Siav. 123. V Trstu, v ponedeljek 19. juilia 1915. Leifiik 3E1. L i. a *>ak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I cu; ištvo: L lic« Sv Fratiflu A^ikega št 20, L nadsu. — V< t ■ n»} se pobijajo uredništvu lista. Neiraakirana pisma sc ne sprejemajo in rokopisi se ne vraća jo. ' j . . ;e - ir zgovorni urednik Šefsn Godina. Lasfcnfc konaord) i.sla .Ldn- sti". — Tiak tiskarne .Edinosti-, vpisane zadrege z coejcniiB fcrcttvom v Trstu, ulice Sv. Pranćiifcj Asiikega it 2U. Telefon uredništva in uprave št«v. 11-57. Naroinina znaša; Za celo ieto ....•••> K 24.— Za pol .................. • • . 12.— za tri mesece........................O-— za nedeljsko izdajo za ceio ieto. ...... . 5.20 za pol ...................- 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v^Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiikega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. •M Na !a*kl fronti topovski boli. Nemci zasedli Krasnostaw. Prodiranje Nemcev med Piso in Visio se nadsSlule. - Odbiti napodi Francozov. - Nodaljni uspeh Nemao o ArgonsKem lesu. - Boji pri Les EM. 2 aiiuijMMa tojliii Dunaj, 18. (Kor.) Uradno se lavlja: 18. iulija 1915, o po I d no-Eden naših podmorskih čolnov je danes zjutraj južno Dubrovnika torpedira! in potopil italijansko križar ko „Giuseppe Gari-baidi". Kriiarka se je potopila v 15 minutah. Povetjništvo brodovja. DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se objavlja: IS. julija 1915, opoldne. Topovski boj se nadaljuje na vseh frontah. Več slabejših napadov na Col di Lano je bilo odbitih. Sovražnik je imel težke izgube. Namestnik šefa generalnega štaba, pl.-Hofer, fml. Avstrijska pamika izpremenjena v italijanski vojni ladji. 17. (Kor.) Uradno se poroča, da sta bila prejšnja avstrijska parnika »Min-red« in »Daksa« izpremenjena v italijanski voini ladji. Barzilai — minister. IJJGANCf, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se i>oroča uradno o imenovanju Salvatorja Barzi'ala za ministra brez portfelja. Bar-z ai je v prisotnosti ministrskega predsednika Salandre v glavnem stanu prisegel kraliu zvestobo. Razpravljajoč o tem dejstvu, poudarjajo italijanski listi, da je pričel Barzilai svojo politično karijero kot veleizdajalec in da je bi! v 18. letu v 'l rstu eno leto v preiskovalnem zaporu, kakor tudi, da je veljal Barzilai dosedai za republikanca. V*—. Secolo* nazira Barzilaja kot »ministra degli irredenti« in mu želi, da bi v osvojenem Trstu praznoval vstajenje Belgije in slavje kulture nad zavratniin in napada-jočim barbarstvom. Tribuna« pravi, da predstavlja Barzilai ideal v vladi in sklopljenje vseh strank in strasti v Italiji v enoto. Oiornale d'lalia« in »Corriere della Sera poudarjata, da je savojska dinastija zbrala vse stranke okoli sebe. Nasproti!«) pa konstatira »Avanti« v večji del po cenzuri zatrtem priznanju, da postaja republikanec in ultraliberaJni parlamentarec Barzilai minister, dočim je parlament izločen in da je treba počakati, če in kako bo koristil Barzilai s svojim delom domovini in republikanski ideji. Glede delovnega polja ministra si italijanski listi niso edini. Čita se, da je zato tu. da kratkomalo predstavlja po dejanjih italijanske armade nastalo moralično gotovost velike lalije, ali pa zato, da se peča s kočljivimi in zapletenimi civilnimi problemi neodrešene Italije«, ali pa samo zato. da zastavi vso svojo avtoriteto v to, da italijanski glavni stan končno pusti žurnaliste pri sebi in v svrho opazovanja vojnih dogodkov.____# Z sMtrljsko-m&e?! mlin. 1)1 NAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. julija 1915. opoldne. Bitka med Visio 'm Bunom je v polnem teku. Ruski odpor ie izredno žilav. Spustili so se na več točkah bojne fronte z na- padalci v bo| mož proti možu, predno so opustili svoje postojanke. Ob Bugu, v ozemlju Sokalu, so pregnale nase čete sovražnika iz cele vrste trdovratno branjenih krajev. Nemške čete so zavzele Krasnostaw in višine severno Žol-kiewke. Tudi zapadno Visle se nahajajo zavezniki v napadu. Severovzhodno Siene je bila ruska fronta prebita. Pod pritiskom teh bojev je sovražnik izpraznil postojanke med Vislo in železnico Kielce - Radom. V vzhodni Galiciji nobene izpremembe. