roMgAg^AjPjHgUgppi, „mumm nun pre. »6) m»> »t m APT or oorom «- mi. n» mi at m pot oitick or m Ton. w^t. t onUr ot tu« mrint. a b. »ari«««. m n«. ^^ T A OJ TWT A TIAT\ A ^ °*tr topoli«*..............< SX» \ M' M Ji lLl i I lil / I / /A Iiroed evwy day except Ban Z« lfew York odo leto..,, MO ^^ A. A. A. W ^^ —^ »nd leg.1 Holiday Za inozemstvo celo leto..7.00 11 _ « ,___ List slovenskih delavcev v Ameriki. » 75,000 Reader -^z TELEPON: 2878 OOETLANDT_Entered ea Second Pleas Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, nnder the Act of Oongress of March 3, 1879. TELEPON: 4687 CORTLANPT NO. 46 - *TEV. 46. NSW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 26, 192». - SREDA, 25. PEBRUARJA 1920. VOLtma ^tttttt , ___™ ARHAN6ELSK, KATEREGA SO ZAVZELI BOLJŠEVIKI NEW JERSEY ZA 3-0DST0TN0 PIVO rOSLANSKA ZBORNICA JE SPREJELA KOMPROMISNI PREDLOG GLEDE VARJENJA TRI IN POL ODSTOTNEGA PIVA. — DEMOKRATI SO BILI ZA ŠTIRI ODSTOTNO PIVO. — GOVER-NER JE ŽE POTRDIL. Včeraj j*- bila »prejeta v državni zakonodaji države New Jersey konipromiHua predlogu, ki določa, da se sme variti in prodajati pivo, ki bo vsebovalo tri in pol odstotka alkohola. Pritllofi je bila »prejeta s 37 proti 21 glasovom. Zanjo so gla-( sotab, raz-n enega, v-n demokrati ter dvanajst "mokrih" republi-1 kuncev. Sprejem predloge j»- bil v »V raj povspešen, ker namerava držav-j ni pravdnik McUrau po navodilu države, uvesti \ Washington*! ka-' /m*ko postopanje proti prohibieiji. Predlojra je bila poslana senatu, ki se bo pa žnjo bavil šele v J pondeljek, ker je zasedanje od^odeno. V državni hiši je bilo vsem i jasno, da bo benat predlogo sprejel. Governer Edwards jo je po-trdU že pred no je bila sprejeta v poslanski zbornici. Demokrati so ne t prva zavzemali za Barettovo predlogo, ki je zahtevala varjenje ^tiri odstotnega piva, dočim so bili republikanci m d\a petinsedemdeset odstotno pivo. Slednjič so se sporazumeli k.a tri in pol odstotuc. Debata jc trajala dve uri. FINANČNI MINISTER ERZBER6ER ODSTOPIL 1 FINANČNI MINISTER IN PODKANCLER JE POSLAL VELIKO; SVOJEGA DENARJA V ŠVICO — SODNUSKA OBRAVNAVA. POLŽE OA DA JE SLEP ARIL Z UVOZNICAMI. — EBERT j SPREJEL RESIGNACUO. Berlin. Neni-'ija, 24. februarja. — Danes je odstopil Matija Erz-l -rjrer kot finančni minister ter nemški podkantler. j; Krzbergerjeva rexignacija je tvorila višek v današnjih senza-j, -'jonelnilj izjavah v iožbi, katero je vlož i Erzberger proti dr. Kar i lu lMfferichu, bivšemu tajniku državne zakladnice. Ji Z um tu j teh izjav ;e bil tak. da Erzbergerju ni kazalo drugega'l i.ot enostavno odstopiti. J. Državni pravdni!, je namreč izjavil, da je Erzberger veliko svo-j l ]ir< mo/rnja vtiiiUup.l v Švico. Dr. Ilelfferwb pa je dotžij, duh j- I zapleten v razi * ne dvomljive transakcije, da jc zlorabil vit ► voj* lHstue namene i\(yo ugled nu službo ter da ni pravilno ravnal i j izvoznicami in uvoznicami. . . Predsednik Eberl je resiguaiijo sprejel. i, ' FARMERJI SO PROTI ŽELEZNIŠKI PREDLOGI ' ! i FARMERJI IN ŽELEZNIČARJI SO POZVALI PREDSEDNIKA • WILSONA, NAJ PREDLOGO TAKOJ VETIRA — ŽELE, DA BI • fcPREJEL V AVDIENCI FARMERSKO DELEGACIJO PREDNO . BI SE BAVIL S PREDLOGO. i Washington, D. ('., 24. februarja. — Železničarji in organizira- • m tannerji so odločno proti železniški predlogi, ki sta jo sprejeli i be zbornici koogre** Zastopniki 15. žHezničarskih družb so danes , naprmrli predsednika, naj predlogo vetira. Protest so sestavili pred- t tednika zelerničarakega oddelka American Federation of Labor, Jewell, predsednik telegrafistov, Maniou, ter predsednik kurjačev 8bea. Zel^/ničarji »o v prvi vrsti proti določbam glede razsodišča, -V a terena zahteva pri dlopa Nadalje je po njihovem mnenju cela r P red k >ya odločno nasprotna ljudskemu naziranju. ' reorge P. Ilampton. ravnatelj farmerskega narodnega sveta. t je pisal dane* pred**dniku v imena svoje organizacije pismo, v ka-t rem ga '»dlono pn^i ter mu svetuje, naj predlogo vetira. Po nje po vem mnenju bi bilo najboljše, če bi predsednik, predno -1 i »e za«'el baviti * predlogo. zaslišal farmersko delegacijo. j* Po nje gore« nimnju bi bile železniške pristojbine takoj zvi- ^ Naiie, kakorhitro bi prišle železniee zopet v privatne roke. Zvišane bi bile za približno pet miljonov dolarjev. r STALIŠČE ZAVEZNIKOV PROTI LENINU MINISTRSKI PREDSEDNIKI SO ZOPET RAZPRALJALI O SVO JEM STALIŠČU PROTI LENINU. — NOTRANJI PREOBRAT NAJ BI STRMOGLAVIL MOSKOVSKO VLADO. — POLJAKI IN RUMUNCI NE SMEJO NAPASTI RUSKEGA OZEMLJA. Pariz, Francija, :M. februarja. — Francija bo za enkrat nadaljevala s svojo "hands off' politiko proti Rusiji ter pustila, t1 a bo cd sovjetov vladani narod izvedel sam svojo rešitev. Tako je u-gotovilo danes v ofic-jelnih krogih. Uradniki so nadalje objavili, da se Francija ne bo udala v ruskem vprašanju, o katerem se razpravlja v svetu ministrskih predsednikov in kjer zastopata Millerand in Llovd George nasprotno mnenje z ozironi na priznanje sovjetske vlade. Francoski krogi se drže mnenja, da je treba moskovsko vlado strmoglaviti s pomočjo kakejra notranjega preobrata, ki naj bi bil sličen onemu, ki je imel za posledico strmoglavljenje carja leta 3917 Glasi se, da je Francija proti podpiranju od strani zaveznikov kake invaz je v rusko ozemlje. Da je vsak tak načrt nemogoč, je bilo jasno dokazano v izjalovljenju Judeniča. Kolčaka in Denikina. Ti napadi so zavlekli upanje Francozov, da bo prišlo do notranjega preobrata, kajti imeli so posledico, da je pričel ruski narod podpirati Lenina in Trocki.ia. Francoski krogi so tudi kaj skeptični glede zavezniškega načrta, da bi se obnovilo trgovske odnošaje z Rusijo, ne da bi se obenem priznalo Lenina. — Francija je privolila v preiskušnjo tega načrta, — je rekel neki uradnik, — vendar pa nima nobenega upauja, da bi bil uspešen. Tzemimo, da so zadružne zveze neodvisne od ruske sovjetske vlade, a se morajo vendar posluževati prometnih sredstev, ki se nahajajo v rokah boljševikov. — Mi Francozi tudi dvomimo, da bi imeli Rusi na razpolago dosti reči za izvoz. Dvomimo, da bi bila Rusija v stanu izvažati*surovine in živila, tudi ec bi hotela kaj takega. London, Anglija. 24. februarja. _ Razprave glede ruskega po-ložaaj so se razvile v svetu ministrskih predsednikov v diplomatičen boj skrajne važnosti, kjer se Lloyd George in Millerand borila pozicije glavnega upliva v novi Rusiji, o kateri sta prepričan.1, i!a se bo pojavila iz sedanjega kaosa. Dalekovidni državniki vidijo namreč, da bo bodoča Rusija i-ra-la v evropski politiki veliko ulogo in da bo imel narod, Ui bo imel prijateljstvo ruskega naroda in vlade mogočnega zaveznika. Svet ministarskih predsednikov je sklenil obvestiti Poljsko in Rumunsko, da ne smeta napasti Rusije. Če pa bi bili sami napadeni, jim bodo zavezniki za jamčil i pomoč. Včeraj je razpravljal svet o pogojih za mir z Rusijo ter si bo baje zahtevalo od sovjetske vlade, da opusti svojo inozemsko propagando in da prizna posojila, dana ruskim vladam pred boljšc-viško. i i NEMŠKI FARMERJI PR0T1MJŠEVIK0M Nemški kmetje bo ustavili prodi-i ranje boljševizma. — Neodvisni za sovjetsko vlado. I Berlin, Nemčija, 24. februarja. , Stranka nemških neodvisnih soci-jjjJistov se je na svoji zadnji konvenciji izjavila proti kareniukoli ■ političnemu razvoju, ki bi ne vse ; bovai diktatorstva proletarijata ; potom s>ttma ruskih sovjetov de-j lavcev in vojakov. Jasno označeni i« je namenov stranke je po mnenju številnih nemških listov oslabilo prilike neodvisnih, da odpre-; jc svojo deželo boljševiškim upli- ' VOttl. Nemški farmerji imajo v rokah kontrolo nad celim položajem, soglasno, z nekim dopisnikom ter soj vspričo sedanjega ostrega po-1 j manjkanja živil v stanu prepre-! čiti vsako gibanje v mestu, ki bi! imelo za namen u vel javi j en jc dik-: tatorske •orlade po uzoreu Lenina j in Troekija. Proletariat jc v sta « nu ustaviti vsa kolesa industrije in zveze preko noči in nezadovoljni farmerji lahko pustijo mestu ustanoviti diktaturo manjšine potom delavskih sovjetom ter — ga pustiti, da strada do smrti. Farmerji so danes v Nemčiji edini ljudje, ki se lahko s precejšnim mirom ozirajo v bodočnost.