Razmišljanje o načinu povezovonja delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih z organizacijami združenega deta
O programih KS tudi delavci
Veliko je bilo že napisanega o tem, kaj je v ustavi, občinskem statutu in v statutih krajevnih skupnosti zapisanega v zvezi s povezovanjem krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela. Vsi vemo, da smo s sprejemom teh temeljnih dokumentov prevzeli tudi odgovornost, da bo zapisano treba pričeti tudi uresnKevati. Toda kako? Prav o tem je do sedaj bilo zelo malo napisanega, o tem šele dobro razmišljamo, kako najti pot v povezovanje, ki naj bi prineslo želene rezultate.
Nekatere krajevne skupnosti pa so imele glede tega že do da-nes dobre rezultate. To so pred-vsem tiste krajevne skupnosti, ki so prostorsico tako zaokro-žene, da se na eni strani pojavlja občan, na drugj pa delavec, ki živi in dela v isti krajevni skup-nosti. Prav te izkušnje bi lahko služile za izdelavo enotnega koncepta povezovanja.
Povezave si lahko zamišljamo na različne načine. Lahko so osebne, tj. med predstavniki krajevnih skupnosti in organi-zacij združenega dela. Ta pove-zava pa je v novih razmerah naj-manj sprejemljiva, kajti o tem, kaj, koliko in zakaj bo dobila krajevna skupnost finančna sredstva, ne odločajo več posa-mezniki, marveč o tem odlo-čajo delavci. Ta oblika bi prišla v poštev šele takrat, ko bi bili že sprejcti programi razvoja kra-jevne skupnosti in ko bo te pro grame treba realizirati. Ne sme-mo se zavzemali za stari način ,,prosjačenja" sredstev, ker bi s tem lahko napravili več škode kot koristi pri iskanju poti po-vezovanja.
Povezave so možne tudi prek delegatov v krajevni skupnosti. Z izvolitvijo delegatov temelj-nih organizacij združenega dela v zboru delegatov krajevne skupnosti smo vspostavili prve stike, na katerih bo treba gra-diti. Te delegate bo treba niobi-lizirati v akciji povezovanja in tudi prek njih vspostaviti tesnej-še vezi med temeljno organiza-cijo zdrnženega dela in krajevno skupnostjo. Kdaj in kako naj bi ti delegati odigrali vlogo pove-zovanja, bo pokazala praksa, vsekakor pa takrat, ko bo kra-jevna skupnost sprejela program razvoja in bo iskala vire financi-ranja za svoj program. Ena od oblik načina izvajanja programa bodo prav gotovo samoupravni sporazumi, ki jih bodo sklepali ljudje in občani za zadovoljeva-nje in uresničevanje skupnih potreb in interesov. Za to, kakš-ni naj bodo ti samoupravni spo-iazumi, bi moiali biti izdelani
koncepti. Ne more namreč vsa-ka krajevna skupnost stvari ure-jati po svpje ali celo nestro-kovno.
Povezava bo možna tudi prek delegatov vseh občinskih zbo rov. Ta bo vsekakor nujna, ker je ena od pristojnosti zbora kra-jevnih skupnosti tudi obravna-vanje in usklajevanje programov krajevnih skupnosti. To pa bo treba tudi v praksi realizirati. Za uresničevanje nalog iz pro-gramov bo treba najti tudi fi-nančna sredstva, ki vsekakor ne bodo za vse zagotovljena v ob-činskih proračunih.
Povezovanja pa bodo lahko vzpostavljena tudi v obratni smeri, da se bodo zaposleni de-lavci povezovali s krajevno skupnostjo. Ta način bi bil naj-idealnejši in od te oblike pove-zovanja lahko pričakujemo naj-boljše rezultate.
Toda to so zaenkrat le raz-mišljanja.
Vsekakor pa moramo takoj in brez odlašanja izpeljati akci-jo, da vse krajevne skupnosti iz-delajo svoje razvojne programe. Pripomoček za izdelavo sred-njeročnega načrta krajevne skupnosti za obdobje 1976-1980 je bfl objavljen v OBČANU štev. 18 - 18. avgu-sta 1974. To bo zaenkrat tudi prvi delovni pripomoček, ki ga bo seveda morala krajevna skupnost prilagoditi svojim raz-meram in potrebam.
Programi krajevnih skupnosti bodo vsekakor služili za izde-lavo razvojnih načrtov občine in seveda republike. Ker bodo razvojne programe krajevnih skupnosti sprejemali delovni ljudje in občani, bo nastala bi-stvena sprememba pri sprejema-nju občinskega proračuna, kajti ta bo temeljil na željah in inte-resih občanov in delovnihljudi.
V svojili programih bi morali dati posebno mesto gradnji družbenih prostorov, ker si brez njih resnično ne moremo za-mišljati, kje naj bi reševali na-loge, o katerih govorimo iz dne-va v dan.
Ne smemo pozabiti tudi na ustrezno kadrovsko zasedbo v krajevni skupnosti. Brez kadrov ne bo uspeha.
Da bo delo steklo, bo na prvi seji zbor krajevnili skupnosti iz-volil tudi posebne komisije, ki bodo imele nalogo, da bodo iskale rešitve povezovanja. Te rešitve pa ne bi smele biti zaprte v meje krajevnih skup-nosti ali občine, marveč bi jih morali iskati v okviru mesta ali sosednjih občin, s katerimi meji občina ali krajevna skupnost. Komisije bodo imele zelo ob-sežne in odgovorne naloge, lah-ko pa jih bodo uresničile, če bodo znale mobilizirati vse ko-muniste, ki stanujejo in celo de-lajo v isti krajevni skupnosti, Med temi komunisti je mnogo strokovnjakov, ki bi s svojim so-delovanjem pri izdelavi razvoj-nega programa krajevne skup-nosti dali svoj prispevek in se aktivno vključili v delo. Morda kak komunist misli, da v kra-jevni skupnosti zanj ni dela? Dela je veliko, samo volje do dela je treba! Vsak komunist je dolžan nekaj narediti za skupne interese.
Iz tega razmišljanja so naka-zane oblike povezovanja, praksa pa bo pokazala, katera pot bo najboljša.
Urediti pa bo treba, da bodo vse ugotovitve posebne komisije in predlogi komisij služili kot pripomoček za pravno ureje-nost povezovanja, glede česar se opažajo v vseh statutih organi-zacij združenega dela in v sta-tutih krajevnih skupnosti še ve-like vrzeli.
Pripravljene razvojne pro-grame krajevnih skupnosti je potrebno, še preden jih bodo sprejemali delovni ljudje in občani na svojih zborih, pred-ložiti v obravnavo delavcem v organizacijah združenega dela. Pričakujemo, da bo marsikateri program tudi na osnovi mnenj in želja delavcev pridobil na kvaliteti in realnosti. Tudi toje ena oblik povezovanja!
SLAVKA JERMAN