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemško-ruskeaa bojišča. BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. iulija 1915: Vzhodno bojišče. Deli armade generala pl. Belowa so potolkli naglo privedena ojačenja Rusov pri Starem Avcu, ujeli 3620 mož, uplenili 6 topov in 3 strojne puške in zasledujejo sedaj v vzhodni smeri. Nadalini deli armade se nahajajo seve-rovzhodnef Kuršanov v boju. Vzhodno tega kraja je bila zavzeta naj-sprednejša sovražna postojanka z naskokom. Med Piso >n Vislo so Rusi nadaljevali z umikanjem. Čete generalov Scholza in Gaflwitza jih zasledujejo za petami. Kje* je poskušal sovražnik v pripravljenih postojankah še z odporom, je bil napaden in vržen. Tako so rezervne in deželno-brambue čete generala Scholza zavzeie z naskokom kraje Poremby, Wyko *n Ploszczyce. Polki armada generala Gull-witza so prebili močno zgrajeno rusko postojanko VVIodzianovo - Karnievo. Število ujetnikov se zvišuje znatno. Uplenjeni so bili nadaljni štirje topovi. Tudi severno Pilice do Visle so se pričeli Rusi umikati. Naše sovražnika zasledujoče čete so ujele pri zasledovalnih bojih 620 Rusov. jugovzhodno bojišče. Ofenziva generalobersta \Voyrscha le do vedla do uspeha. Med srditim sovražnim ognjem so naše čete dne 17. julija dopoldne na nekem ozkem mestu premagale žično oviro pred sovražno, z vsemi sredstvi zgrajeno sovražno glavno postojanko in so naskočile, prodirajoč iz te vrzeli. sovražne jarke v razsegu 2.000 m. Tekom dneva je bila prebita postojanka v žilavem boju mož proti možu razširjena in podaljšana globoko v sovražno postojanko. Zvečer je bil sovražnik — moskovski grenadirski armadni zbor — od naše deželne brambe in rezervnih čet premagan. Zvečer se je začel umikati za oddelek Ibzanke (južno Zwolena). Pri te*n je imel težke izgube. Ujetih ie bilo 2.000 mož in uplenjenih 5 strojnih pušk. Med gornjo Vislo in oddelkom Buga se boji pod vodstvom generalfeldmaršala Mackensena nadaljujejo. Rusi so bili po nemških četah vrženi z višin med Pi-laczkowicami (južno Plaskov in Krasne-stawom. Oba kraja sta bila zavzeta z naskokom. Sveži, v boj poslani sibirski armadni zbor, ni mogel preprečiti poraza. Bil je potolčen. Ujeli smo več tisoč mož. Vrhovno armadno vodstvo. P O P L I S T E K GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xaviar de Montčpia — To je lepo! — je rekel Roblot! — Ai da. in še lepše je, ker pod mojim vodstvom začne v vašem hotelu pravcato sardanapalsko življenje m ne bo pil drugega kot šampanjec in punč m bo plačeval vse sproti v gotovini----v gotovim in sproti, gospod Koblot, ali razumete ? Hoteli rje v obraz in glas sta bila že veliko prijaznejša. Odgovoril pa je: Hvala vam lepa. gospod de Brian-court, da ste mi pridobil svojega prijatelja kot najemnika; toda rekel ste mi prej glede moje male terjatve, da je odvisno • d mene, da dobim $voj denar, toda priznati vam moram, da doslej še ne vem, kako naj pridem do njega---- UvkJevam. torej z velikim obžalovat, iem. dragi gospod Roblot. — Je odgovori! Hektor smehljaje, — da vaše pojmo-v.mie marsikdaj ni taki) jasno, kakor navadno. Ali ne razumete, da si hočem de-jKir, ki j;a nimam, da bi plačal vas, izpo- soditi od svojega prijatelja Karla de Saint Andreja? A. tako! — je vzkliknil gostilničar. — Ali vam je sedaj jasno? --- Ne popolnoma. — Kako ne? — Ker je veliko vprašanje, ali vam vaš prijatelj posodi denar. — Resnično, gospod Roblot, — je rekel Hektor in pomilovalno zmigal z ramami. — pomilujem vas ... — Zakaj? — Mislim vsaj, da bi bilo logično in popolnoma očividno, da meni. ki sem si znal pridobiti vaše zaupanje v toliki meri, da ste mi kreditiral devetstoštiriinštirideset frankov... — Brez centimov ... — Vem, vem ... Torej da meni, pravim, nikakor ne bo težko dobiti vsaj ravno take visoke svote od svojega prijatelja. ki je