* rez njih odobrenja in dobre volje ni mogoče založiti velikih mest ter industrijalnih središč s potreb uimi živili.Mnenje, da bi morala " rdeče vlada'' stradati do smrti, še predno bi as dobro pričela, de-lijo številni Nemci, ki so bili na konvenciji neodvisnih. Splošno prevladuje v Nemčiji mnenje, da je iz jalovi jen je kateregakoli boljševiškega poskusa v Nemčiji že vnaprej zajamčeno v sled opozicije fsrmerjev. Glasi se. da je bil položaj v Ru- j siji drugačen radi brezprimerno i manjše nloffe, katero je igral pro-i letarijat v primeri z ulogo, katero! ■ gra v Nemčiji. Bolj priprosto je) bilo založiti ruska mesta kot pa! j bi bilo založiti nemška mesta pro-j ti volji farmerjev Končno pa se' tudi izjavlja, da je nemški farmer v svojem srcu veliko bolj konservativen človek kot pa je! njegov ruski tovariš. EKSPORT tZ ZDRUŽENIH DR-j tAV. Washington, D. C., 24. Ubr. — Fksporti za Januar se predstavljali svo t o $711,000,000 ali 49 milijonov red kot tekom meseca decembra preteklega leta. Tako je objavil daaes and zs domačo in zunanjo trgovino. Import! sa januar so predstavljali mto 9(74,000,000 in 93 miljonov dolarjev več kot tekom decembra wafeeoa. i POLOŽAJVSENATU I Med manjšino v senatu raste ne-|mir. — Predsednik še vedno dosti močan, da prepreči odobren je. Washington, D. C.. 24. febr. — Danes je bilo pričakovati poloma . v vrstah demokratov v senatu radi reservaeij k mirovni pogodbi. Sib« senatorja L'nderwooda iz Alaba me, katere podpirajo demokrati kot Shileds in Walsh, ki šo nekaj časa zahtevale ratifika-e;jo z reservae jami Lodge a so za pre t ile, da bodo izsilile sklicanje demokratičnega kavkusa v naslednjih par dneh, da razpravlja o sprejemu Lodge-ovega programa. če ne bo med tem časom voditelj manjšine, senator Hitchcock v stanu uveljaviti sprejemljiv dogovor z republikanci, j Vspričo pretečega razkola ** svo-Ij: lastni stranki ter v dvomu glede svoje zmožnosti, da obdrži člane svoje stranke v vrsti, je se-| nator Hitchcock takoj odredil j vse potrebno, da se obrne na pred i sednika Wilsona s prošnjo, naj mu da nasvet, kaj je treba storiti vspričo možnosti, da se bo večina demokratov postavila po robu stališču predsednika. Bela hiša ni bila še pripravljena izjaviti, kakšen odgovor bo dal predsednik, a oni, ki so v tesnem stiku z zadevami Bele hiše, .niso mnenja, da bi se umaknil predsednik Wilson s svojega stališča do tolike mere, da bi spre-jt) Lodge-eve reservacije k Členu X.. ki predstavljajo glavni predmet spora v sedanjem času. V kapitolu so izjavili danes demokrati, da je sedaj celo vprašanje ono stališča predsednika. Koridorji senata so bili danes polni govoric glede '4 usta je'' demokratov in vprizorjeni so bili vsi mogoči napori, da se dožene identiehost, ki so odgovorni za jpretnjo, da se bo sklicalo demo-ikratieen kavkus. Seveda se je ve-idelo. da je dvanajst ali petnajst domokratov, ki so ob različnih {prilikah glasovali za reservacije Lodge-a, v celem tem gibanju in 'navedlo se je še nadaljna imena. i ____ i ZASTRUPILA BE JE 8 SNEGOM i _ Detektivi so danes preiskovali kupe snega v bližini mesta, kjer j-r Nuncija Butero z iztočne 16. 'ceste v New Vorku pri drsanju s sankami zavzila nekaj snega ter kmalu nato umrla na zastmplje-nju z morfinom. Domneva ne, da je pri zavži-vanju snega povžila tudi nekaj morfinjL, katerega je vrgel proč neki Človek, ki se je nahajal na poti v Willard Parker bolnico, da ga tam zdravijo. Potem ko se je igrala v snegu več ur, je šla deklica domov ter se pritožila nad ostrimi bolečina- ! DELAVCI VSTRAJAJO PRI SVOJI STRANKI i ___ Piemogarji 10 poslali Gompersu zelo resen odgovor. — On ne more razumeti njihovih teženj. Terre, Haute, Ind., 23. febr. — Tajnik enajstega okraja United .Mine Workers, William Mitch, je brzojavil predsedniku American Federation of Labor, da bo sestavka delavska stranka v Indiaui s\<«j lastni tiKet, kajti delavci so prepričani, da so delavski vodi-'elji preveč oddaljeni od njih, da l»i mogli razumeti njihove težnje. Sporočil je nadalje, da še ni sprejel Gompersove odpovedi, ki je bila včeraj objavljena ter je odgovor le na podlagi časnikarskih poročil. Zelo trde so bile naslednje be-! sede: i i — Mr. Gompers, odbor vas no-' če jeziti in dražiti, to pa vsledte-ga, ker ste stari in ne morete prenesti nobene kritike. Ker so delavci glasovali za vsta novitev nove delavske stranke, je jpasen dokaz, da so siti obeh sedanjih strank. Denar za kampanjo dobe te nove stranke od velikih korporacij, ki že skrbe zato, da se že?je delavstva nikdar ne uresničijo. JADRANSKE NOTE BODO OBJAVLJEN^ Zavezniki so zato, da se objavi vso korespondenco, ki se tiče jadranskega vprašanja. Washington, D. C., 23. febr. — Predsednik Wilson je nacoj končno odobril svoj odgovor zavezniškim ministrskim predsednikom. Nocoj so začeli odgovor Šifrirati ter so ga potem brzojavili. Poslan bc ameriškemu poslaniku Davisu v London. Kakorhitro bo Wilsonov odgovor v rokah ministrskih predsednikov, bodo objavljene vse note in vse poslanice, ki se tičejo jadranskega vprašanja. Zavezniške vlade so priile c I i ki m obotavljanjem do tega sklepa, toda pritisku javnega mnenja so se morale končno vendarle vkloniti. Ameriška vlada je bila že s prvega pričetka za to, da se korei-pondenco objavi. mi Vr želodcu. Odvedli so jo v Bel-leme bolnico, kjer je umrla dve uri pozneje. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NAEODA", MAJVMJ1 SLOVESIH DNEVNIK T »DR DEtAXAS. .. _ i------- ! NEMŠKI DAVEK NA LUKSU-; RIJOZNOSTI. Berlin, Nemčija, 24. februarja.j Kaj predstavlja luksusf — je; vprašanje, ki trapi sedaj nemške-j ga davkoplačevalca. Vsi so pre-' pričani, da zadeva novi davek, katerega je naložila vlada, na predmete luksusa, napačni žrebelj na glavo v devetih izmed desetih slučajev. Dopisniki izjavljajo, da mora plačati človek, ki kupi svoji hčerki srebrn naprstnik ali svojemu sinu srebrne gumbe za šest mark j I ali ki kupi včasih svoji družini j 'pogačo, ali od deset do 15 nadalj-! ,'nih odstotkov davka. Te fetvari niso nikake luksurijoznosti ter so večjega pomena za reveže kot pa za bogate. Isti odstotek davka je naložen mufu iz zajčje kože, katerega nosi delavka kot pa 5000 mark vred uemu mufu bogate ženske ali prostitutke. Nobene razlike ni v odstotkih davka, katerega plača navaden človek za svojo s plišem prevlečeno zofo ter bogatin, ki im% turško zofo za 10,000 mark. Dopisnik pravi nadalje, da ne plača bogata ženska nobenega davka za svojo dragoceno obleko, svoje ročno vezenje, ker so baje ti predmeti potrebni v vsakdanjem življenju. Splošno prevladuje naziranje, ■ da bi se moralo predmete obdači-;ti po njih ceni, ne pa jih razdeliti j v sezname. ZOPETNO ZAVZETJE R0-STOVA. Soglasno z nekim oficijelnim poročilom, ki je dospelo iz Moskve, so boljševiki znova zavzeli mesto Rostov. I DENARNE POftlLJATVR V -ISTRO, NA OORIftKO IN -NOTRANJSKO. • Izvrftujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim <*aameram primerno tudi hitro pe j seli litri, na Gortikaa in tudi ni Notranjskem po ozemlju ki je sa. ■»eden o po italjjanski armadi*. Jamčimo aH garantimamt m nako poifljatev, toda sa kaka no. goče zamude ▼ izplačilu na mor* no prevzeti nikake obveznosti, 100 lir____$ 6.50 300 lir .... $18.75 500 lir----$80.00 1000 lir ____$60.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestlo Postal Money Order aH pe po New York Bank Draft rvmpKA rtiw liim NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA » ■ j Naže denarne poiiljatve razpošilja in Izplačuje sedaj J>o celi Jugoslaviji "Kraljevi poštni Čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila O. k. poštna hranilnica ne Dunaju, ka« tere je mnogo let pred svetovno vojno izplačevale nase denarne po« šiljstve iirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno poslljatev, lode H lak« mogoč« M* made v izplačilu, ki bi ee povzročile po dragih, brea neie krivde, pe ne moremo prejeti nikake obveznost^ 100 knm r^ $150 500 kron ^^ $ 5.00 1 900 kron $255 ^ m l.ooo kron > . .> $ 9.50 3 800 kron $8.00 ▼ 5,000 knm v. ^r $47.50 i <00 km $A00 ^ 10,000 kron .... $854)0 Oaaafam eene so veljavne do dne, ko ee nadomestijo e dragimi Denar aam padati je najbolje po Donertio Peatel Meney Order. •Upe po New York Bank Draft, , — r, . ma 111 ni ai 1 m s PlDIAOWAnR J ♦ . rega je podal v poslanski zbor-niei, tem manj upravičen, ker pri-l*jija iz ust moža, ki je sam napol Amerikanec. Churchill je rekel, da je Anglija s skrčenjem svoje armade dala vzgled celemu svetu in celo "položni Ameriki". I Daily News je izjavil, da ie bila ta pripomba Churchilla vse prej kot na mestu. Churchill je rekel v svojem govoru, da bo konškripcija odpravljena dne 31. marca in da bodo zadnji vpoklicani odpuščeni en n.esec pozneje. Armada bo obsta-jaJ« iz nekako 220,000 mož, brez o*im na armado v Indiji ter je u-pati na še nadaljna skrčenja. Vojni mini»ter je mnenja, da je treba držati na Irskem 85,000 mož v primeri s 25,000 pred vojno. Rekel je, da ne soglaša z ugotovilo« lord Ffeherja, da bi bila sra&na armada ter brodovje podmorskih čolnov zadostna ca zavarovanje cesarstva. VODITELJ PROTI GOMPEESU Terrs Bante, Ind., 21. febr. —j Delavski s tranksrski tiket bo u- veljaljen v lndiani v opoziciji' proti ukrepu Samuela (Jompersa. predsednika American Federation* of Labor, — je izjavil Williajn; M ie h, tajnik diatilkta št v. 11 j Vnited Mine Workers, ki j* po l nlal delavskemu voditelju tozadevi no obvestilo. Mick je pred kratkim in form i-j tal Gompert»s, da nima komitej vi !*tdiani namena vzbuditi njeprovo jno, da pa ve, da je postal Gom-| l>er* že star in da ne more prene-: ati kritike. Mich je rekel, da je. (romper« tako daleč proč, da nei luore razumeti njih Želja. * ___ CHURCHILL OZMERJAN 1 London, AngliK 24. februarja.' Daily News je izjavil dene«, de je komentar Wineton Spencer C Lurch ilia, vojnega tajnika, Jca- GLAS XARQPA, 25. FEBR.1920 "GLAS NAHODA" t. .. --ISCOVBNIAN BAILVI ^ ^^.^Mjf i mmš Publish* toy » ^I^P^ ^^ ' —IBOC rCMJSHlNfl COMPANY la Mmmiw)' j1 WWW KMCUm ffMM____LOUI1 »»NKPIK.fl j , ^CwJSTSr^BlS^ Wwr' vLi^l^T v"" ... ' _ ____ "Om Naroda** lrtij> mk dm Imenlj nodoU ta pmnttur._ Ca aaCuJ«jo.Denar h] aa UagoraB pnOTJotl po i M—g Clria; Prt anaaaibt kraja noroCnikoT proalixi, 4m aa naaa Ml HflUali j1 MnBMa natnanl. te bitrojo najdemo naalorplka._j 4 QLAI NARODA >\ m »■■hip KfMl •orouflh «p MpihatUa, Htm Vav«. N.V. ____ Talapnaaa: Cortlandt __! I H Boljševizem ; o l>ili tem silnejši. čira vetje su bile >ocijalne razlike, iu >o bili Mogoee v v*»em ovojem obse trn varno v državi, ki je bila premagana, i ker je zmanjkalo pln ne ideje, na kateri jt- >lonela — zmage Od- j toil še danes pri na> prvotni pojem boljševizma. ki je istoveten ? ro-(i i »oni. krajo. poži«roiii :u uporom - k«-r sed« i pri na^t v obče ni!, razvil. Bolj»*-\ izt-ui torej ni*o v>tvarili boljseviki-teoretiki. kakor ne ustvarjaj«* 7.iveMuo ljudje nobenih pojavov. boljševi;u so samo pri sli da kodifieirajo ta soeijalui val. Oni so hoteli naredili iz kaosa sistem, kar se s«' m k« i ur ni nikt raur po^re«*ilo iu tudi ne bo. I>o-j»lojev»!u iu Tolstoj '-*a bila tipa ve."nib revolueijonarjev-analiistov, 5 j.a ne i/ t.