cementni-narstvo. Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prodajalec trgovski pomočnik v živilski trgovini; do 28. 3. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Kmetijski tehnik prodajalec v tehnično-kme-tijski trgovini; do 28.3.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Strojni tehnik upravljalec stroja za specialne gradnje; do 12. 4. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Ekonomski tehnik komerçilna dela, nabava in prodaja blaga; do 28. 3. 2006; Korošec Gregor s.p. Šentjur, Cesta Kozjanskega odreda 18, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. upravna enota šmarje pri jelšah Mesar mesar; do 31. 3. 2006; Ba-rić Milan s.p.. Mesnica in trgovina Am-am Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 30,3250 Rogaška Slatina. Gozdar logar gozdarska dela; do 31. 3. 2006; Stojnšek Vladimir s.p.. Gozdarske storitve, Irje 31 a, 3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 4. 4. 2006; A-transport I.D.A. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12, 3250 Rogaška Slatina. Zdravstveni tehnik vodenje zdravstvene dokumentacije; do 31. 3. 2006; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. ^Upravna enota velenje Delavec brez poklica montaža gips plošč; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni varilec; do 26.4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; varilec z A-testom; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; manj zahtevna samostojna dela; do 4. 4. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; strežba hrane in pijače; do 19. 4. 2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica; čistilni servis, slikople-skarstvo (pomoč), urejanje okolice, pomoč v gradbeništvu; do 19. 4. 2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica; voznik tovornega vozila; do 1. 4. 2006; Švikart Rudi s.p., Lokovica 23, 3325 Šoštanj. Pomožni delavec pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni delavec, izvaja pomožna dela, tiska izdelke - tampotisk, čisti demontirane in rezervne dele, orodja in materiale, pridržuje, vijači in odlaga dele in sklope pri odpravljanju napak, čisti, maže, vzdržuje in izklaplja stroje in naprave; do 4.4.2006; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Čistilec objektov sobarica čistilka; do 31. 3. 2006; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Mizar mizar, mizarska dela; do 19. 4. 2006; Rednak Adolf s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Ključavničar ključavničar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje. Strojni mehanik pomočnik mojstra, po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, v odsotnosti mojstra ga nadomešča; vloge na naslov: Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje (za pomočnika mojstra); do 3. 4. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17. 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Tiskar za tisk s ploskve tiskar I, tiskanje zahtevnih večbarvnih tiskovin; do 28. 3. 2006; Gorenje I.P.C., d.o.o.. Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje. Zidar zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; izdelava strojnih ometov; do 4. 4. 2006; Popržen Lazo s.p., Šalek 86, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila doma in v tujini; do 31. 3. 2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje; voznik tovornega vozila; do 7.4.2006; LGM transporti d.o.o., Plešivec 38, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba montaža; do 15. 4. 2006; Aleš Pratnemer s.p., Šalek 90, 3320 Velenje; natakar, strežba v lokalu in za točilnim pultom; do 31. 3.2006; Janič Peter s.p.. Šaleška cesta 20,3320 Velenje; varnostnik, varovanje premoženja in oseb; do 4. 4. 2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Strojni tehnik mojster, po naroČilu vodje proizvodnje vodi in koordinira delo v proizvodnji, predlaga tehnološke rešitve in pripravlja izvajanje le-teh, izvaja nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del na delovnih fazah; vloge na naslov: Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje (za mojstra) ; do 3. 4. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje; vodja izmene, vodi, organizira in koordinira delo celotne izmene v proizvodnji, izvaja strokovni nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del, v sodelovanju z vodjo proizvodnje planira delo in ga obvešča o težavah, razporeja delavce, jih usmerja; vloge na naslov: Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje (za vodjo izmene); do 3. 4. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik gradbeni tehnik, montažer-' ska dela, vodenje AB konstrukcije; do 28. 3. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stan-tetova ulica 2, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik poslovni sekretar, opravlja tajniška in administrativna dela, ekspedit, vodi razne evidence, ureja poslov, dokum. ponudbe-povpraševanja, arhivira poslovno, tehnično in ostalo dokumentacijo; do 31. 3. 2006; Mins N 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja proizvodnje, vodi, organizira in koordinira delo v proizvodnji, usklajuje proizvodne kapacitete in plane proizvodnje z naročili, planira delo, razporeja delavce in jih usmerja, planira proizvodnjo in naroča material in orodja za proizvodnjo; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/ b, Velenje (za vodjo proizvodnje Skaza); do 1. 4. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Inž. elektrotehnike (vsš) električar; vloge na naslov ah e-mail adis_tajnsek@ya-hoo.com; do 28. 3. 2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. upravna enota žalec Osnovnošolska izobrazba krovska dela; do 4.4.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56, 3313 Polzela; sestavljalec, sestavljanje proizvodnih delov, opreme za motorna vozila; do 28. 3. 2006; Saps d.o.o„ Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Zidar za zidanje in ometavanje gradbena dela, zidanje, ometavanje, betoniranje; do 11.4.2006; Knez Marjan s.p., Zidarstvo - fasaderstvo, Leveč 14, 3301 Petrovče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) kalupar livar; do 28. 3. 2006; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 12. 4. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; mesar v prodaji in pripravi mesa; do 12. 4. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Mizar montaža hotelske opreme na objektih po Dalmaciji, Črni gori in Avstriji; vloge na naslov ali e-mail:jernejrj-@gmail.com; do 1. 4. 2006; Rogina Jernej, s.p. Euro mont, Efenkova ulica 2,3310 Žalec. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 28. 3. 2006; Podpečan Zvonimir s.p. Vransko, Avtoprevozniš-tvo, Prekopa 12, 3305 Vransko. Prodajalec trgovec; do 28. 3. 2006; Alfa Novo mesto d.o.o., Nah-tigalova ulica 5, 8000 Novo mesto; prodaja po trgovskih centrih, sejmih in stojnicah; do 22. 4. 2006; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50, 3313 Polzela. Kuhar natakar priprava, strežba hrane in pijač; do 31. 3. 2006; Starič Marjan s.p.. Kava bar, Šlan-drov trg 26, 3310 Žalec. Natakar delo v strežbi; do 12. 4. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Prometni tehnik organiziranje prevozov v mednarodnem prometu in druga administrativna dela; do 7: 4. 2006; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Mlin na veter Hermanova ustvarjalnica 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film 18.00 Velenjski grad ____ Klepet pod arkadami gostvečeraboZvoneAnton Čebul 19.00 Knjigarna Antika Matej Krajne: Domen Fras predstavitev novega roma- 19.30 SLG Celje 15-30 SLG Celje A.Bennett: Kafkov tič Abonma I. Gimnazija Celje in izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura: Trije medvedi rusko pravljico pňpovédu-jeMojca Lesjak 17.00 Kulturni center Laško Pozdrav pomladi : območna revija otroških in mladinskihpevskihzbbrov 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav- 17.00 Knjižnica Velenje Zrcalce(G. Vitez), Muca copatarica (E. Peroci) 19.00 Dom sv. Jožef Nikodémovi večeri: Refleksija v črnem predavatelj mag. Branko Cestnik 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Mlin na veter Hermanova ustvarjalnica Ansambli: Bojana Kudra, Toneta Rusa, Donadka Glasbeni vrelec 19.30 Glasbena šola Velenje -orgelska dvorana', Večer z Mozartom Zdravstveni tehnik izvajanje postopkov osnovne zdravstvene nege; do 28. 