neizkušen ptič z dežele in me tudi sploh potrebuje. — Torej dobro, — je dejal gostilničar, — dajte torej in glejte, da takoj kaj dobite od njega. — Danes ste v resnici preduhovit! — ie odgovoril Hektor ponovno zelo poniže-vaJno. Bilo bi res zelo ljubeznivo, če bi Samarin — višji prokurator sv. sinoda. STOCKHOLM, 17. (Kor.) Član državnega sveta, Samarin, je bil imenovan za višjega prokuratoria sv. sinoda. Z zflPflM bojlftfl. BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. julija 1915: Zapadno bojišče. Francoski napad na pokopališko višino pri Soucnezu je bil odbit. V Argonskem lesu je bila z majhnim uspehom pridobljena linija še zboljšana. Na višinah pri Les Eparges se vrše boji. Na Lotarinškem so naše čete odbile napade sovražnika pri Embermerllle (vzhodno Lunevilla) in v ozemlju Ban de Sapta. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 18. t Kor.) Današnji seznam o izgubaii izkazuje oficirjev in 1533 mož. Internacijonalna komisija zaveznikov. LONDON, 16. (Kor.) V listu »Daily Mail« piše Edvard Prise: Francoski na-cijonalni ekonom Ld. Thery, ki so mu poverjena važna dela v vojnem ministrstvu, sporoča, da je Francija predlagala, da se ustanovi trajna mednarodna komisija, v kojo naj bi vsi zavezniki poslali svoje delegate. Svrha komisije bi bila ta, da bi preprečevala dovoz vseh izdelkov, ki jih potrebuje Nemčija za nadaljevanje vojne. Therv je mnenja, da bi se na ta način vojna laiiko skrajšala. £ S turških bojišč. CARIGRAD, 17 (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 16. julija se je vršil pri Ari Bumu slab obojestranski ogenj. Pri Seddil Bahru je trajal srdit sovražni pehotni ogenj in ogenj strojnih pušk. Anatolske baterije so v noči od 15. na 16. t. m. obstreljevale sovražna taborišča Seddil Bahr, Teke Burnu in Mortuli-man. Obstreljevanje je povzročilo v Teke Burnu požar z eksplozijami. Požar je trajal vso noč. Iste baterije so dne 16. julija ponovno obstreljevale taborišče Seddil Bahr in povzročile tamkaj zmešnjavo. Na fronti ob Iraku je poskušal sovražnik po bitki dne 14. t m. na našem levem krilu napad, ki pa je bil odbit. V bitki dne 14. t. m. so se potopili Štirje sovražni čolni z živili in municijo. Na našen desnem krilu so izgubili Angleži pred neko višino, ki jo je branila ena naša sto-tnija, 200 mrtvih. CARIGRAD, 17. (Kor.) Predvčerajšnjim dopoldne je bombardiral neki francoski rušilec torpetjovk dvakrat stražno postojanko Geikli nasproti Teneda. Sovražnik je izstrelil 150 granat, a je razrušil le neko zidovje. Srbi niso zasedli Drača. RIM, 17. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača, da je vest, da bi bili Srbi zasedli Drač, popolnoma neutemeljena. hotel trkati na mošnjiček svojega prijatelja, še preden si je sezul potne črevlje. — Kaj je torej storiti potemtakem? — Vi morate počakati. — Vedno zopet čakati? — Pa ne dolgo. — To ste mi zagotovil že desetkrat. — Sedaj je zadnjikrat. Roblot je začel premišljevati. — Ne, v resnici ne gre nikakor, — je dejal potem in zmajal z glavo. — Potem pojdem nemudoma k svojemu prijatelju tja gori in ga odvedem v drug hotel, — je odgovoril Hektor. — Jaz si pa obdržim vaše svari. — 2 njimi ne pokrijete mojih dolgov, in v ostalem bi pa jaz z denarjem svojega prijatelja kmalu nadomestil one stare stvari z novimi. Ta kategorični odgovor je očividno napravil na Roblota velik vtisk. — Potemtakem mi torej nastavljate nož na vrat? — je>vprašal. — Lahko razumete, kakor hočete. — Torej dobro, poizkusim še enkrat — Tako mi ugaja. — Sprejemam vas predlog. — Ne bo vam £al. — Koliko časa zahtevate? Izročitev pruske feldmaršalske palice bavarskemu kralju. MONAKOVO, 17. (Kor.) Danes dopoldne je sprejel kralj generalobersta pl. Kessla v mali prestolni dvorani rezidence v svečano avdijenco, med katero je bilo kralju izročeno lastnoročno pismo cesarja Viljema in umetniško izdelana pruska feldmaršalska palica. K smrti nad vojvodin je Marije. DUNAJ, 17. (Kor.) »Wiener Abend-post« piše povodoin smrti nadvojvodinje Marije: Častitljiva