*roriziranja. ampak iz altruiziuu in usmiljsnjn do vseh za- 1 liranib. iz odpom prr.ti vsem zatirsdeem. T«» je bila relijrija. ki veje i/ spiso\ Ijiuli, ki vitlijo krivk*uost človeška družbe 111 ne morejo ' spriju/niti z dejstvi. Oni ne bi streljali ni obe&ili. kajti tisti treno- I i>k. k«» j« treba iistr, iiii najvi««"-jt-su trinoga — samo š.- usmilje-{f n.ia M«'«b n Im«Ih»/. I/ v— U boljš*>viških »lejanj pa v«»lo lakoj v ! >i«"etkn nekako sovraiC\o in vlado/fljnont. kar izključuje trajen bolji«t-vizeiii s silo >»* s.- polast'li imV-i. s silo j«» vzdržuj«*jo. I" svo-. .... 1 s\etovuet»; nazo'a >o vnrli religijo, ki u«-i ljubezen do vsi»k«*ga;. « lov« ka, skušali nar»Hlili i/ nje k 011 fesi jo, in j«> takoj nadomestili s. •»ilo, s remer m» pokazali, da t*olj»* poznajo nego revolueijonai ji-al-! | fuisti ptmtauek držav«- in nun-i — ki bazira 11a >ili. < J lav na kompo- 1 rtiia t«'L';i njihovega svetovnega uaziranja pa j»* l»il otlpor proti; bistuim pretranjaujeiu p«»«l eariMi'-uim režimom ;n psiboza emigrant- , stva. ki —• izgublja \ u-orijah. k« » nima tal p*«l n<»gami domo- ■ vino izguWlja. v titjir.«« im* v„ i\i K«» tr«"-i z »bjstvi akomo- dira. Oileovor. kako - je mogla iiNest) pri gobokoreligijozueui rusk« in narodu jmmI krinko religije .je lahek. Duša vsakega naroda j«' v sedi i na stoletij, in ms k i narod j«' bil tiranski vladan stoletja. /a1«» je Š«> danes njegova «luša suženjska, ki kriei po gospodarji, tv sr iniennje gOsjKwl T.enin ali Nikolaj. postransko. V;d pr-Aotu« ga boljš.-v i/ma. ki jtf plnl •"• z Knsijo. j«- »*il pieefemere-i. da I.i bil mogfsl Npren.- niti nannlov«! «lnš«>. Potreba nannla. da je via-j /r»«k«»v. «la s.* \ /.držijo tak«> In \ tem. «la ;e l.« nin uganil sii/.enjsko duš«> svojega narmla. le-»i njegova državnifcki. mtnieija s tem pa je prenehal biti huljsevik. .\iuiadi obstoja kot >1» easii Nikolaja, obeša in zapira s«- bolj kje i«- tu pnmdi/. ki s«» prer«»kovali Bakuniu. Bureev iu Kra-ootkin V m« jo pri ^tarvm. sj.noi »tih- rarja s«> i«- spremenilo v n«*ka-l,o aUi i jsko dru/'»«<. iv. j«- t^tn varnejša, ker se no ve za ime glav- I eg* a k ei frtia r ja. pn-tt kutiremu bi s*- obrnil ves gnjev. / rW,b»\e,ln«.st», pričakoval sv»»t. kako se bo lotil Lenin naj- t. /...... '.rijjlnega vfvjis.-nija zasebne nepremične lastnine. V hi sin-ijologi «««l titurplov i«z» tu Ratzenhofferja pa «lo Le Bona zatr-jnjepo, . kjt i t« soeijalni fakt. ki j«^ nastal potom podvrže-nja ine>r» etwffw ljudsiva po«l drugo, s^ l>o da mogo«;e odpraviti s ti-■ tniMi pojasnim pn«eesoni. kakor pa ga bo»'e kdo s silo — se po-/en« m«» s.,r»M» nazaj v prvotni štadij, k«*r s«- s ti m zameni samo — •m.-p«Ml»r* In Lenin i ' tnkaj pokazal, da mu je za t ali najgrša objetivna hinavščina. Zgo«lorina ne pozna do dan»« nobene diktature — in v bistvu so \ s«' enake, /lasti pa v tem. da izvršuje diktaturo vedno le manjšina. ki l»i m- pr***tnv«»!jti«t «»di»oe»^>ala večji moči. zato ne moremo tega vrjeti tudi Leninu, kajti za to j. im«-l več kot preveč prilik, ko je prišla e konflikt nio • - prim ipi in s«, j,« do z«lai vedno is'.loefl /.a moč* Tttdi p«» ostali K r« pi tzxen Kusije li«Hli šr mnogo takozvanih in prav«h holtševiVov. e»r so pristali Ktapotkina. drugi Lenina, neka- II rj ftjidka, ti« .i«- -'-vetla njib prarien. p»'f(lnjili naivnost pa t.či V tenu da mislit« «la "»i vsi n^ro
  • e je 1 elo že glasilo, da sta bila ubita dva ameriška pomožna delavca. Čeprav so krajevne oblasti hitio izjavile. da sta bila ubilti raditega. ker se ju je smatralo»za Francoza, čt sta bila res ubita, .i«' Kemal paša vendar izdal povelja, da je treba vse Amerikanee rešpektintti in j»b varovati. Poveljnik ua«*ijonriijstov v Marašu se je takoj odzval temu pozivu. Tekom zadnjih bojev sr j«» rešpektiralo Amerikanee. — Vsi so na varm-ui. ••••Io njih kokoši. Pijejo čokolado ter se vesele življenja. dočim j«- tekla i>«> ce*t«h kri armenskih kristijanov. Ne moremo »•i pomagati, a naši turški prijatelji so prekosi!« same sebe. tvljub vsem pomanjkljivostim ameriških relormerjev v Turčiji moramo re-«*i. da storijo tako maio kot so le v stanu, da bi preprečili masakre j /*rm"neev. Stališče Turkov pa je nekoliko zagonetno. Treba je vee kot ; naravne simpatije do tovarišev v proliibieiji, da se pojasni to. Ključ za to j«* mogoče najti v ugotovilu, da smatrajo v Anatoliji živeči Turki besedo mandat za turško besedo, ki se približno enako glasi iu pomeni bivola. Nekateri Amerikanei, katerim je zmanjkalo pi-jastrov; so daii Turkom ameriške niklje z bivolom in to so vzeli Tur-,ki kot znamenje, da so Amerikanei pripravljeni prevzeti mandat. I------- Dopisi 1 __.*__ WSWM«^^ I11IIIIWI J 1 Peter Zgaga i i Prazna slama. j — Kako je kaj? Kako ti gre?1 j To vprašanje je vkoreninjenaj laž in ni bilo Še nikdar ničesar; 1 drugega. Moj prijatelj je bil vedno proti; temu vprašanju, odločno proti, j ker vsebuje polno mero neodkri- j | tc-srenosti. i j O11 ni nikdar odgovoril: Hva-11 la lepa — ali pa — lahko bi bilo boljši«. m j 1 Oni. ki poizvedujejo, kako ko-. mu kaj gre. v resnici ne poizve- j j dujejo po tem. ampak izpre-jrovo-;' re besedeb res vsakega premisle- j ka. .Te že v navadi tako7 in človek1 i ne misli, kaj govori. - < 1 Sicer pa tudi človek ne priča-11 kuje dragega odgovora kot "hva-i i hi lepa. dobro". Za odgovor se sploh nihče ne zmeni, kajti vsak že vnaprej ve. kaj mu bo odgovorjeno. Prav tako bi lahko človek vpra-šal: — Kavšakava? — in bi ih>bil j odgovor: — Para v is. — Vseeno i bi bilo. i -Moje naziranje je tako: — Jaz absolutno ne odgovarjam na vprašanje *"kako se kaj imaš.'*' Tako smo ljudje oddal je-' ;ni drug od drugega, da mi niti j j v glavo ne pade razodeti svojemu! I sosedu svoje krize in težave. Za-! kaj bi mu zaupal svoje privatno-! isti.' Pa tudi. če bi se mi dobro i I godilo, bi ne hotel tega obesiti naj j veliki zvon. Ne. prijatelj, ialiko ■ s« brez skrbi, ne bom ti pustil po-j j gledati v svoj-.* karte. — Ne vpra-1 jšf.j, kako se mi godi. Kajti ee iz ; mene izsiliš odgovor, bo ta oilgo ■ ! vor očividna laž. Sicer pa mora' Ibiti v tebi toiiko spozuavalea. da} me že po nosu poznaš, kako se »ni i godi. Če izprevidiš, da se mi do-! hro gotli. boš jezen. Če vidiš, daj 1 mi slaba prede, boš vesel. ! j Nekje so jedli debelo pitano I !?<>*• i I — Kaj boš ti.' — vpraša oče j sina. — Stegno. — Kaj boš ti— vpraša hčer. ' — Stegno mi dajte. — Kaj boš ti? — vpraša ženo. j — 1, kaj biStegno. Oče debelo pogleda in jezno j ! odgovori: — Na mizi imamo gos. ne pa' j šl rigal ieo. * * * ! Madžari. .Jugoslovan;. Čehu Ku-niuni in tako dalje zahtevajo pra-! vico samoodločevanja. Kaj jim je obtičal časa voz.* —j ( Ali mislijo, da še vedno žive v j j m« seen septembru leta 19ls i 1 * * * Vsi Amerikanei slave oeeta do- ■! lnovine, Washingtona. ;! Škoda, da jih je med njimi le; ; malo. ki bi ga skušali posnemati. 1 Če je kongresni kov čas vreden ; I dvajset dolarjev na dan, je bilo j h treba plačati petnajst miljonov V dolarjev, da se je določilo, ako je Viktor Berger upravičen do zašli- j sanja ali ne. * * * Stari slofaeniki pregovor. , Čuden se suče časa k'oles: enkrat podolgem, enkrat počez. - Gospe Mary. Pravite, da vam je ugajalo ti-1 sto o devicah. Ilvala za priznanje. Iu sedaj, da bi pisal o aevič-1 nikih.' Bom, toda prej mi ni mo-" goee. dokler ne dobim od eleve-landskega Toneta natančnih po-j;jfsnil. 1 -MflKBi^SHaii^tBKMSHKIHBHk?«« j 1 ------ '•ujetniki je zlasti silno veliko Slo-: 1 vencev in Hrvatov; njih število - i cenimo od 40 do 50 tisoč, ki so še, /'danes, več kot leto dni po razpa-i dn Avstro-Ogrske, internirani po i vojnih taboriščih in vojaških zbi-» rališčih Italije. i Nestrpno jih doma pričakujejo' otroci in žene, oeetje m matere, i » Pioletarske družine, katerih oče-i;tje. možje m sinod i .se nahajajo še danes daleč proč od doma, so osta-le brez skrbnika in rednika. Obra-i'čajo se na bratsko soeijaHatiSno 1: stranko ItaKje « prijšnjo. ds jim ijpoatesa v tem Oimpnem pol &aju .{in jim vrne najdražje, kar imajo lina svetu. Velika ^HiSna . moč —^———^—MMIM^^^^M W—WM—I I ■■ I " .. ^--'- * jfBk tm Jugoslovanska Keiol. iSeriRofa i ---f—I » Srtanovljena !e»a 189S - - (utorpor^iia 1900 Glavni urad v MINNJ J___ m Milili -M--*_ fnawti—ffiini Lotns baulnt i^m rtaTirt^M Ml ZajBfk: JOBSPB PIBU'JO, my. Mtsa. ■esaSnlk: OKO. L. BROmiCH. Wty. mrnarn|H» MlspUeaalk nutaln: LOUIS COffSUtt MM M __VRHOVNI ZOMVNIKl '3 jv. aofl f« sn¥w §m a ow. m, ks. rnsiiwa & ntrao«la m mm. madzormihi« UmONT MOTS, 'stil Av« S«. M tVAM T4SCXU. SIS« SMM AJU» Fll^lairt kS I I _____NROTNIKll * ' t ; 3KSOOK f. POIUNTA. MS ITS, Muk DUaoM, VH " hSOKASD RLABODNIK. k« «W. Wtj MtUb « lOSDf BOVNS. a a k« M. —UL H. __PRAVNI SOSSS1 « v f r > : 10HH WAPia sv. m-m n. cuuk m • ""' fOHJJ HOTBBN. IM-tol At. . Dahitk. Mina. ^ r **tf voooRViC. t aa. ■»«>»■ it rnmom ms ohm _ _ ZORUŽKVALNI OOOORi MM S«. CUlr At^. NI Clr. Mi SKANK fcKJlABKC ««M Washlnton Rtrtet. D«nv*r. cdt. mMOB MKflftCAK. M7-«tM At«.. JahaMova. Vm. fllilMl StUIMI OIAI If ASO*a „ tnrt Bkajo. m aradBlh »ar kakor tudi dnoam •taSUJ.M. m| m t» ; Vato aa »lavne** tajnika. Tm prjtofb« naj m doSII:«Jo na preSaaanlka porota«^ 1 mora. lra*nja s«, •prejem norih Osnov In aplok vaa adraTnlSka vyrfCavrala. am um : RBlJuc na Trhomeca adravnika. Jbaaak-TmhB^A KatoHika Jeteota m priporoBa vaaa Jatoaioranom aa oM1«b pm ; »top Jadnota poaluj« po "National Fraternal Concraaa" leatrld. V blagajni mM wav MOO.ua«. (trlstotlaoC dolarjev). BololAk^ta podpor. odSaodnln In ponartnln H •sMCala nad paldruc! mlljon dolarjev. Jed no u ataja ohng t tiso« radnlk Suwi (la) la okrca t tleod otrok v Mladlnakem oddelku. T/nStva Jednote m nahajajo po rssnlk atavensk;ia naselbina*. Vam kjer P9 ■aal, pr.