3. 2006; Zavod sv. Rafaela Vransko, Vransko 144, 3305 Vransko. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 29. 3. 2006; Generah zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441 032,Novitednikizhajavsaktorekinpetek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naroinina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskoga računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednikfs'nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva telinika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radiofflnt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran- Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NAŠI MATURANTI Maturanti 4. c razreda Poslovno-komercialne šole Celje Prva vrsta zgoraj (levo): Simeun Šulič, Mitja Deželak, Luka Pečnik; druga vrsta: Barbara Vuk, Tina Zupane, Maša Prislan, Melita Stiplošek, Maja Medenjak; tretja vrsta: Simona Volf, Lidija Malek, Tjaša Kupec, Nina Gorečan, Natalija Ulaga, Anja Vižin, Kristina Kronovšek, razredničarka Aleksandra Adam Knez, Monika Koražija, Tjaša Gros, Sara Baluh, Sonja Peer, Karmen Motoh, Matějka Žohar, Zdenka Šoštar, čepijo: Aleksander Levar, Jure Kranjc, Tadej Pleme-nitaš. Roman Orač, Jernej Hrastnik, Gašper Cvek, Andrej Grubič. Manjka: Rok Polenšek Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Konec sezone na Celjski koči Z dnevom brezplačne smuke so v nedeljo na Celjski koči zaključili letošnjo, nadvse uspešno smučarsko sezono. Za zaključek so napovedali tudi šaljivo tekmo, ki pa so se ji zaradi že močno načete proge in mehkega snega odpovedali. Poskrbeli pa so za lepo zaključno zabavo, pri kateri je sodeloval tudi Radio Celje. Za to priljubljeno smučišče so v prihodnjih letih napovedali hiter razvoj in velike naložbe. Že v kratkem bodo pričeli graditi novo kočo, ki bo zgrajena do prihodnje smučarske sezone, v letu 2006 pa naj bi začeli širiti tudi smučišče. Na Celjski koči so v 107 dni trajajoči smučarski sezoni našteli preko 20 tisoč smučarjev, ki so bili z odličnimi pogoji zelo zadovoljni. S tem pa je Celjska koča spet med najre-snejšimi kandidati za osvojitev naslova najboljšega malega smučišča v Sloveniji. Rezultate najboljših smučišč, za katera lahko glasujete še do konca meseca, bodo razglasili 12.-aprila. BRST, foto: SB Legenda - Jure Košir Takole se je za to sezono od smučišča na Celjski koči na smučeh poslovil celjski mestni svetnik Hari Flis. Alberto Tomba, še vedno ljubljene občinstva, je o tekmi legend in Juretu govoril le najlepše. »Jure je bil meni in Janici velik vzornik, ko sva bila še otroka,« je dejal Ivica Kostelič. Jure Košir se je po 15 letih nastopanja v svetovnem pokalu poslovil od vrhunskega tekmovanja v smučanju. Sobotnega slovesa v Kranjski Gori se je udeležilo 40 smučarskih legend in še aktivnih tekmovalcev. Prišla so tudi najbolj zveneča imena, kot so Ingemar Stenmark, Bojan Križaj, Alberto Tomba, Kjetil Andre Aamodt, Lasse Kjus, Kilián Albrecht, Bruno Kernen in številni drugi. Prireditev, ne le športna pač pa tudi glasbeno obarvana, je v soboto privabila približno 10 tisoč obiskovalcev. Tekma smučarskih legend je bila na progi Dolenčev rut, pri nekdanjih tekmovalcih pa so upoštevali hendikep glede na število let od konca kariere. Veleslalom je tako dobil bivši slovenski tekmovalec Jernej Koblar pred Alešem Gorzo in Mariom Rei-terjem, četrti pa je bil slavljenec Jure Košir. Tekme so se udeležili tudi posebni gosti, med katerimi je zmagala Urška Hrovat pred legendarno Matejo Svet in Špelo Pretnar. Koširju so se prišli poklonit številni glasbeniki, med njimi tudi Siddharta. Na odru pa se je s kitaro v roki predstavil Ivica Kostelič in skupaj z Juretom zapel rokovsko verzijo Jure B. Good. Jure Košir je zagotovo postal legenda. Ne le zaradi smučarskih uspehov, pač pa tudi zaradi priljubljenosti med ljudmi. MATEJA JAZBEC Tekme legend se je v Kranjski Gori udeležil tudi legendarni as Ingemar Stenmark. »Jure je veli k človek, kar kaže tudi njegova priljubljenost med ljudmi,« pravi Bojan Križaj.