najstarejša članica; Najvišje cesarske hiše je preminula. Plemenito srce je nehalo biti, zaključilo se je življenje, ki je bilo posvečeno zmerom samo dobremu. Nositeljica zvestih in vzvišenih spominov je bila s prejasno princezinjo položena v grob. Bila je živeča vez med veliko, viharno sedanjostjo in slavno preteklostjo. Kot hčerka nadvojvode Karla, zmagovalca pri Aspernu, je bila sedanji generaciji • inkorporacija slavne perijode domovinske zgodovine, v kateri se je bila Avstrija z neizčrpljivo silo svojega orožja zoperstavila tujemu o-svojevalcu; in bila je sestra feldmaršala Albrechta. nepozabnega zmagovalca pri Custozzi. Nadvojvoda Rainer ie bil takisto v bližnjem sorodstvu z obema dvema velikima vojskovodjama. Iskrena ljubezen in popolna duševna harmonija, enaka plemenitost mišljenja in enaka dobrota srca ste združevali prejasno dvojico v več nego šestdesetletnem zakonu. Njen spomin bo tesno združen s spominom nadvojvode Rainerja živel naprej v srcih narodov ter bo v spoštljivi ljubezni ostal vsikdar zvesto ohranjen. DUNAJ, 17. (Kor.) »Korrespondenz \Vilhelm« poroča: V torek, 20. t. m. zvečer prispe truplo nadvojvodinje Marije po posebnem vlaku južne železnice na Dunaj ter bo s kolodvora neposredno prepeljano v kapucinsko cerkev, kjer bo truplo položeno na mrtvaški oder. V četrtek, 22. t. m. dopoldan se bo na Najvišje povelje vršila za pokojno nadvojvodinjo Marijo v dvorni župni cerkvi na tihem maša zadušnica. __ Izvoz ameriškega mesa v nevtralne dežele. LYON. 17. (Kor.) »Lyon Republicain« poroča iz VVashingtona: Po konferenci z vodilnimi zadrugami za pošiljatve mesa se je izrekla vlada pripravljena, da bo tozadevno na Angleškem formelno ugovarjala ter prosila, da se pripuste pošiljatve mesa v nevtralne dežele. Objava. Z napredujočim letnim časom nastopa tudi tema veliko bolj zgodaj. Zato je potrebno, da se potemnenje mesta s predmestji, predkraji in okolico izvršuje poprej kakor dosedaj. Zato se odreja, da morajo biti vsa okna in vrata zastrta že ob 8'30 zvečer. Opozarja se vnovič, da se bo proti drugače ravnajočim postopalo najstrožje. C. in kr. vojaško postajno poveljstvo v Trstu, Dental vesti. Aprovizacijski odbor. Na razna voraša-nja odgovarjamo, da je g. dr. Josip Abram član izvrševaitiega odseka apro-vizacijskega odbora. Tiskarski škrat je, kakor znano, velik hudomušne/, in včeraj jo je nakuril v našem listu eno, da je spravil žnjo pokoncu ves slovenski Trst: prodajati je namreč začel — »meso v salati , namesto ^mesa v soli«, kakor je razglasil slavni magistrat v laškem jeziku, ali kakor bi se bilo bolje reklo po naše, »nasoljeno meso«. Tiskarski škrat je pač lumpac in morda je celo v svoji šegavosti hotel opomniti našega tržaškega gospoda ces. komisarja, da bi morda ne bilo napačno, ko bi sledil lepemu zgledu svojega službenega tovariša v Puli in poskrbel, da bi italijansko-slovenski Trst postal vsaj dvojezičen, ču je Pula — trojezična. Prodaja koštrunov. Da se zagotove mestu večje množine svežega mesa, bo občina tržaška v sporazumu z deželno apro-vizacijsko komisijo dala v tukajšnjih mesnicah v razprodajo koštrunje meso. Meso se bo prodajalo ob torkih, četrtkih, sobotah in ob nedeljah po sledečih cenah, zadnji deli po K 2'60 kg, sprednji deli po K 2'40 kg. Kupovalci ne bodo mogli dobivati več nego vsakokrat 1 kg. Mo sarjem - prekupčevalcem le prepovedano, da bi prodajali koštrunje meso po višjih cenah, tudi če so gžC dobili od drugod. Mesarji, k.i reflektirajo na prodajo tega mesa, naj se zglase v skladišču v ulici S. Zacca-ria št. 3 že danes zjutraj. Najkasneje pa se morajo zglasiti jutri. Pijanec, ki so ga ženske preteple. 