(N,roesmo vstsno^ter novih. Kdor aU poetaU član. naj aa aslaal pri taf« ; afka htfifneaa društva J B. K. J. k Ca vstanovltev novih Jruitev ae pa obrniU a« . Havana tajnika. Kovu druAtvo aa lahko vatanovl a « eianl aU Kaa;eamL jva^e stranke zainure v teui pogle-J fdu služiti humaniteii in sporazu-! uiu obeh narodov, to 111 onstran' j Adrije. ' f Tu imam seznam o7 taburteč in' zbirališč, kjer se ».-Uiajajo ti naši i nesrečniki; toda seznam ni po-1 pobi, manjkajo na njem še kakšni kraji iz Sardinije. Ujetniki veliko! ;trpe vsled slabe, klime in hrane.1 '.Mnogo jih ponire. zaman jili ne-' j strpno pričakujejo doma uboge' družine. iSodrugi, pomagajte, ako| I je to v vaši moči! Vsi ti lisoči in' j njih rodbine vam bodo hvaležni.' .zahvaljevali se vam bodo iu videli; v tem tudi velikanski jK>inen vaše, zmage. Vi pa boste s tem nastopili • 1 j [pot, ki vodi do bratstva vašega in: ! našega ljudstva. d»> sporazuma ! }do umevanja potreb in želja pr<»-| i letarskega razreda. ! i Da buržoazui mogočniki v tem' ^pogledu ne vrše svoje dolžnosti,' , je umevno. Oni vedo. da bodo ti I tisoči ogoljufanih in potlačenih1 ljudi zahtevali svoje človeške' j prayiee. da se bodo vrnili prero-j jeni, da bodo ojačili vrst.- razred-1 1 no-zavednega proletarijata. Zat«»: !je zgolj soeijalistična stranka, ki t resnieno želi. da se vrnejo ti tiso«'-:] v svoje domove, k družini, k delu in v naročje stranke. Xaiše ople-njeno. ogoljufano in potlačefio ljudstvo noče nobene vojne več. hmo hoče živeti v prijateljstvu z vsemi narodi sveta. To se ho jasno •11 nedvomno pokazalo, ko pride .prilika in se ljudstvo o teni izreče. Prosim vas torej, da začnete boj 'za to. da se izpuste naši ljudje. ■ j vojni ujetniki in civilni ititerni-| ranei, domov, in sicer j»o najkrajši j poti preko Logatca. Nadalje vas 1 [prosim, da pritiskate nato. da se 1 j bo moglo svobodno vrniti v svoje domačije tudi približno lfšW be- guncev iz Julijske Benečije, katere je med vojno evakuirala av-stro-ogrskn oblast in ki sedaj žive pri nas kot ubežniki. Vaše oblasti delajo tem ljudem težave pri vrnitvi n tem. da zahtevajo od njih v,., , . potrdila, da imajo stanovanje 111 druge tiik»- formalnosti, ki jih v S Večini slučajev ni mogoče izpol-i niti.. 1 Vem, sodrugi, da boste v tem 'pogledu poslušali naš glas "111 st<« Urili vs.*. kar je v vaši moči, v ime-' mi mednarodni- solidarnosti de I lav »»ketra razreda vsega sveta, v imenu buiiianitete in bratstva med narodi. SOBRANJE JE RAZPU&ČEN0. I _ i ; Scfija, Bolgarsko. 23. i«*bruarja. i Vlada je danes razpustila sobra-' !>je bolgarsko narodno skupščino'. Koi vzrok navaja dejstvo, da s soeijalisti ouemogočili vsako j delovanje. j 40.000 ZAMORCEV ŠTRAJKA. - Pretoria. Južna Afrika. 23. feb." ^ Smuts j.- imei danes zelo značilen govor. kat'-rem je opisoval ne-jiuir- ki ->o pojavili v zlatih pobih. Rekel je. da štrajka tam 40 *is k- zamorce, ter da so zavlada-i-- razmere, kakoiSnili >i ne more nihče predst«v!j:«ti. Had bi izvedel za svojega brata 1 JOliXA ODLAK. doma iz To-■ pola M. lt». Begiuije pri Cerknici. Svoječasno je bival v Kicli-u oihJu. \V. Va. Prosim, da se mi j javi. ker mit imam poročati več I važnih stvari iz .stare domoviue. Moj naslov je: Anthony Oblak Box 17"!. fairubrook, Pa. 1 (25-26—2) Homer City, Pa. |i (J delavskih razmerah ne morem j c nič kaj dobrega poročati, ker so eeli Ameriki, s Tukaj so sami premogorovi. pa 1 obratujejo tako. kakor hočejo ka- 1 pitali*ti sami. IVed enhn letom;< srno še imeli preobilo vagonov za y nakladanje premoga, zdaj pa pra- 1 vijo, da jrh ne morejo dobiti. Ne | vem, kam so se pozgubili. dn tako 1 maloštevilno prihajajo, tako da 1 imamo dosti prostega časa za dm-!i ge zabave, pttsebno še zdaj. ko je', 'bil pred pust. 'j Slovenski Narodni Dom je pri-'I i redil na pustni torek zvečer nia j< škaradno veselieo. Pohvaliti mo-l. rairt Janeza, ki je s svojo šal ji-' void jo povečal zabavo. Tudi župa-J j nov siu je šaljiv, pa je bil ravno; la večer nekaj žalosten, morda i zato. ker je bil prekratek pred-i< j »ust. Hvala tudi bratom Hrvatom.j j ki ^o tako ,»oskiK'»>e komade udar-' jali na tamburice, da se je vse su-j< kalo, staro in mlado. Slovenski Narodni Dom se je pa zopet pod-! pri s tremi dvajsetaki. To je že lep napredek, l^e tako naprej! Je pa še par Slovencev, katerim je Slovenski Narodni Dom trn vm peti. ki se ne zavedajo ali se 110-j. čejo zavedati, da je v združenju j moč in nočejo vp^Števati prego-ll vora: zrno do zrna pogača, kamen! do kamna palača. ! Da bo pa moje poročilo jM>pol-j no. Vam, g. urednik, |K>vem, da sta se tudi dva fanta oženihi. Paj šele na pepelnieo sta dobila svoje j ■ boljše polovice. Eden ni bil nič kaj zadovoljen i njo, drugi je bil pa tako zadovoljen, da je preeej sklical vse prijatelje iu prijateljice na ženitovanje. tako da je bilo Še obilo zabave na pepelnieo po-' zno v noč. Vsem tistim, ki so se ta pred-pu^t dolgočasili, že zdaj povem, da naj pridejo na Veliki ponde-Ijek v Slov. Nar. Dom. Pozdrav Eden prisotnih. Sheboygan, Wis. Naša naselbina se je začela malo gibati. Z delom gre že tako nekako povolji. ker vsi malo potopimo. Seveda, ako bi nam hoteli 1 big mandelei plače nekoliko -iz-l»olj§ati. bi se menda nihče ne pritožil. V društvenem oziru smo tudi dobro preskrbljeni. Mislim, da ga ni rojaka, ki bi ne spadal k ene- ,'mn ali dragemu drtsštvu. Tudi na dramatičuem poliu mislim. da nismo zadnji. Sedaj ko-t nec pi-edpusta smo imeli kar dve nedelji zaporedoma dramatične predstave. V nedeljo. 8. februarja' je priredilo mladenisko društvo •'Nada" krasno igro "Čarovni-.-a*' v prhi dmstven** blagajne. Igralci ddbro izvedli vsak svojo . ulogo poti vodstvom Martina Je-1 lene a. — V nedeljo IS. februarje. ' pa se je priredilo z«rro "*l&net tn "' vrag" z razno vrstnim i drugimi ' drns.mi točkami. Ve« dobitek je' bil namenjen. V nejelio 25». februarja pa bo-. mo i-meli v eerkvem dvorani popoi-| dne ob pol treh skupni shod. Tre-1 ba se nam je Slovencem zbuditi iz: spanja in pričeti delati, da bo zal našo korist. Na ta shod ste vab-' Ijcni vsi uiož.ie in žene. fantje in j dekleta, vsi Slovenci m Hrvatje!] Znano vam je. da se je tukaj ustanovila delniška družba Suša Coni-1 pauv za slovensko mesnico in tr- j govino z mešanim blagom. Vsak: lahko postane ud te delniške dru-j ž be. Delnice se prodajajo po .+10.1, Jemljejo se tudi Liberty bondi za j polno vrednost. Torej, rojaki, ude-' ležite v obilnem številu tega shoda! Morda ukrenemo še kaj drugega važnega. Pozdravljam v^t- čitatelje tega i jlt>ta. Jakob Prest or. i ~~ Jugoslov. vojni ujet-tliki in internirancii j in italjanska socija-Bstična stranka Socijalist A. Prepeluii je govoril ( > na zboru vodstva italjanske_soci-l J jali t ične stranke v Firenei na noč-; 'ni seji dne 11. jauuarja nekako: I tako-le: ' Sodrugil Sprejmite bratske po j •zdrave od jugoslovanske soeijal-, j no-demokratske stranke za Slove-1 uijo iu njene iskrene čestitke k I vaši veliki zadnji zmagi! Prihajam med vas s prošnjo, da nam pomorete v zelo važni zadevi, ako vam bo to mogoče. Mislimo, da ste edina politična moč v tej prelepi deželi, ki bo našla popolno razumevanje za, trpljenje in bedo tr-*jčev proletarcev, ki so vsled zadnje kapitalistične vojne — u-pajmo. da je bila zadnja! — prišli v vojno ujetništvo, v katerem še sedaj neizmerno hrepene po svobodi in po svojih dragih. V i. vsi veste, da je bilo ob polomu avstro-ogrske monarhije zajetih na fronti mnogo tisočev voja kov. Proti njih volji in interesom so gnali tedanji mogočniki av-sir o-ogrske monarhije v boj iu smrt stotisoče delavcev iu kmetov. Veliko jih je izgubilo življenje v tej igri kapitalističnih interesov, še več jih je pohabljenih in vsled tega odtrganih od produktivnega dela. Mnogo pa jih živi v- težkih razmerah po taboriščih kot vojni ujetniki ali civilni interniranci. In vendar ti ljudje niso nikoli sovražili vašega ljudstva, so na vsem, kar se je zgodilo, nedolžni, sami ; žrtvi- kapitalističnega razreda, ki [ jih je uporabil za orodje svojih , zločinskih namenov. Veliko jih je . prišlo v ujetništvo prostovoljno. Vi TVste, da je obstojala zlasti na ► vaši fronti med avstro-agTRkimi četami revnlueijonarna propaganda. ki je šla za tem. da se odreče l pokoi>k"-ino. V svoji dtVSI so bili i rarioigi izmed njih prepričani, da se Kodo. ko poloze orožje, mogli vrniti domov k družini in k delu. • ;Toda njih tip se ni uresničil. Med fliHWMHMHMVHMpMBpj Uspehi v dvajsetih ■■■l^M^Pf^b^U dneh se vam ■ T^^WC^^^^W pa vrne deaar. Proizvaja bogato rdečo kri, mo. ® ene stanovitne živce, življenja H^VČ M polne možice In ženske. V^SI če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se va m ^ spomin mrači in vaše te!o mrači. čc .^te se že nave- X^BSkjQfe.'^ Jmji* l«č»Ji j-mati pomirljil-« in narfcr.tičn» «rr.!.-tv*. i>otcm i.o^ku- ti-." 'tU iajte Nujca.Ton«. in iii-rr videli bost«, kako hitro -e boste V-W!®^?*' * Mi onti.i 4rueaei)c«;i riovt-ka! I>.-v-t «fta vanje, anamijn. < matirnv t>olrzni, glavobol nevralcija ^'JBk^JE JSK; nat.nmrr .labi »'k. m ;.r,hava. vetrovi in kolcanjp, *apr»-c eomanjkanjV cnervij*. pomanjkanje živahnosti, nervozno t nel 19Wr i-^j^MlS izhaja it pomanjkanja iivčnt muči, redke zvodcnei» krvi 1 ilM t* in Flalre krvne cirkulacije. ' H^ "fflf žiU^nVfA H^0 je.o.!vi,no ,.A živčne- sil« svoje fiM&* fc^ W WtrT iJjil- j u l"" * ?,vcna lnoV Jf por lavi i na stvar tj. želodec. »4 llfi \ dr.ob- "trMunje -rc. in krvno cirkulacijo. Ku-j.Tom Wfl^^LLlK^is - 1 K^« Jnirrn° zdravil« « nervozne i„ f.zično izdelano"'Z^n y sestoji ii of.ncro varnih »cstavhi, ki vračajo zdravje ter jih'/^flBHm iS^TiU*^ naj„la,r.ej-i rdravniki. -- Na^T^T^t » IHSSP** telnu in fosTorju — »er jo hrana krvi in živcem. ^.WMVlr ; , J,a v 5'trr- ter ojačuje čreva. da ICft| f Vi^ «*«■ i;' anja iz njih Urupene .se- »terme. Ni i vee iVror .n kolranja. telke na,h? in pokrite** yZTvti N«v« bolečin in bolezni! Nu^'a-Tone daje čudoviti tek. NA m 'ter zdravo okrepeujoče ^»nje. ^ŠJbK-' J'P"e1?bo?at! "redi krvno cirkulacijo ter priiene iarenje zaraija rs lice to ja>no-t v oči. Gradi močne in j^-ta.-oe mole. zdra- fBl *ej»e in kra^nejse_ »«n>ke. Nuja-Tone ne vsebuje omamljivih »red-tev. " ne zdravi], katerih »p človek navadi. Zava je v priprave« zavojček. .JC ' sI»d*0rj<:in. Jt-odnep. okusa, ugoden z* jemati. Po-kura jt- jrB. I'riooroi'il ra boHte v^rtn svoum i — 537 South Dearborn St.. Chicago, ni. • Gospodje:—Pwini, dobite priloteno..............za kar mi poiljitc... 4 steklenic r»ujr»-Tone. ......... * ■ ..........................................................................-1 Cesta in it v. ali R. F. D............ . .........................................i mmto................................Držav*................................. Zvezde —— Francoski k|»m! Alphonae Daudet Rak Spisal dr. Rapert Blue, Surgeon-ffenrral. T. S. Public Health Service. Itak po«Vtku rak običajno ne povzroča ni kakih bolečin >11 je jako težko ugotoviti, da jc kdo zbolel t na raku. j Ko je Šele malo zrasel, ga more t vešč kirurg lahko odpraviti brez j vsake nevarnosti. Rak ni koiistitucijska ali "krv- . .na" bolezen. - 1 Rak ni nalezljiv. * Rak v pravem smislu besede 111 jpodedljnr. 1 Vsako trdo zrno ali izrastek na ■ prsih naj preiskuje zanesljiv * ' zdravnik. ^ i Stalno abnormalno gnojenje ali 1 ; krvavenje je sumljivo. * Rane. praske, razpoke, zrna nt i i turi. ki nočejo ozdraveti. in bradavice. pege in madeži, ki menja- 0 • jo v obliki, barvi in obsegu. se j jprav lahko spremenijo v raka. ako j ; jih človek ne zdravi in kurira. \ Morda 60 od 100 rakov na ree- „ tumu se začetkoma smatrajo z^ t hemoroide. Dajte jih preiskati po., ; zdravniku. * j Navadni razlog raka je •stalna ^ jiritaeija v liodisikateri razliki. Let i redkokdaj *ledi rak po enkratni y poškodbi. 1 j Zdravnik, ki zdravi sumljiv J simptom, ne da bi izvršil natanč- 1 nega preiskovanja, ne poznava -j svojega posla. ,-_-T-- • pak ker smo bl.žje zvezdam, vemo 1 ; bolje kaj se godi oudi, ki»kor ljud- ] | je v /olini." Gledala je Se vedno gori. našla- 1 njajoča glavieo ob roko, in v svo- i I jem kozjem kožuhu je bila videti s kakor mal nebeški pastirček. , '•Koliko jih jc! Kako so lepe! j Se nikoli nisem videla toliko! i zvezd... Ali veš. kako se imenu-! ijejo. pastir?" j "Seveda, gospodična... Tir. po-j' i glejte, prav nad nama je Pot sv. Jakoba (Rimska cesta). Ta vodil' s Francoskega naravnost preko! I Španske. Narisal ga je sv. Jakob:1 Gališki. da je junaški Karol Ve-J; j liki našel pot. ko je imel vojno s ' jSaraeenei. Dalje spredaj imate 1 Oslovski voz (Veliki voz) s svoji- • mi štirimi žarečimi kolesi. Tri : zvezde, ki so spredaj, so tri živali, !in tista prav mala poleg tretje je ] voznik... Ali vidite, kako se vsepovsod utrinjajo zvezde.' To soj duše. ki jih ljubi Hog ne mara i imeti pri sebi... Malo naprej J tam spodaj so G rablje ali Trije' kralji (Orion) ; ti so za, nas na go-V rah kakor ura v stolpu; t-reba mi j j ii je samo pogledati, pa vem. da i je sedajle }>olnoči proč... Zopet dalje navzdol, vedno proti jugu, i žari Ivan Milanski, plaineiiicaj 1 zvezdovja (Sirij). Pravijo, da je. bil neke noči Ivan Milanski s Trc-i .,int kralji in s Poussituero (Pleja-, dami) povabljen na svatbo k ncki( prijateljski zvezdi. Poussinicra je baje najbolj hitela ter se odpra-•; vila prva na pot. Vidite, tam gori i i je. prav globoko na nebu. Trije ['kralji so hodili bolj spodaj in so > jo dohiteli; toda ta lenuh. Ivan i Milanski, je bil zaspan ter je daleč zaostal. Da bi jih ustavil, "je iz je- - /ie vrgel za njimi svojo palico, in ; zato se imenujejo Trije kralji tudi - Bji tin a Ivana Milanskega... Aaiu ->'p;tk najlepša med vsemi zvezdami, -gospodična. je naša Pastirska .jzvezda, ki uaui *veti zjutraj, kali dar ženemo svojo čredo na pašo, s j in tudi zvečer, kadar se vračamo, »j Imenujemo jo tudi Magelono, le- - po Magelono. ki leta za Petrom . Provanškim (Saturnom; in j*; o-! i m oži ž njiui vsakih sedem let."' i' 4'Kaj se može tudi zvezde, pa-!stir?" -? Seveda. gospodična. * * i! Ko pa sein ji liotel razložiti, ka- - ko se može zvezde, aeu začutil. -1 «la se je naslonilo na mojo ramo i. j nekaj hladnega nežnega, liila je: a J njena zaspana glavica, ki se je pri- tiskala name s sladkim šumenjem (svojih trakov, čipk in kodrov. Ta-a ko je obležala, ne da bi se ganila ' do trenotka. ko so začele ugašati zvezde pred svetlo lučjo mladega >-tdne. » Jaz pa sem jo gledal, kako spi. i * V globini srca mi je bOo nemirno, i*! toda svetla noč, ki mi je vzbujala . vedno le dobre, lepe misli, mi je e dalasvojo sveto moč. Okoli naju a so plesale zvezde svoje molčeče kolo, kakor velika pokoma sreda, a jaz pa sem si predstavljal, da je k- zaftla najsvetlejia in njunesnejaa med njimi ter m ponižala na moje i- ramo, da nekoliko spi... Ogrbganje pra-zgodo*i*islrih | razvalin v Aifteriki ,, ' * . t i Piše Henry G. Tinslej. ,» • _ i m (Nadaljevanje od sobote.> ] " \ r a 1 1 ' , 11 . 'i Žapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INK0RP0R1RANA 5. JULIJA 1908 < 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. _ GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PEKEC. 4459 Wash. St. Denver, Golo. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Lead rile, Colo. Glavni taJOlk: FRANK SKRABF.C, 4bG4 Wash, st„ Denver, Colo. Zapisnikar: BOBEBT ROBLECK. Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC. 4485, Logan St.. Denver, Colo. Zanpnik: FRANK ZAITZ, 614 W. Cestnut St.. Lead v I le, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Are. MIHAEL KAPSCH. 608 N. Spruce St., Colo. Springs. Colo. GEORGE PAVLAKOYICH. 4717 Grant St, Denver. CMo. POROTNIOOBOBt Predsednik: ANTON KOCHEVAK. EJ06 i^rwlod Ave . Puehlo, Cola JOHN KOCMAN. 1203 Mahren Ave., Paeblo, Colo. FRANK CANJAR. 600-501 — 45 Ave., Denver. Colo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ. RR Box 132, Pueblo. Colo. FRANK MARTINJAK, Box U5f>, Ely. Minn. PETER GESHELU 4164 Wash. St., Denver, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BUBKETT. 44S7 Washington St., Denver, Colo. w fU8 NARODA. 82 Cortland t Street. New Xnrk. R- T. ^ fsš denarne nsksanlre In vse nradne stvsrl se poWJsJo ns a<-■Ifts. prltrtbe ns predsedntks zl. nadxorness odbora, prepime ssdevs pa fti predsednik« gltvncp porotnega odbora. ne ilovice in velikanska mestna !b< obzidja ter irigueijsk«' naprave. i»i p«, katerih so ^peljali vo-lo /. «rri- m čev na planjavo. Komaj j" najti je b* najmanjši znak dokaza, kdo so iz bili ti pridni, previdni in ročni U; ljudje. »nlko zevarovanje teh relikvij, ki i>i bi-i:*' le neprecenljive v vrednosti v k;i- 1 teiikoli evropski deželi. Na »toli- '1 n. mož in dečkov kopij«* in o rje j ■i iii»-«l mogočnimi luesti iz časov ■" pred Kolumbom, ruši zidovja. o ob istei^i času uničili j p 1'razgotlovinsko mejno erto pri i I.os Muertos v Marieopa okra.111. t dočim so zvezne oblasti stale po-: leg ter zrle brezbrižno na to počel je. i. 4 Dr. Kewkes m profesor Ilodfrcf Smithsonian zavoda sta mnenja, d;< ne bo v par letih uikakih preostankov iz prazgodovine, katere Li bilo treba zavarovati, če se na ali oni način ne ustavi vandaliz-j rna, ki je v veljavi sedaj. Glavno j vprašanje, ki pride pri tem vpo-j Sit v. je. kako ustaviti hitro uni-i » . .. . , ^ eenje ter spomenikov iz davnim/. V tem oziru je mogoče stavili dva! predloga. Prvi je. da bi kompe-j tentni strokovnjaki s podpor«) javi _ nih dobrotnikov vzeli eelo stvar' v roko. l)mg; predlog pa glasi da naj .«>e javno zavaruje vse tel I razgodovinske preostanke. . Zdriižc^ie države so edina i-»vi-| h/irana dežela na svetu, ki nima! strogih nostav z ozirom ua eks-j port starožitnosti. Naši dve naj- boljši tozadevui zbirki ^ta bili ]>rodaai v inozemstvo in prouče valeč, ki hoče študirati te r»Vikvi j«-, mora itj^^Evrono. da vidi pro izvode svoje lastne fle/.ele. Mehi U.-r šla že pred leti naprej -> si j--:jim vzgledom ter ni le uravna * 1 ^t izvoza starožiino^ti. temveč tudi preprečila uničevanje razvalin .»n strani ilobičkaželjnih baranta .čev. Temu vzgledu 1»t nioiula slediti tudi Amerika. LLOYD GEORGE VSTRAJA London, Anglija. l:\. te ur. I»aily Mail izjavlja, tla ne more , Lloyd Ijeorg-' i/.premenili -»vojega i.-.tal'.šča. namreč. naj ostanejo j"«ja žeIJa je. flu bi vsak po , ^kufcil to ftrdoi»-ito zdravilno mo':. - N i pošljite noben epa. centa. Pofitjlte c:t-- r mo »vpje Ime in naslov fn Jaz vam .j bom poslat poxhiiSnjo zastonj. Ko-to-' f ste to porabili in se boste prepričali ^ da Je uspešno za nš revmatlzesi, i>o-šljit« ceno, en dolar. Pomislite, da Juz nočem denarja, dokler ea ne poSlJei« t prostovoljno. Ali ri®.