46- letni težak iMarko Marsich, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni št. 8, se ga je bil včeraj tako naleze!, da ga je komaj nosil, Okoli poliosmih zvečer se je pa na Istrski cesti, in sicer pred hišo št. 8, skregal z nekimi ženskami. Ženske so se slednjič spravile nadenj in ena njih ga je pahnila, da je padel vznak ter se pri tem luido ranih vrh glave. Prišli so pa redarji, ki so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, da je Marsichu podelil slučaju primerno pomoč, a ženske, pet njih na številu, so odvedli v zapore. Zopet pes. 12Ietnega Marija Mahneta, ki stanuje v ulici del Rivo št. 17, je snoči okoli šestih neki pes ugriznil v meče leve noge in v levo roko. Mahne je moral na zdravniško postajo, da mu je zdravnik izžgal rane, povzročene mu od pasjih zob. Nespreten kolesar. Neki redar ie snoči ob devetih spremil na zdravniško postalo 71etnega Karla Verčona. ki stanuje v ulici Alfieri št. 16, katerega je bil neki nespreten kolesar podrl na ulici, pri čemer se je dečko, padši na tla, ranil na zgornji ustnici. Izročanje v Rusiji ujetih vojakov Italiji. Pogajanja med Rusijo in Italijo glede izročitve v Rusiji ujetih vojakov italijanske narodnosti so dospela — ako smemo verjeti poročilu „Agenzie Štefani" iz Pe rograda tako daleč, da je že j ripravljen transport 6000 ujetnikov, sinov Trentina, v Italijo. Belgrad ima sedaj samo 38.000 prebivalcev, kakor je izkazal) nedavno izvršeno ljudsko štetje. Osem dni. — Torej po preteku ene\?a tedna dobim potem svoj denar? — Ne da bi vam odtegnil tudi le en sani centim. — Bog daj! Videti hočem, ali boste sedaj držal svojo besedo. — Le zanesite se name; dotlej pa mi morate še dajati na upanje. — Kaj?! — Je neobhodno potrebno. — Kako? Mislim, da je vendar dovoij, če vam še pustim sobo. — Nikakor ne! Za dosego svojih namenov je največjega pomena, da Karel ne spozna, da se nahajam, v denarnih stiskah. Biti mi mora mogoče, da ga povabim na zajtrk ali obed. — Torej dobro, gospod de Briaucourt, naj bo tudi še to. — Plačilo za vaše plemenito ravnanje gotovo ne izostane. — Bog daj, da ne! — je dejal Roblot še enkrat in potem odšel, ne ravno posebno pomirjen glede bodočnosti svoje terjatve. Ko je zaprl vrata za seboL je stopil s ponosno dvignjeno glavo in levo roko v telovniku pred svojo ljubimko in jo vprašal: — No, kaj praviš na to? — Občudovati te moram. — Kaj ne da? — Sedaj gre le še za to, da se ti posreči tvoj načrt z onim drugim. — To pride popolnoma samo po sebi, Kalipso. Verjemi mi, da je največja težava že premagana. ♦ # m Naše ljubeznive čitateljice bodo brez dvoma mislile, da je bil mladi baron Karel de Saint Andrč na tem, da zaide v zanke, ki mu jih je nastavil navaden lopov, katerega je smatral za svojega prijatelja. Bog ne daj, da bi hoteli opravičiti načela in namene našega novega znanca Hek-torja; toda v resnici ni bil tako hudoben, kakor bi človek mislil na prvi mah, in za njegovo ravnanje bi se mogli najti vsaj olajševalni razlogi, če že ne opravičevalni. Hektor je bil sin častivredne rodbine z dežele, ki sicer ni bila bogata, vendar pa iinovita. Oče mu je pošiljal na leto le zmerno svoto denarja, s katerim bi bil mogel izhajati prav dobro, ko bi bil primeren del svoje^ časa uporabljal za resno dela (Dalje). Stran II. »EDINOST« št. 198. V Trstu, 19. julija 191 -- Brez i»as|ova. Hrvati Jutarnji list 8 K komad. Dobi se pri tehnični obratni 'torej klanjati pred narodno idejo! Le glede i - jtaJi tujci na lastnih MUJUIHU UCmUMUUJU 1» VUJII4I. kj je pod neruakimi vp,ivf, in ono ki jo tvo ; tleh, a go- iarji s po>?a tujinci. Ne Po glasilih socijalne demokrac je v raznih rijo čisti ruski eiementi. Prva daja povoda za pri a j a i:a na da hi k«.-ga sedai deželah Evrope se je razvila precej živahna razne glasove o pripravljajoči se obtože ■ ^B ■ eno - .. \pra>ani talijanske politike i ampak tudi ob vprašanju, ali naj stranka odločuje tudi pri "teh poslednjih navdušenje 1 cenah Francesco Buda, zlatar sedaj deželah Evrope se je razvila precej živahna razne glasove o pripravljajoči še revoluciji,j # # 9 # 7. .