-» to Cisti ra&inj? " i Zakaj bi trpeli nadalje, te »e vam • df uspešna pono^? N" odlagajte Piši t«« ( .M..rk II. Ja'-kM>n. No If.iiK Oom*y Bldff.. ayracuse, N. T. II , Mr. Jackson ft odeovoren. Gornje I ugotovilo J« resnično. ' ————mmmm—— Vsepovsod je najti znake o uuči« iiu živijeuja tega nepoznanega liarotla. ki je prebival tuk&j se predno je vladal Rim »vetu. Tak<^ sijajno razvalino l>i se z ljubosumno skrbjo varovalo v v*aki evrop: hki dežeJi in na tisix-e Auierikan-eev bi slo vsako leto preko morja, da vidijo. Naš narod pa je dovolil, da so to razvaliuo razru: šili lovci na kurijozuosti in razvalina vsled tega hitro razpada. V«sako leto j»ade kake steim, ker^ hoeejo barantači izkopati kako i i mumijo ali najti obleko, nakit in j pogrebne vaze iz prazgodovinskih j i dni. Ena grlavnik sob je bila po* j poinoma uničena tekom pretekle-i i;*«, leta. ko razstreljevali doz-| devna frrobiš«>a v namenu, da do-' bijo iskali relikvije za Pan-ameri-ško razstavo. Tokom preteklih'I par tueseeev pa je velika stena, ki i bi jrotovo stala Se tisoč let, padla z velikim trnšeem dol v kanjon, iker so jo izpodkopali iskalci ku- u ;rijozuosti. 0 ] Obžalovanja vredno delo uniče- p |" ja duplinskiii stanovali še v juz- t !ncm Utah je sedaj skoro završe- h no. Dr. James Weller s čikaške- •« • giJ vseučilišča pravi, da je bil pre- 1, j senecen pri svojem zadnjem ob- li isku v diplinskib • stanovanjih v |i l"takr ko je vklel opustošenje, ka- 1. 'tero-je bilo izvršeno v času od;u i ujegovejra zadnjega obiska na- č prej pred enajstimi leti. Ker so j t bili nekoč sijajni preostanki za z } zgodovinski študij in o čemur je j domneval, da bo najbolj dobicka-? nosno polnje za ugrotovljenje št*- . ; vilnili dejstev, tikajočih se življe-| nja, navad, mere civilizacije in ^ :aspiracij plemena, ki je živelo, j tam pred polnimi 4000 leti, je se- j I daj popolnoma uničeno za smotre- ^ no in zadovoljivo raziskavo. Iz jduplinskUi stanovanj v Utah so •odvedli sedem ton najbolj drago-Jeenili relikvij na razstavo iu te ' jpretlmete so potem prodali na;1 | javni dražbi v neki eikaški trgo- | Ivini. Grobove prvotnih kraljev i in kraljic so doprli z t lina in i toni \ | in dinamit je tudi razbil posveto- ^ j valniee in plemenske gradove, i katere se je zgradilo z neizmer- ' j no potrpežljivostjo iu ročnostjo 1 job robu nedostopnih pečin. Na jtjko samovoljno uničenje nepre-iceidjivih preostankov bi se ozira-r|l? ljudje z grozo v katerikoli ev- ( ; ropski deželi. . it „ • 1 Okamenell ^ozd, — največji in , (najbolj čudoviti svoje Vrste na ce- , j leni svetu. — v severoiztočni Ari- 1 i zoni ^o razbile na k^see ter od- , •vedle na vse strani vandalske ro- | 'ki. V jeseni leta je bilo to , ! naravno čudo .stavljeno po3 zgrajena Santa Fe železnica skozi poki a jino Okamenelega gozda pa ^ do pred dvemi leti. Neka družba j v (Koloradu je bila zaposleua z -nabiranjem celih ton teh okamene-t, lih dreves, ki so tako trda kot kre-^ menee in tako krasne barve kot t i a pat ali oniks. Številne bare v ho-^jt»jih srednjega zapaaa ter mizi-- ie v privatnih stanovanjih so na-. pravi jene iz teh neprecenljivih j preostankov nepojmljivih tisoč 1; let ji v Okamenelem gozdu. ei Veliko opustošenja preostankov -1 številnih izmrlih rodov, ki sosta-r j n o vali v peščenih planjavah juž-i-l nc in centralne Arizone dolgo e! pred rojstvom Krista, se vrSi še v| vedno naprej v Šalt River dolini, j v bližini Phoenix in . Mesa City, tj Tisoče in deset tisocev ljudi je i, j živelo v mestih, kjer je.najti se-v'daj le samotno pustinje ter živi-k. norejske renče. Nikdo ne ve, pred ■r) kako.dolgim easom so zgradil> se-). daj. razpadla svetišča iz posnie Prazgodovinske dopline so bile j \ uničene iu kar je še ostalo, bi bi- i Ig treba zavorovati potom za k o no-U daje. Uničenje starodavnih, si- j jajih razvalin, zgodovinskih ded- s ščin, kot so. na jugo-zapadu, pa ji je mogoče ustaviti predno ne bo s prepozno. t V obširnem, sulieiu ozemlju, ka- j tt ro se označuje kot ameriško pil-; ^ šeavo iu ki krije skoro vse meje Arizone in New Mehike ter manj-} 1 Še dele Nevade, Utah in Uolo- : ^ ... i rada, je najti ua tisoče vzgledov 1 ročnih del primitivnih, sedaj iz-ii mrlih ua rodov. j Najti je turn hiše. čepeče ua pe-ii činah, obširne razvaline pokopa- i iiili mest. kojili nekatere so po-ij. poinoma pokrite, druge pa le de- j t loma z neusmiljenim alkali pe- t skom. katerega prenaša veter po i teh negostoljubnih pokrajinah, i Najtn je tudi številne vzglede jI presenetljivih in masivnih svetišč, 2 ki so vstrajali v tej samoti sko-(l /'. tisočletja in ki pripovedujejo 1 žalostno povest o pleiueiui. ki sej je v svojem boju za obstoj borilo ] j prot inajbolj iiego^toljubni in pu-ij sti okolici na celem svetu. ij Vse te liepreceljive tro tekmovanje med trgovci v| J prizadetem okraju in dejstvo, da! 'so bile velike zbirke prodane za .'bogate svote. je tako povečalo po-! . hlep teh trgovcev, da so preko-: i sili vse znanstvenike pri iskanju« ; teh izkopum. pri čemur so se ve- • ► da izvršili tudi najbolj grda de-l janja vandalizma. Tekom preteklega stoletja jej ■ bila grdo pokvarjena najstarejša 1 in najfinejša razvalina v Zdraže-' nih državah in mogoče tudi na; celem svetu. Mislimo s tem grad! ' Muntezume. veličastno, občuisko; k prebivališče, ki sfoji dvesto čev>( Ijtv visoko na navpičnih skalah j ' lit aver Creeka v Yavapai okraju; severne Arizone. Profesor Samuel Wren s Cambridge vseučilišča v Angliji je proglasil pred dvajsetimi leti ta irrad za najbolj čudo-. vito prazgodovinko bivališče na edem civiliziranem svetil. Grad Montezmue ni imel seveda nik-. dar nobenega opravka z velikim . iizteškim cesarjem Monter, um o, * vendar pa je stal brez dvoma ua p'litvpieni skali !»kozi tri ali štiri j * tisoč let. Pred davnimi tisočletji 1 je velika množica človeških mar-~ tinekov nosila na svojih hrbtih a p4 pečini navzgor vsaki kamen in 1 vsako množino malte, katero sei a jc rabilo pri zgrajen ju tega veli- . kauskega |>oslopja iu inžinirska l* spreiiost teh delavcev je pri:v ta-^ ko čudovita-in zagonetna kot je e ona nekaterih mlajših, a bolj slav i nih plemen starega sveta. e' Grad Monteznme obsega pet 1 (nadstropij iz sekanega kamena, e cočju, rui je bilo, kakor da 1111 pa- v dajo kameni, ki so se kotalili iz- v pod mtiliuih kopit, drug za drugim ua srce. Slišal sem jo še dol- tl go. dolgo. 111 vse poi>oldue mi je1 bilo, kakor da me objema spanec;! nisem se upal ganiti, iz strahu, da;j, mi uioj lepi sen ne zbeži. Proti večeru, ko so že legle 1110-i p dre sence preko dolin, iu so se mo-lz< je živali meketajo zbirale, da sei povrnejo v ogrado, pa sem zašli-.^ sal od spodaj klicati svoje ime. Ill vNdel tem, da pHliaja naša gospo- ^ die na ilruf^ič. toda nič več smejo-en. kakor prej, nego trepetajoča J j, od mraza, mokrote in strahu, j, iSorgue je menda zaradi nalivaj; r*rašuo narasla, in fcstcphauette, ko jc dosp'-la do nje, jo'je hotelu t, 'na vsak način prebresti. Skoro bi j, bila utonila. Strašno je bilo zanjo, da ob tem času ni mogla več mi-! sLiti »ia povratek domov. Kajti'j, naša gospodična bi sama nikakor; r ve*"- ne našla poti skozi grapo, a p |tuili .ia/. nisem mogel zapustiti j svoje črede. Misel, da mora pre- v biti vso noč na gori, ji je bila groz- n na ter jo je mučila tembolj, ker je s vedela, kakšen strah prestanejo]_ zaradi nje doma. Tolažil sem jo.ij, I kakor sem mogel. "V juhju". sem dejal, "so lioei'j i kratke, gospodična; kakor bimig-j II iJ. bo kou**c te neprijetnosti.f* 11 I11 hitro se in zakuril velik ogenj, j J di bi si mogla osušiti svoje nožice k in svoje krilo, ki je bilo še vse mokro od vode Sorgue. Potem seui ji s ]>riuesel ml.ka 111 malih sirekov. 7-'tiwla ubogi otrok ni hotel niti jesti]i ;nili sC greti. In ko sem videl, ka-' ko j? stopajo v oči velike solze, bii^ l»il -začel kmalu še sam jokati. Metli em pa se je že popolnoma !s /nočilo. L«- na naj v K jih gorskih!*' vrhuiiejh je še le/al solu.'-ni jn-a-jf š«-k. in tam. kmler je zašlo, še la-jli hen tlih svetlolw. Hotel seui, naj bii^ šla KosjMMlična v «»grado |>očivat. C [nastlal sem ji svežega nastila. po- »1 loril s«*iii nanjo )NrjK>lnoma novo z j o vejo kožo. jej voščil lahko ru>c in i' s<* posadil zunaj pred vrata. * l»o« mi je priča, dn se kljub žil- 1 reči ljubezni, ki je plamtela po « mojih žilah, ni izrodila v meni i 'zla misel; navdajal me .je samo ve-j^ lik j m »n os. da spi v kotu ograde l1 pri čredi, ki jo je radovedno opa-jr j/ovala, pod mojim varstvom lici j j 'mojega gospodarja, kakor mnogo'J (dragocenejša in belejše jagnje kot t \ >a druga. Se nikdar se mi ni zde-.2 lo nebo tako visoko in zvezde ta-!* j k o blesteče... 1 Mahoma .**) se odprla vrata 0-,i grade iu pristopila je »Stephanette. t s'pati ni mogla. Ovce so Šumotlja-.] b; po slami, kadar so se premika-Jl le. ali so meketale v sanjah. Raje > je hotela sedeti ob ognju. Ko sem-j to slišal, sem ji položil svoj kožuh!? preko ramen, zanetil se-in nanovo j /-•• ugašajoči plamen iu :>edla sva 1 molče drug j>oleg dinigega. ^ Kdor je kdaj prebil noč pod mi- > lim nebom, ve. da ob uri. ko ljudje 2 (>pv. oživi v samotni tišini skriv- 1 jnosten svet. Studenci kramljajo te^laj z živahnimi glasovi, močvir- 1 ja se zbude z malimi plameučki.ji vsi gorski duhovi iutajo svoboden\* obhod: v zmkn giblje šumenje i j in prasketanje, slišati je čudenji 'hrup. Zdi se. kakor da se veje raz- j Itegujejo in je slikati travo rasti... 'I Podnevi žive živa bitja, ponoči |»a 1 'jbrezdušna: kdor ni vajen tega. ga :obide strah. !i Tako je bila "tudi naše gospodič-t ►in*- groza in pri najmanjšem šumu1 i|se je boječe stisnila k meni. En-► krat je zadoncl iz blestečega rib- j * nika pml nama dolgozategnjen.! i nad vse žalosten krik tresoče na-' najino ulio in istočasno .se je utr-| nila žai*eea zvezda prav v oni sme-] * r; preko najinih glav. kakor da 'je tožba, ki sva jo slišala, princ 1 «la luč s seboj. 4iKaj je to?** je v^>raMala Ste^ -jphanette tiho. 1 *4Duša. ki je šla v raj. gospodič . J4na", odgovoril iu se prekri«! -žal. Tudi ona je napravila znamenje križa ter je gledala nekaj časa "jreano in zbrano navzgor, -j "Tonej je res, pastir", jc dejala e potem, "da mate na planinah čaji rati T" p 4' Nikakor nc,. gospodična; - am- V tistih časih, ko sem še na Lu-ih beronu pasel živino, sem bil cesto- p krat po ves teden na paši sam s svoj 1111 psom Labrijeui in z ovcami, Videl iiisem žive duše. Od časa do časa je prišel mimo puščav-ink z Mont de PUre, ki je iskal zdravilnih zelišč. 111 včasih se je J( pojavil zaernel obraz kakega og-Ijarja i« Pieuionta. T<>da to so bili| popoiAOiaa tuji ljudje. V svojem' samotnem življenju **> »c privadili^ molka in »o izgubili veselje do g1*'!}, v or jen ja. Sicer pa tudi niso niče-' ^ sar vedeli o tem, kar so si pripo-J^ \edovali ljudje tam doli po vaseh in mestih. ' j Zato sem bil vedno srečen, ka- j dar seui vsakih štirinajst dni za-'p slišal s j>oti v dolino zvončke uiu-iv line, ki mi je prinašala z našega ? po«4*Htva živil za dva todna. in eni si. da mula zaradi slal*c{^ poti ni mogla dalje. NaiM>sietl. ko,' je bilo proti-trem nebo kakor čisto izmito in se je zemlja v solne-j * nem svetu v lasni o lesketala. senijX ra^lo<"'il med kspljaujem kaplie z 54 tire ves in med šumenjem naraslih. ^ potokov tu«li zvotikljan.ie mule. ki * je donelo veselo in živahno. kakorj,: potrka vanje na Veliko nedeljo. ' Tiwla živali ni vodil ninli uiar-| ro, niti stam teta Norade. llilal je — uganete, kdo* — naša gospodična, otroci moji, resnično 11a- r šii gosfKHlična. ki je sedela kakor( 1 sveča vzravnana med vrbovima | košarama in je bila «k1 planinskega zraka ter hladnega piša vsa ' rožnata. ! 1 Mali je bolan, leta Norade n«'t dopustu pri svojih otrokih, je pra-'x vila lepa Stephanette medtem ko j je zlezla z mule; in tudi, da se je^ zakasnila, ker je |K>ti zašla. V svoji pražil k* ni opravi, z rožnatim , Irakom, blesteči iu krilom in s čip-Itaini pa je bila videti, kakor da se j je zamudila na kakem plesu, ne | pa da je iskala po grmovju pra- j vega pota. ^ H| t Oh, to zalo bitje i Moje oči se je t niso mt^gle nagleduti. Seveda tako , od blizu je sploh še nikoli nisem1) smel gledati; jN>zimi, ko jc bila čreda doma iu sem prišel zvečer ] \»-čerjat na pristavo, je šla včasih . hitro skozi vežo, vedno nalepoti-'i čena in nekoliko ponosna, in ne da 1 bi govorila s posli. In. sedaj seiu^ jo imel tu pred seboj, popolnoma' 1 zase — ali ni bilo to, da bi človek glavo izgubil? 'j Ko je izložila svoje .košare z za-!] logo, se je začela Stephanette ra-|i dovedtio ozirati. Dvignila je svojei lepo praznično krilo, da si ga neil pouiAŽe, in stopila v ogrado: ho-!i tela je videti kot, kjer spim. slam-! nate jasli z ovejini kožuhom, mojo,] veliko oglavnieo. ki je visela naji steni, moj križee. mojo puško s kamcnitiiu petelinom — vs<- jo je zabavalo. , "Tukaj tort-j živiš, moj ubogi pastir.* Kako se moraš dolgočasiti. Anino tako sam! Kaj pa počneš?1 Na kij misIH?" Najraje bi ji bil odgovoril: 4*Na' ^ as. gospodarica!" in to bi ne bila neresnica. Toda bil sem tako zme-l den, da sploh nisem nafiel nikakih besed. Zdi m» mi. da je opazila to in prednico je zabavalo, spravljati me z malimi namigavanji v' še vrfjo zadrego. Ona »ama. ki mi je tako govo-: rila in je r naša j nagnjeno gla-j vieo toli dnažcatno nasmihala, je bila pač »l*čna vili EsUrelli — saj) fie ji je tako mudilo oditi, <\% mi je # Si LI STE BOLHI? ^ Ju vam bom ozdravil, im ved ko« trideset 1st s*m zdravil vse bolezni. Koine, krvne, živčne, želodčne In revmatizem .ter vsakovrstne druse bolezni. Lahke vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem osSravll. Jaz sem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. D. G. BAEB iPECIJALIIT _J »11 SMITHFIELD STREET t PITTSBURGH, PA. Nasproti poitneaa urada. GLA3 NAHODA. 25. FEfcR. 1920 _ Gosulich Line Direktna pot m 6rSko In i Trst r«rnik Pmidrnl Wilson odpluje 9. marra Parnik Arpmtlna odplnja 30. marca Parnlkl o4pluJ«te od pomola T. o* vznožju «1. ulico, So. Brooklyn Za cono In drueo Informacijo ao obrnit« na PHELPS BROTHERS & CO. Peeeenoer Oopartmsnt 4 W«aC Stresi New Varil lad bi izvedel za naslov .JOHNA MEDVED, doina iz Gorice. Iransko leto sva bila skupaj. v Sainl Marys, Pa., in stanovala sva pri Alojziju Uljan. Prosim, da se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Frank Zadel, Lipe c, o Smith, Clark, Texas. (25-27—2) £je sta FRANC in JANEZ KRLŽ NAR? Doma sta iz Zgornjega Bitna pri Kranju. Oba imata doma posestvo, pa nikogar, da bi gospodaril, zato prosim, da se takoj oglasita sestri: Fani Solar, Liubno št. 4, pošta Podnart na Gorenjskem, Jugoslavia. (25-26—2) Ra ne Stražišar iz Škufce. IGNACIJ MASTEN od Ane i Masten k vasi Sredice na Štajer- • tkem. i JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre . Ivane Žagar iz lake vasi pri Stu-. dencu in od očeta Jožefa Žagar. JANEZ PETRIČ od sestre Mi- -haele na Jesenicah. j i TORNTELJ od brata Janeza u Gore, posta Šmarje. MARIJA THOMO od Marije " Žagar iz Ljubljane. KOLOMAN NEMETH od Jele-'' ne Nemeth iz Ljubljane. * MATO GAJDEK od Dije Gaj-dek iz Gline. JOS. STIFERNIK, ANGELAi PRIMC, sedaj oaiožena KOSIČ,; od Jerice Prime. e KAPŠ, rojena FERRJ, od Ka | " tarine Prešern. j- ci LUDOVIK. BENJAMIN in].] hi ALOJZU HROVAT od brata j Franceta Hrovat, Zagradec Fu-a:žina. l: ANTON ZORNADA, ki je bil f1 v Mammoth. Cal., od brata Zor-' l" tiada iz Roč v Istri. 0 LUDVTK COP ima pismo od že -jlie An«? Cop iz Pleščima. 1 ! JOŽEF SVET od Terezije Je-jlovšek, Bučka pri Krškem. j ~ j JOHN FABJANČIČ od Alojzija i a Habjančie. Sv. Duh pri Krškem.: \ ANTON KOMPOS od Mirni! }• Kompo«, Planica »t, 35, Rateče,-12 Kranjska gora. j 11 FRANK MALXAR inia pismo 5" od sestre Marije Ožbolt. c JOŽEF GROBOLŠEK od sestre 11 Ane Mohar. »1 FRANK HIT od matere Marije tj I rt. s- 3IARIJA PAULIN od Rozalije Paulin. JOSPPH ŠHAGAR od Ane - Roks. A___ ta . - Rad bi izvedel za mojega pnjate- Jj lja FRANCA LOČNICKAR. On ^ je pekovski pomočnik; delala ^ sva skuapj v starem kraju na j- Zgornjem Koroškem. Prosim ce-v njene rojake, ako kdo ve za nje-- gov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se mi sam javi. Pred tre-r mi leti se je nahajal v Pennsvl-0 vaniji. Moj naslov je: Bartol F. Danek. -415 First Avenue S.J a' South St. Paul, Minn. I ■HP V^^B Oalabeloat ralod pretežkega dola. fedolanoat, okoreli aklepi in raiiice. alabofn J hrbsf, praiagajea je ix izpahneaje, team ja lehko hitro frlpoa*oii »takojžpjo opora bo f PAIN-EXPELLERJA \\ 'I1 " Prijatelja t patreW I A \ I jr J JrB A \ l^a Družiua, ki ao enkrat spoznal* njegovo zdravilno moo, n<* lnxlo vse brez oj**i;fc. \ > Samo en Pata-Expeller je, in v va5e vac-t vo j« opremljen z nafto tromifikn znamko K ^^S^^Q 4U SI3DROM uJA Č« :iima zavojček te tvorniSke znamke, ni pristen tn ga zavrnite. 3-> in 70 II ^re^jyr centov v vaeh lekarnah ali pa pri ^ ^y P. AD. RICH TER * CO.. 326JJ0 Broadway. New York PRODAM DOMAČIJO v vasi Lazeč št. 5, občina Draga j pri Ločkem Potoku, Kranjsko. Hiša je zidana vsa iz opeke s 6 sobami iu 2 leti, zraven so dobra po-lja in lini gozd. Čc koga veseli kupiti, naj piše za natančna poj as- ^ nila na: Frank Oswald, Morrilton, . Ark. (25-26—2) g FARMA NAPRODAJ. x ! 125 akrov rodovitne zemlje, 35 t gozda, ostalo za orati; hlev za 20 ! glav goveje živine in hlev za 4 ko-lije, oba v dobrem stanju; dobra < hiša z. 8 sobami; kokočnjak za j 200 kokoši. Na farmi je 18 goveje 1 živine, 2 konja in 100 kokoši ter farmersko orodje. Posestvo je 5 i minut do šole, 10 minut do prodajalne ter 15 minut do postaje in 1 mlekarne, 3 milje od mest« Coop* f erstown, N. Y. Cena $6,500.00. Za podrobnosti vprašajte: L. Kuken-,berger, R. D. No. 4, Cooperstown. < N. Y. I_ ! Kje je ADOLF LOVŠIN! Doma je iz Ribnice hšt. 36 in od leta 1906 se nahaja nekje v Colorado Njemu pripada dedščina po pokojnemu očetu Ivanu"Lovšin, trgovcu in posestniku v Ribni-ei. Oglasi naj se na: Ludovik Lovšin. Dolenjska cesta 19/1. Ljubljana, Jugoslavia. tRad bi izvedel za moje tri brate , JOHNA, FRANKA in ALOJ-j ZIJA MIKLlO. Borna so iz fare j Šmarje pod Ljubljano, podoma-! 'j čc Tonil et o v. Ker že vee let ni-, !