-ah, a;i zgodovinska resnica je. da diskuzija ne le s stališča, ki naj je socijalna drugi pa so — kakor je bilo te dni čitati v j ilo vprašanje ita.!:laii>kt^a vseučilišča demokracija zavzemlje napram vojni sami, i listih — za nadaljevanje vojne. Seveda ne Indk« BUDA mere prodajati po neverjetno niskih Trst, ulica Scalinata it. 1. i redaja srebrnih in j oviusstih ur, od 4 tron dalje, uhini, prstani, vtrižics is BmeriksDskega double zlata i* kij učno po priložnostnih cenah. Prodaj«, ku puje in menjaje zlato, srebro in dragoc ri■ ■ mbi■ a BMSFScacraK siaamu Totee ure prodaja i Emili® Hitler c dah ra-. jI zanie tudi neka- začne z živahno propagando za skorajšen za vojno kakor tako in za ruski avtokratski a - ianai, na katerih sklep miru na podlagi, ki naj ne pomenja zistem, ampak je odločilen drug, poseben " —•—- strank in ki naj vzrok. Čisti ruski socijalisti so proti separa- za mednarodno tnemu miru z Nemčijo, ni dvomiti in da so teri naši ita patriotizmu njihove izja tarnii list* __________________ tj , ralnc in moči leži nzicne moči. v načinu, v energiji. ka:ero -'iio te reiorme izvesti. Brez svetu, ki enostavno izključuje vsak drugačen vsakega «»r potom, v naj- nazor: da namreč vsi pripadniki stranke, ki krai? ■CI oblic ie, dane s. v ost i Hi ; L Ud. » vlad; vsak a \ T^ti IN stva do p ri> k: ni su. naj i rst mu pripada. odukt ne je mednarodna in principijelna nasprotnica militarizma in reševanja mednarodnih spo Razne vesti. zopet zadobi tisto Trst. kakršen ie _ ___ talijanske marili- rov potom vojne -- Žele čim hitrejše povr-; priobčna'„astopno^ dovtipmTso- Laška narodna jed, »Liller Kriesgzei kulture, ne italijanskega naro- nitve miru in mednarodnega pobratenja delavstva* Da torej žele ohranitve veljavnosti dveh kardinalnih točk svojega programa. ujak pred vsem skrbi, ki mu jo je ix>svečala od nekdaj. Ne glede na _ _ dri;. ) :■ . o. Jedi že iz tega dei- Samoobsebi umevno se mora zdeti to — in zabavo in pouk o italijanski politi- -d' Italia, slavna italijanska na vendar n tako! Vihra sedanje vojne je s svojim krvavim plugom globoko zaorala aii : *1 e' c vi i * acaa pro- tudi notri pod temelje mednsrcune socijalne demokracije in jih vsaj občutno oslabila. Ni samo to, da stoje socijalni demokratje v vrstah vseh vojskujočih držav, da se torej bore drug proti drugemu. To na vse zadnje ne bi pomenjalo toliko, ker tu ukazuje železni moraš! Za učinke vojne na mednarodne socijalne demokrate je znač Ino dejstvo, da tudi v diskuziji o sklepu miru in o ciljih, ki naj jih doseže ta vojna, socijalna demo-' kraci j a Evrope ni edina med seboj, marveč je razcepljena na dva glavna tabora. Del angleških a vica monari .jo, da z lepo ali 7 gr eJe Trst nazaj na tisto pot. na ka teri je bif v dobi cvita. Ne vemo, ali je bil to namen vlade, ali že ta čin sam na sebi je neko zadoščenje za slovensko in hrvatsko prebivalstvo Trsta. Pak že zato pozdravljamo — tako zaključuje rečeni hrvatski list — vladino n; ero, kajti, naj se zgodi, kar hoče, ta na' era na re nam le koristiti. Ta Cavour o italijanskih aspiracijah na Trst, Istro in Dalmacijo. V zbirki pisem siavncg italijanskega ministra Cavourja je tudi neko pismo Lorenzu Vaieriju v Jakinu z dne 28. decembra 1S60. Ta „matematik med diplomati" je pisal pred petdesetimi leti: .Moram opozoriti Vaše blagorodje, da se dbo v ki: Frutti rodna jed. Vzemi pest prostaštva, mešaj in priloži polagoma še enkrat toliko za- j vratnosti, prideni nekoliko na drobno se-1 sekanega čuta do časti, pomešaj vse to j z dobrim deloin duševnega siromaštva, > ki si ga poprej opražil s hinavstvom, ko-| likor ga gre na konec noža; pomešaj zopet vse z lončkom nezvestobe, pusti, da ta zmes skozi deset mesecev počasi vre nad ognjem požrešnos'ti, odcejaj previdno, kar bi se utegnilo tvoriti častnega čuta — i in imel boš slavno italijansko narodno jed. »Frutti d' Italia«. Glej, da se pohladi čim prej. Beračica — bogatašinja. V Sobotišču | na Ogrskem jc 60 letna vdova Ivana O-I stric se svojo 23 letno hčerjo mnogo let i beračila po mestu. Sedaj, po smrti bera Hermangild Trocca TRST, ulico Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniije konkurenčne cene. • Prva tržaška tovarna e brusnih Kamnov, smlrKa in „corunUunT G. Pii&fftš-Trst Pisaru: Riva Pescaiori 14, Tel. 15-25 .J asB^eessse Zeleznoio Klna-ulm