( sem slšal od njih, zato prosim1 'j cenjene rojake, ako kdo ve za-1 nje, naj mi blagovoli naznaniti njih naslov-; ako pa to sami či-kl tujo. jih prosim, da se oglasijo *| svojemu bratu: Joe Miklich, 2221 Empire St., Grass Vallev, Cal. j *|_(21-25—2) ' * j 1 Rada bi izvedela za svojega brata 1 DOMEX TIIIEL, doma iz Pod 1 bukovja, fara Krka pri Zatičini. ! Pred desetimi leti mi je pisal iz Californije in od takrat nisem 'j več slišala o njem. Cenjene ro-"i jake sirom Amerike prosim, čc! kdo ve za njegov naslov, da mi| ga blagovoli naznaniti, ali naj j ga opozori na ta oglas ter se naj; " sam oglasi svoji sestri. — Mrs. ' Marv Šimec (rojena Tihel), 27 1 East 38. St., Cleveland, Ohio. Rad bi izvedel za mojega brata ANTONA MATUAŠIČ, doma iz Fiorini, Istra. On je bil v voj-^ ni in že 4 leta nisem niti jaz. niti njegovi sorodniki v domovini culi od njega. Mogoče je, da se 5 nahaja v ujetništvu v Rusiji, ali Italiji. Zato prosim rojake v ujetništvu, ako je kateremu kaj 3 o njem znano, da mi sporoči, za rj kar sem pri volji dati 10 dolar-jev nagrade. Moj naslov je: Joseph Matijašič, 1375 E. 47. St., Cleveland, Ohio, U. S. America. i (6x 25,27—2 & 2,4,6,9—3) STOPITE NA JCT^^fVSIDRUGI FONO GRAFI! dcTlahko'ta fono- rekordov samo Samo poglejte t« jjjfi^ krasen stroj. Ali ^^^^^^^^ | dobnega za tako nizko ceno kot I jo mi nudimo. Ta fonograf je «y^y^^^^^^^mHBj^^^^^H | močan in krasno izdelan, igra Jal^^wS'l, 1 velike kakortudi male rekorde j;!!;' | dva z enim navitjem. Glas je močen in razločen kot v naj-i bolj dragem stroju. Ta fono-| graf je tako pripraven, ni tc- I žak. vzame se ga lahko kamorkoli, na piknik, v gozd. k svojim pri-I jateljem ali kam drugam. Pa tudi vsak, ki je namenjen v Evropo. | naj bi imel ta stroj. Lohko ga vzamete na zeleznico ali na parnik in igral vam bo tam, kjer ste. V Evropi ga ne boote vedeli samo vi, i pač pa tudi va£a družina in vasi prijatelji, ko vam bo igral vsuito | vrstne pesmi raznih umetnikov. Ta fonograf je vreden najmanj £15.. I ker pa hočemo ljudi seznaniti z našimi fonografi, jih bomo prodali. I samo dva tisoč, pod tvorniiko ceno, za $9.75. Kdor nam bo pc*lu! j ta oglas in naročilo za fonograf takoj, bo dobil v dar pet rekordo*. in sto igel brezplačno. Kdor bo naročil dva ali več, bo dobil z vsakim I strojem osem rekordov in dvesto igel zastonj. Mi ne zahtevamo deour } ja naprej. Pošljite nam samo svoje ime iu naslov ter fl.00 kot dc-I pozit, ostanek boste pa plačali, ko vam bo postavljea na dom | Toh fonoarafov »a no peodalamo aamo v Chlcaol. ampak Jih aoftillamo oo yrtti v vaa dala Zdrulanih drdav, naadraja aa na to. kja ae nahajat«, u cana-a «ar Isvm ZdruSonih drtav poKjtto -Sonar vnaproj. Nikdar no Vo^b Imen > priliko sata aa Ja »a pool ulito m potlJKa naročilo takoj na: Prtcttcal-Co. 1066 MDwaakM Are., DepL 18, OhiMgo, ni. [ Zdravim m o moške« \ j nr. KMr » o glavi .pred tremi -meseci. Žena je srednje posta ve. I* suhega. podolgovatega obraza.) John Oblak je srednje postave in polnega oz. širokega obraza. Oba-1« dva sta bolj sivih oči. On je star { 25 let, ona pa 30. Ona mi je pu-'] stila 3 otroke, 2 hčeri m enega si- | na. Opominjam rojake, da jima ne ; bi kateri kaj dal oz. posodil na ^ mojo odgovornost; kateri jima kaj j zaupa, nisem jaz odgovoren za to. , Ako bi ju kateri spoznal po tukajšnjem opisu, ga prosim, da mi ] naznani njuno Sedanje bivališče < oz. naslov. Ne iščem ju zato, da bi ženo nazaj vzel, ali njuno bivali- j šče oz. naslov \ pev. društvu' "Danici", ki je s krasnim petjem: > sodelovalo. Zahvala rediteljem med igro, da je bilo v dvorani vse i I mirno pri predstavi. Še enkrat se, iskreno zahvaljujem vsem skupaj > v imenu odbora za slov. mladeni-ško podp. društvo "Nada". ; John Prosen, tajnik. Pozor! Članstvo dotičnega dru-) štva bo imelo glavno sejo v nedeljo 14. marca 1920 točno ob 1. uri popoldne. Udeležiti se morajo vsi - člani, katerim je mogoče, ker drugače ga zadene kazen po o pravi 1-j nem redu. j Rad. bi izvedel za ŠTEFANA KOSMAČ. Donm je iz Cerkne- > ga, vas Labne št. 40, Primorsko. _ Pred enim letom je bival nekje y v Coloradi. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznajii, ali pa ^ naj se sam oglasi. — Anthonv } Raspet, Box 35. Franklin, Kans. (25-26—2) : 3S3 * Eg] E5S * mS B t NAZNANILO IN ZAHVALA. J Tužnim srcem naznanjam za- ž« i lostno vest, da mi je ugrabila kru- d ta, nemila smrt mojega ljubljene-ga moža oz. očeta 11 JACK NKLCA. u Nesreča se jc prigodila, ko je si šel z dela 4. februarja opoldne, u ( Povozila ga je lokomotiva, da je * bil na mestu mrtev. J Ranjki je bil doma pri Ložu, iz P Iga vasi št. 2». V starem kraju za- d ! pušča očeta in štiri brate, tukaj - I pa mene žalujočo ženo in 3 otrobe. s Srčno lepo se zahvalim Mat. To- n ; macu in njegovi soprogi ter John ^ Veaehi in njegovi soprogi, ki so 13 me tolažili v moji žalostni uri. Le- 1 pa hvala tudi njegovim prijate- * l jem, ki so darovali za lepo krsto " ; n pogreb, kakor tudi vsem ti- 11 ' >tinu ki so ga spremili k zadnje- j mu počitku. ! j Tebi pa, dragi, nikoli pozabljeni ® mož oz. oče, bodi lahka ameriška ^ zemlja in naj ti sveti večna luč! 0 Na svidenje nad zvezdami! J Žaluioči ostali: 1 Mary Nelc, soproga. Jack in Trmnk Nelc, sina. Mary Nelc, hčerka. Forest Lake, Mich.. 20. februarja 1920. ^^^^^^^^^^^^^^ I FINANČNO POROČILO s lovenskega samostojnega društva. 1 " Domov jia" 1 v Barbertonn, Ohio. . IVslomo leto 1919 od 5. .januai jai i do 31. decembra. !< - !i DOHODKI . Pristopnina članov .... £ 454.00 4 Mesečnina ali asesment s članov ............. 1,371.00 1 Dar članov, rent dvora- J ne in drugo ........ 242.42 : ' Dar Co. C. Comp. ček za december ....... 3tf.00 ! ' Dar deklet od maske- 1 radne veselice ...... 138.70 1 Prodanega blaga, znaki. regal i je. pravila ____ 265.10 ' Dohodki društvenih ve- 1 setic ......!........ 2,268.48 i' Skupaj ..........jH.775.70 j STROŠKI -. ' Zastava, regalije, znaki ' tiskovine in drugo... $1,018.05' 'I Plačana bolniška podpora 11 slučajev ...... 223.00 -! Stroški društvenih veselic ................. 1,075.70 - j Gotovine dne 31. decem- i1 bra 1919 ........... 2,459.52 , i - \ i Skupaj .......... $4,775.70 - GOTOVINA RAZDELJENA: i1 N'a dvorano plačano... $1,718.70 i; Liberty bond 5. izdaje.. 200.00 i j Gotovina 31. dec. na ro--' k ah blagajnika ..... " 540.82 J Skupaj ........... $2,459.52 Knjige pregledane in najdene v redu. I_ John Ujčič, predsednik. J, Frank Poje, tajnik. John Debevc, blagajnik. Nadzorniki: Joe Macherol, Joe Lekšan, Sam Crlenjak. jI* Bratski pozdrav na člane Slov. samostoj. društva ' * Domovina' Vam udaui z Frank Poje. tajnik. tr ■ ' Zdolaj podpisani iščem svojega si- II na in mojega prijatelja ANTONA SAMSO, oba doma iz Stare Sušice pri Št. Petru na Notaanj- o skem. Nadalje bi rad izvedel za inoja dva prijatelja FRANKA d PRUNKA in FRANKA FUK. i- oba doma iz Vrem na Notranj->- skeli i. Prosim rojake sirom A-merike. ee kdo ve za njih na->. ^love, da mi blagovoli naznaniti, e_' za kar se že vnaprej zahvaljujem. Ako pa sami čitajo ta oglas, n j."h prosim, da se mi takoj javijo. ker' jaz ae nahajam v zelo slabem položaju. Moj naslov je: Frank Srebot. Glaviano Store, ^ lUlSow, Colft.; (26-26—2) GOZDNI ROMAR ! nUNOOCSI SPISAL OiBUUmiT. . 1 • T^* * Sa "Olas Naroda" ntfitf O. P. / ^ ^fcii i • • 163 Jb 1 (Nadaljevanje.) \ / ' - - To je Bois-^ose, — je rekel Sir Frederick, — gozdni romar Kanade, kateremu "«o odvedli sina kot so odveuli vam hčerko. Tam! na drugi sirani. ob Bobrovem jezeru, pa sc nahaja junaški vojnik i " Komanče" in vse, kar je mogoče ljudem storiti bodo storili ti ljudje Gozdni romar in s)utn«tki lovec sta se spogledala istočasno ter si uala / rokami znamenje kot to delale ljudje, katerim ni treba izme-ijati beaed. Kdor bo reši! mojo hčerko. Ko bogat na ostale svoje dni živ-(j Ijenja, -- je vzkliknil liaeiendero. t I toy a 11 Don Avguštin pa ni vedel, da se je ualiajal med temi g wJlo^niun in pogumnimi mo/uii človek, ki je zavrnil iz svojega lastnega ria:r bu /akladr. polog katerih je bilo njegovo lastno bogastvo le bcra«-ija. ^ V trenutku, ko u l)ou Avguštin ponovil svojo obljubo, da bo|^ < bogu t d on« ca, ki bo rešil negovo hčerko, sta izmenjala oba lovca j še en j»ogled ter si dala nadaljni migljaj /. roko. Pepe je izpodbodel; j svojega konja, ki je že plaval po vodi in Bois-Rose je obrnil kanoo. j I H>n Avguštin je mislil, da «»e je zgodilo to rac'itega, da dobita oba! « bljubljeno nagrado, a sam Ikig ve, kako velika jc bila njegova /tnota. • i Naenkrat pa je bilo slišati pokanje iz smeri Bobrovega j«^zera, 1 kar je dokazovalo, da nista Ravon Brulant in Gavferos počivala, i Glaa mladega glavarja je segal do bregov reke in Bois-Rose, Pepe | ;n drugi »o odgovorili s krikom v znamenje, da hočejo priti na po- 1 moč. Kmalu je videl Don Avguštin, kako so sli na breg ter pohiteli v smer, kamor jih je klicalo srce. Ko »o konečno izginili, je dokazovalo lajanje psa, da so ne-j II j t rašeni lover ae veJtjO prodirali naprej, kljub težkočam serena, ki ' so jim ovirale pot. fttiriinsedemdeseto poglavje B0BR0VQ JEZERO. Predno nadaljujrjemo s povestjo, moramo omeniti s par bese-. <;ami nenadno navzočnost lovcev in Indijancev, ki so stali pod po-% elji Ravon Brulanta ter tudi prilio«! vakerjev Don Avjruštiua. Z izj< .jO Main Rouge-a in Mestiza, kojega «"eta je bila daleč naprej so sledili oddelki, ki so hiteli na skupno zbirališče, drug drugemu v kratkih razdaljtdi. Komanč, ki je sklenil, da prehiti vse ostale, - namenu, da pokli«'-e na pomoč vakerje Don Avguština, je napro- - 1 Sir Frederieka. naj mu posodi konja ter odhitel proti Bivolovemu jezero .pot.-m ko je dogovoril z obema lovcema glede znamenj Ur klicev. Komanč je bil radi svoje varnosti prisiljen napraviti ovinek slrozi rokav Rdeče reke in vsled toga tudi ni srečal Don Avguština, ko s.- je «!ednji napotil na lovski izlet Ravon Brnlant je prišel preko reke po brodu. katerega je Encinas pokazal hacienderu ter dospel em> uro }»o/iieje na breg Bivolovega jezera p«»tem ko ga je ha-ciendero zapustil. Z vso naglico je obvestil lovce na bivole o načrtih, ki so privedli Indijanec ter oba pirata step k Rdeči reki ter napotil s tem vse vakerje, da so sedli nu konj«* t«*r se napotili na določeni prostor, v namenu, da obkolijo Indijanee ter njih zaveznike. Hotel je tudi. pričakati dohoda B«»is Roseja in nj« govili zaveznikov. Ni mu bilo treba dolgo čakati Nato s«* je napotil mladi Komun • v spremstvu Gavferosa ju še-•tih Indijancev wkozi inali rokav rek" v dolino. Pepe. Bois-R