se^aih za bolehne in rekonvalescente, socijafcstov n. pr. je za nadaljevanje vojne! oeraciia P° mestu. Sedaj, po smrti do zdrobljenja Nemčije. Glasilo te struje, i blla ob,ast obveščena, da mora ,Ne\v Statesman", očita celo neodvisni de- biti iz giblje vsa:« izjavi iz katere b bAo po- iavski stranki, daje pr o t i n a r o dn a, teri mnogo sneti, da novo kraljestvo Italija nameruje naglaša, da pred internacijonalizmom je na-! (aspirira, osvojiti si ne samo Benetke, a m- c,jona,izem. Te obtožbe da ne bi mogel i pak tudi Trst, Istro in D a i m a - re§m neodvisne delavske stranke niti kak! c, j o. jaz vem prav dobro, da je prebi- mednarodni socijalistični kongres, valstvo pr morskih mest po svojem poko- lenj: in željah (per aspirazioni) italijansko, Na te obtožbe odgovarja drugo glasilo ali prelivale! ns deželi so izključno Slo- socijalne demokracije na Angieškem, „La- vani. Z neprevidnostjo bi iz Hrvatov, Srbcv bour Leadtr" z Izvajanji, ki jim je jedro V.adja- v napravili svoje sovražnike, a k sledeče: „Po socija i stičnih " v stanovanju Ostriceve, ki let zaprto pred vsakim m Madjar v napravu« svoje sovrazniKe, a k 3,cuclc ■ ^ ^ujaimumi nazorih mora t mu e \se Nemce, ako bi izdali svojo vsak narod prispevati k blaginji človeštva, željo, <*a želimo tako širokim področjem kakor je vsakemu človeku v dolžnost, da sred e Evrope zapreti poti v Sredozemsko sodeluje za b aginjo svoje dežele. A kako morje. Vsaka beseda, ki bi nam izbegnila o hočemo uveljaviti ta princip ? Ali s tem, da t m bi bila grozno orožje o rokah, naših prekinemo vse odnošaje z bratskimi stranjo '.razni kov. Morda bi bilo vzrok, da bi'tami v sovražnih deželah in da mislimo le bila celo Angleška sama proti nam ob po- na varnost svoje lastne dežele? Ali pa s misli, da bi jadran mogel postati italijanski, kakor je bil nekdaj beneški. Mislim, da te opf. :ke morejo zadoščati, da Vam priporoče previdnost. Za sedaj se moramo omejiti na tem, oa v svojem lastnem narodu agitiramo za pravičen mir, ki naj vsem naro.lom zagotovi neodvisnost?! Čim bolj hočemo varovati interese svoje dežele, tem bolj mo- je bilo tujcem, skritega mnogo denarja. In res je hišna preiskava imela uspeh, da so našli v cevi neke peči 28.000 K v gotovini in več hranilnih knjižic, glasečih se na 130.000 K. Kroglja v srcu. V nekem monakovskem lazaretu se nahaja okrevajoč vojak, ki se mu čudi ves zdravniški in drugi svet. Na bojišču mu je udarila kroglja v srce skozi pljuča v bližini velike žili odvodnice, katere ni ranila. Vdrla je v srčni predal, pa ni povzročila izkrvavitve. Doslej se je vsaka taka srčna rana smatrala za smrtno. Toda monakovski ranjenec se je izlizal pGpoinoma in njegovo zdravstveno stanje je tako dobro, da mu srce ne dela niti najmanjših težav. Zato so tudi zdravniki opustili ztlo težavno in riskantno operacijo. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Iga : I 'o, da dobro utrdimo Jskin a to bo korak ram0 mislili na tak mir» ne bo daial k rad-1 nemu napredku bodočnosti naših voda za bodoče vojne! Ce bi pa sledili po- vnuko v. Sprejmite moj____itd". ilitiki* ki i° priporoča »New Statesman44, bi Tako Cavour — torej mož, državnik in izginilo zadnje upanje na trajen mir. Ako se mijl c. k bi moral ve'jati, kot avtoriteta tudi more narodna blaginja zagotoviti samo z današnjim Italianom Ni diktirala tega pisma mečem, ne bi mogel noben narod več od- pravičnost do Slovanov, niti ni poziv do IlaVjanov, naj spoštujejo tujo last, naj ne ložiti meča iz roke. Do trajnega miru moremo priti le po vsestransdi blagi volji. Ali, steza-o s.ojih rok po ozemlju, do ! aterega Ce bi sporazum z nasprotniki hoteli odlagati nirmii niknke pravice, marveč vsaka beseda do popolnega poraženja nasprotnika, odkod ovaj .i it lijnnsko dušo, italijanskega impe- Potem taka blaga volja?! Tudi če bi z r a sta. i želi širiti meje Italije, kolikor pač orožjem porazih Nemčijo, bi se ta pnprav-dv: i. . moč itaiiianskeoa naroda in sreča 'i212 za bodočo zmago nad Anglijo. Politika, jca! In vendar je to pismo velein-ker o\a-a človeka, ki se ne daja ► od italijanskega srca in italijanske .tkrv ti, ampak tudi od trezno raču- čeg.t razuma. Cavour je bil pač — pa-eu človek in dulekogleden, ki ne skuša t iti. kar bi moglo težko obležati na ■d - J. Sa: on ne p avi. da ne bi si želel i s , j, Istre in Dalmacije, vendar svari e rojake, naj ne stezajo rok po teh e'ah, naj ne skušajo objeti več, nego more ■n ihovih rok. Zato je C'vourjevem pismu — nejuna teresa-tn vo J iti S£m vnAta n j me i o; žel tud sve de dolžina v tem Cene raznih živil v Trstu. (Dne 18. julija 1915.) Moka (za kuhinjsko rabo t......K —% kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) sprednji deli. . • . . . K -100 kg . „ zadnji „ ...... K 5 20 kg Meso telečje...........K 8 — ks ki jo priporoča „Ne\v Statesman", bi našo deželo držala v neprestani nevarnosti. Taki politiki- moramo opravičeno očitati anti-naci jo nalizem. Neodvisna delavska stranka pa zastopa stališče, da varnost naroda ni odvisna od militaričnih uspehov, marveč od volje narodov, da žive v miru med seboj. Spori med narodi naj se rešujejo po mirovnih razsodiščih. V jačenju ta-; Buf-e kiti prizadevanj je edina nada do trajnega miru.*4 Meso koetrunovo Sle ni na (soljena) • Gnjat, kagana . . • • Maslo sirovo .... Kokoši . . • . . . < Piščanci ...... Polenovka suha . . . „ namočena Fižol. . ...... Bob........ 2 — do 2 40 kg . . . 4.40 do 5.40 kg .....K 12 — kz .... k e— kg K ?•— do 8*50 ena K 2-50 do 3.r;0 eden . . . C 2-20, 2 40 kg ...... t"28 kg . . K 1-50, 1-60 kg .....K 1.S0 kg Ha hasilika Ij Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. . Majve^ja slovenska hranilnica Ječmen.................K 2 80 Fižol (stročji) vinarjev ...... 32 40, kg Grah Krcm^r Paradižniki . Radič Salata ■ ^'esen j Čebula Ijijca vsaka beseda argument, ki mora krvavo rezati v dušo njih, ki so pognali Itn lijo v sedanjo vojno. Kajti, kar navaja Mai^ncime Kumare Tu vidimo, kiko je vojna razcepila nazore ■ K?1^15* v socijalni demokraciji celo ene in iste de-žele — kako silne evolucije je provzročila celo v stranki, o kateri se je sodilo da ima Hranilne vloge : sprejema orla v bojni pozi z razpetimi perutmi, ki drži v svojih krempljih grb naše cesarske liše. -- Cena kolajne znaša 7 K, v etu iu Mleko Olje majceneje) .... 64. 72 kg -20, 24, kg I . ... 20. 24 kg | • 6 do 8 mnica . 6 do S glava . . . 8. 10 glava J K 1-40 kg j 1& do 19 komad . 6 do 8 koma«! I . 2 do 3 komad ! . . (J, 10, komad • 6 do 8 koma 1 . 2 do 4 komad .....56 liter i . . . K 2 24 liter Denarnega prometa koncem leta 1914 Vlog.......... Rezervnega zaklada...... K 740,000.000 „ 44,500.000 1,330.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po FrateiiK iauber Trst, iil. Carducci 14 («x Torrante) Zaloga ustrejavtih kož Velika izbera potrebščin /a čevljarje. - Specijaliteta potrebiHvi sta sedlarje. brez odbitka. Hranilnica je pnpilsiTEio TO'ia in stoji pod kontrolo o. ks-. dežein« irl&đe. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnice. ■ rtgistrovaiM zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. * Posojila < daje ua osebni kredit !li na zastave ♦ proti plačilu po dogovoru. % v do 12 J Uradne ure: vsak dan od 9 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. * uupoiane in oa j ao o popoiane. + ♦ ™ ^ ♦ Priporoča niahi hranilne skrinjice, ki * > •w Ig ^ .------------------------------, ^ J j so posebno primerne za družine, j j ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦mm S KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ MENJALNICA Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) VLOGE NA KNJIŽICE O/ 7o od dneva vloge do dnera vadila. Rentni daveč pladnje iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG nm tekočem in iiro-računu ___dogovora.___ FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNE UM s od 9 do 12 /, pop. In od J1/, clo 3 pop. ESKOMPTUJE : irečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KflEDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC