DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE * (Došle preko Trsta) O JOŽETU VIDMARJU. — Jože Vidmar je bil predsednik Osvobodilne fornte na Slovenskem. Bil je svoječasno na Ruskem in ni dejansko nikoli skrival svojih simpatij do komunizma. Dolgo so govorili, da je Osvobodilna fronta nekaka nad-strankarska stvar, zrastla iz ljudskega navdušenja za svobodo. Sedaj pa odkrito povedo, da je bil Vidmar pozvan od komunistov naj osnuje Osvobodilno fronto odnosno prevzame njeno predsedstvo. Sedaj, ko jim ni treba več lagati, povedo v "Slov. poroč." 22. okt. določno: "Jože Vidmar se je odzval pozivu komunistične partije in se udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte." Tako sedaj sami priznavajo, da so organizirali OF, dočim so preje vedno skrivali svojo rdečo barvo. Jože Vidmar pa je potem, ko je bil že predsednik OF. še vedno prejemal plačo od Lahov. Zato ga še nihče ni obdolžil kolaboracije z Lahi. Takih stvari obdolže samo tiste, ki niso s komunisti. PRAVA LINIJA. — "Ljudska pravica," glavno glasilo komunistične stranke piše 10. oktobra, da mnogokrat tudi režimski ljudje ne razumejo pravilno strankarske linije in delajo velike po-greške. Tako se je zgodilo, da je neki učitelj govoril, da zato ne more .biti verouk obvezen šolski predmet, ker "od zgoraj" tega ne pustijo. To je oportunizem, ki nikamor ne pripelje. "Ljudska pravica" pravi, da se verouk ne more poučevati v šoli, ker je po ustavi Cerkev ločena od države. Tako se mora govoriti, ne pa metati krivde na tiste zgoraj. še huje so okregani tisti, ki si ne upajo na shodih govoriti o izdajalski duhovščini. Tako si nekateri celo na "volivnih" shodih niso upali govoriti o procesu proti škofu, proti Stepincu, proti Jeriču itd. Tega niso upali go-_ Oblak Furniture, 6612 St. , Clar Ave. Tam dobite tudi s ■epe stenske koledarje. ^ j Zaroka— i ' Mr. in Mrs. Andrew Blatnik | r 'iz 886 E. 76 St. naznanja, da 'se je na 8. dec. zaročila njiju i hčerka Dorothy z Mr. Edwar- v dom Lube, sinom Mr. in Mrs. 1 j Anton Lube iz 6618 Bliss Ave. c [Poroka bo enkrat prihod j no je- 1 .sen. t A ova trgovina— ' | Poznani cvetličar Louis Slap- ; ' jnik in Tom Bernardič bosta od-1 1 j prla trgovino z razno pijačo j5 j na 6104 St. Clair Ave., kjer je ■, bila poprej Norwood Appli- 1 ance and Furniture. Prostor ' zdaj dekorirajo in za božične ■ praznike bo trgovina že odpr- 1 ta. Tukaj boste lahko kupili 1 vsakovrstno pijačo in jo nesli domov, ali pa vam bodo večja naročila dopeljali na dom. Za '20-letnico— Danes je bila darovana v cerkvi sv. Vida ob 8:15 maša! za pokojnega Johna Mihelčič v| spomin 20. obletnice njegove! 1! smrti. -1 I Naslove iščejo — l j Frank S#dar (Fe r1 i nov j ;Frank) 9527 Reno Ave. C leve-j j land 5, Ohio, je dobil pismo od 1 jŠorčevih iz Valične vasi, ki bi, I radi zvedeli za naslov Nežike in j jMinke. Ce sami to čitata ali j a'če kdo ve zanje, je prošen, da :i to sporoči Mr. Sadarju. . u Zglasi naj se— a August Nomar naj se zgla-i- si na 15319 Hale Ave., ali pa ie naj pokliče KE 8241, kjer bo > dobil važne vesti iz domovine, »a Druga obletnica— i V sredo ob 6:30 bo darovana I v cerkvi sv. Vida maša za pokoj->e no Johanno Smole v spomin 2. obletnice njene smrti. A VSAK OTROK BO DOBIL IZKAZ £ 0 ZDRAVJU k< Pariz. — Francija bo od 1. januarja naprej izdajala poseb- ^ no zdravstveno izkazilo vsake- al mu novorojenčku. Na karti bo C tudi zapisano zdrastveno stanje ni otrokovih staršev. Zdravnik boid na taki karti ob rojstvu otroka j A natančno navedel, v kakšnem, Z stanju je otrok. To bo za tako osebo, ko doraste, velike važno- b, sti. v ---o-- ' C Dve perzijski provinci sta u zopet mirni in pridni Teheran. — Vojaštvo perzij- i; ske centralne vlade je zasedlo ?, mesto Tabriz, kjer je bil dozdaj h sedež uporne province Azerbai- d jan. Ta je bila razglasila avto- ^ nomijo pod pokroviteljstvom so-J { sedne Sovjetske Unije. Ruskih s vojakov ni bilo nikjer, da bi se1^ potegnili zdaj za to "republiko." j Teheranska vlada tudi nazna-' r nja, da se je podal Ghazi Moha-j, med, ki je bil vodja tako zvane ) republike Kurdov in je tudi ta j1 provinca zopet nazaj pri central- . ni vladi v Teheranu. j | -o--_ _ , Rusko mladino nimajo ' v • • \ na znorici ( Moskva. — Pravda, glasilo , sovjetske vlade, se pritožuje, , da se ruska mladina ne odziv-lje, kot je bilo pričakovati. Vlada je namreč pozvala 250,- , 000 mladi fantov in deklet, naj ' se priglasijo za delo v.tovarnah , in pri železnici, kjer bodo dobi-j' li potrebno treningo za poznej-, šo službo. Na ta poziv se jih! je zelo malo priglasilo. -o- Dražva kupi jezero v j Geauga okraju I Columbus. — Državni urad za' konsei*vacijo namerava kupiti jezero Punderson v okraju Geauga. Poleg vode bo država 1 kupila še 400 parcel okrog jezera. Cena bo $125,000. Jezero je i 60 čevljev globoko. V njem bo-1 , do gojile ribe, zemljo okrog pa . za park. B -o- < NAM JE TUKAJ DOBBO, ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE Vlada ima še vedno zalogo j svile, ki ne gre v denar 1 Washington. — Kako znajo "1 odjemalci z, odporom znižati ce- j ne, kaže najbolj slučaj svile, ki jo ima na rokah ameriška vlada. 1 V začetku vojne je vlada pograbila vso zalogo svile v Ameriki in jo plačala po $3 balo, vsaka po 132 funtov. Ko so bili Japonci premagani, je dala vlada to svilo na dražbo. Tovarnarji so jo plačevali vse do $22 eno balo. Tovarnarji so potem iz te svile napravili ženske nogavice ter nastavili cene po $4 par in več/ Ženske jih niso hotele kupovati. Cena je padla na $3 in ženske še vedno niso hotele dati toliko. Cena je padla na $2 in te dni je padla celo na $1.49 par. I Vlada ima še vedno precej svile na rokah in jo zdaj proda-| j a po $8.50 balo, toda kupcev ni, j c še predraga. i --- - Nedolžna božična dreve- j sa so skrivala zaklad Columbus, O. — Državni ) agentje so blizu Van Wert usta- - vili velik truk, ki je bil do vrha i naložen z božičnimi drevesci, i Voznik Chris Manos iz Chicaga . je rekel, da vozi drevesa v North - Carolino. Angentje so pogledali e' pod drevesa in tam dobili žganja | za $12,000. Zaplenili so ga, voz-i nik je plačal pa še $500 globe, ker je vozil preko države Ohio žganje brez dovoljenja. Iz raznih naselbin Imperial, Pa. — Izgleda, da je bil letos v pennsylvanskih šu-mah zelo dober lov na srne — vsaj tukajšnji lovci so imeli srečo. Vsak po eno srno so dobili John Mausar, star 78 let in starosta lovcev, John Godisha, William Trusnovič in Max Leonard. North Chicago, 111. — Dne 4. dec. je umrl Mihael Borov,šek, star 77 let, doma iz Petrovine, Hrvaško, v Ameriki 53 let. Bolehal je dalj časa in končno podlegel pljučnici. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Tretji ■sin je umrl pred poldrugim letom. Park HiH, Pa. — Dne 7. dec. je naglo umrl za pljučnico Frank Berdon, star 60 let, doma iz Cerknice pri Rakeku, v Ameriki 43 let. Po poklicu je bil premogar m samski ter živel pri svoji sestri Mary čuk. Razen nje zapušča brata Johna v Mihvaukeeju in več drugih sorodnikov. Bil je mirnega značaja, priljubljen. W. Aliquippa, Pa. — Dne 26. nov. je v.Fallstanu pogorela klavnica slovenskega mesarja Franka Ovca. Ogenj sta zapazila dva delavca, ki sta se z avtom vračala z nočnega dela. Zgorelo je tudi nekaj prašičev, zaklanih isti večer, in orodje. K sreči ie ostala kadilnica, v kateri je bilo veliko prekajenih klobas, škoda znaša okrog $4,000. Ely, Minn. — Tukaj je zapadlo 6 palcev snega, ki je pa kmalu skopnel. Na 11. decembra .je pa deževalo. Tukaj nihče ne pomni, da bi v decembru še kdaj deževalo. --o--— V Italiji odpravijo vse stavke Rim. — Guglielmo Giannini, vodja "stranke preprostega naroda," je v svojem časopisu po-j stavil premogarsko stavko v I Ameriki kot vzrok, da se odpra-jvi ali prepreči stavke. Svetuje, j naj bi posebna sodnija razsoje- ■ j vala v delavskih sporih. Rekel j .ie: "Vsi imamo pravico živeti in I nihče nima pravice jesti, svojega soseda, da si ohrani življenje, i Premog ni last premogar jev, ani-! pak vse dežele, ki ne more biti j brez premoga. Zato nima nihče pravice tega narodu vzeti." --o-—- V Michiganu žganje m bo raciomrano Lansing, Mich. — Od srede naprej bo vzeto v državi Michigan iz r&cioniranja vse ameii-i ško žganje, tako zvane "blended'' -j vrste. To je mogoče vsled tega. .! ker bo poslej dovolj zaloge od j distilerij za vse zahteve. 'ne.' 1 # i AMEraSKftltoOMOVlNft DA ROM t : ' AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN Oo SLOVENIAN MORNING B 1 m LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEWSPAPER NO. 246 i CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 17, 1946 LKT0 VOL. JLLVUJ I M ; V Angliji dela črna > borza lep denar * London. — Dasi ho posta vi je- ( ne po Angliji za vsako stvar uradne cene, pa črna borza, da je veselje. Tisti, ki imajo denar, kupijo in plačajo, oni ki nimajo denarja, ne kupijo ne po ( vladnih ne po oderuških cenah. ( Računano po ameriški valuti ^ J so cene v Angliji danes sledeče: ^ , za 1 banano plačate 20 centov, J dočim je dovoljena vladna cena | j le 6 centov. Ena oranža stane J 10 centov, jabolka so po 16 centov funt; orehi iz Brazilije so do ' $2 funt. 1 Tudi za pijačo gre trda. Du- „ cat steklenic žganja "vrže" do , $156, dočim je uradna cena le $60, pa ga je še težko dobiti, s ' Kljub tem visokim cenam so tr- ) 1 govine natrpane kupcev, oil ju- i * tra do večera, poročajo. | --o-— > Nemško letalo je plulo . nad ameriškimi mesti .! tekom vojne Boston. — Polkovnik Leghorn, - ki je služil v zadnji vojni pri - fotografskem škadronu v Ame- - riki, Angliji in Nemčiji, je pove-a dal, da so iz zaplenjenih nem-ii ških listih doznali, da je plulo 0 neko nemško poizvedovalno letalo nad ameriškimi mesti leta i- 1943. Letalo je bilo Focke-Wult" :r ^izdelka in je dospelo z letališča č- v Franciji. i- Nemški letalci so pluli nad 'e ameriškim imesti ob atlantski obali, med drugimi tudi nad Bos-'e tonom in New Yorkom, česar takrat ni v Ameriki nihče vedel, ej, ----o- Take-le so pa nekoliko predrage za nas | London. — Rolls-Royce firma, ki izdeluje znane avtomo-bile, ki se jih je včasih videlo . tudi po Ameriki precej, je svo- II je izdelke podražila. Limuzi- a" na stane zdaj $14,847 in povr- la hu je davka v vsoti $4,125. ji. sa Pribičevič je poslanik zli th Poljsko *li Belgrad. — Urad ministrstva ja: -/a tujezemske zadeve naznanja, >z-' da je bil imenovan za jug. pose, slanika na Poljskem dr. Rade lio Pribičevič, ki je podpredsednik hrvaške vlade. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice 2 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HKndenon 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; ca Cleveland in Kanado po poŠti za, eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; tu Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; u Cleveland In Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialclb: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.60. _PoMunema itevllka lUne $ centov. SUBSCRIPTION RATK8: United State« $7.00 par year; Cleveland and Canada by mall $8jOO per year. U. 8. $4.00 for 6 month*. Cleveland and Canada by mall $4.60 for 8 months. U. 8. $2.60 for S months. Cleveland and Canada by mall $2.76 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, * $2.60 for I months. _Slngls copies 6 cento eaeh;__ Entered as tecond-clas« matter January 8th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd 1878. No. 246 Tues., Dec. 17, 1946 Vlada še ni narod Nam nekateri očitajo, da pišemo proti Rusiji in proti Jugoslaviji, torej proti dvema slovanskima deželama. Nekateri teh dobro vedo, da to ni res, drugi pa ne znajo citati, ali pa ne razložujejo vlade od naroda. Če ne odobravamo totalitarnega sistema v Sovjetski Uniji in Jugoslaviji, ki ga ne more odobravati noben svobodoljuben človek, zlasti ne demokratičen Amerikanec, s tem še ni rečeno, da smo proti ruskemu ali jugoslovanskemu narodu. Kdor čita naš časopis dobro ve, da nismo še nikoli zapisali ene same graje proti ruskemu narodu ali proti narodom Jugoslavije. Ponovno smo že pa zatrdili, da nam ni po volji teroristični in totalitarni režim nikjer, pa naj bo to v Rusiji, Jugoslaviji ali pa magari v Španiji. In kot svobodni Amerikanci čutimo, da imamo vso pravico napadati nedemokratične vlade ali režime, pa naj bodo že fašistični, nacistični ali komunistični. Med temi namreč mi ne vidimo nobene razlike, ker nobene razlike v bistvu ni. Oni dan je, na primer, pisec Lojze Adamič v svojem pamfletu strahovito napadel predsednika Tru-mana, kar je mogel storiti le v svobodni Ameriki. Kaj takega bi niti blizu ne smel v Rusiji ali v Jugoslaviji, to ve vsak in to ve tudi g. Adamič. Pa to ni point. Point je, da če je Adamič napadel predsednika Zed. držav, mi smatramo, da s tem še ni napadel ameriškega naroda ali Zed. držav. Prav z istega stališča torej trdimo mi. da ne napadamo ruskega naroda ali narodov v Jugoslaviji, če kažemo na napake tamkajšnjih totalitarnih vlad. Dostikrat smo že zapisali na tem mestu za vse, ki znajo čitati s svojimi možgani, da vlade pridejo in minejo, narod pa ostane. Mr. Truman, naš predsednik, katerega je Lojze Adamič izmaličil do gole kože, bo tudi šel ob svojem času, narod bo pa ostal. Ruski narod bo tudi ostal, ko o Stalinu že davno ne bo ne duha ne sluha. Jugoslovanski narodi bodo na svoji zemlji svoji gospodarji, k<> bo ime Tito morda le še strašilo za otroke. Zato pa moramo vedno razločevati med vlado in narodom. Ruska vlada je, na primer, danes bolj tiranska, kot je bila še kdaj k,atera carskih vlad. Diktatura jugoslovanskega kralja Aleksandra ni bila niti senca proti diktaturi sedanje Titove vlade. Sedanja ruska vlada ni nič manj imperialistična, kot je bila vlada za časa princa Potemkina. Toda v tem moramo razločevati dvoje. Carska Rusija je stremela po ekspanziji zaradi več ozemlja, Stalinova Rusija pa stremi po ekspanziji komunizma. Boljševiški mesija Lenin je učil svetovno nadvlado komunizma s krvavo revolucijo in to njegov naslednik Stalin zvesto izvršuje ali skuša uresničiti. In v to njegovo sfero spadajo tudi Zed. države, zato pa imamo vso pravico, pa ne samol pravico, ampak tudi dolžnost, da se upremo tej rdeči ofenzivi. To ni ofenziva ruskega naroda, to je ofenziva boljševikov ali komunistov. Te ofenzive komunizma ni napovedal ruski narod, ampak peščica fanatičnih boljševikov, katerim je Rusija samo za orodje ali orožje, kakor so orodje ruskim boljše vikom komunisti po svetu. Ruskemu narodu stoji danes z železno pestjo na čelu človek, ki niti Slovan ni, ampak Azijat. Torej kako more kdo trditi, da napadamo Slovane, če povemo katero gorko Azijatu Stalinu? Ameriški narod se vedno bolj upira komunizmu. Kdor ljubi pravo svobodo je dolžan to storiti. In ako se upiramo komunizmu, se moramo upirati tistemu, ki ga nam hoče vsiliti. Ko to delamo, se upiramo učiteljem komunizma, ne pa narodu. Predsednik Woodrow Wilson je nekoč rekel| da nimamo proti nemškemu narodu ničesar, ko se borimo proti kajzerizmu, ki hoče podjarmiti svet. Ruski narod ne svoraži Amerikancev in bi se rad seznanil pobližje z nami. Toda to mu branijo komunisti na vladi, ki se boje, da. bi se narod' od nas ne navzel demokratičnega duha. Prav isto je v Jugoslaviji. Vsi vemo, da so bili jugoslovanski narodi vedno naklonjeni Amerikancem, danes jim pa Titova vlada trobi na ušesa, da" morajo sovražiti Ameri-kance, ki jih hočejo ekonomsko zasužnjiti in kaj še vse. Narod ve, da temu ni tako, pa. nima moči, da bi zavrnil teroristično vlado. Nima moči, ker nima svobode pisanja, ne svobode besede. Posluša in molči, toda misli svoje. Ves čas, kar so ruski sovjeti na vladi, slikajo narodu lepo bodočnost, ki bo prišla jutri, in jutri, in jutri. Tekom vojne so jim oblastniki pripovedovali, da se bore za "sveto rusko zemljo? in jim obetali lepe in bogate čase po vojni, ko nastane mir in ko bo narod v miru drobil kos kruha, ki ga bo komaj držal v rokah, tako velik bo. Toda mesto tega je pa v Rusiji na vrsti nova čistka, novo priganjanje k delu za izdelavo orožja in koncentracijska taborišča se vedno bolj polnijo z. nezadovoljnimi, ki so že siti rdeče komande. Razni generali, ki so se proslavili v vojni, pa ki so postali pri narodu preveč priljubljeni, so že izginili s pozornice. Nekaterim so dali doma višje mesto — da jih tam lahko nadzorujejo. Maršal Konev je eden takih, ki se je v Avstriji preveč spri* jaznil z angleškimi in ameriškimi oficirji. Maršal Žukov je1 menda poveljnik neke garnizije v južni Rusiji. Tudi ta se je bil preveč sprijaznil z Amerikanci v Berlinu in je menda I postal preveč demokratičen. Kje je general Timošenko, ve-S do samo nekateri v Moskvi. Najsijajnejši načelnik zmago- J vitih kozakov, ki je drvel za Nemci Črnem morju, je čez noč izginil. Morda je bil preveč vojak, pa premalo komunist in! moral je iti, kdo ve kam. 1 Ruski narod je dober narod in če bi ne bilo vmes železnega zastora, ki so ga razgrnili komunisti pred njim, da ne more videti v svet, bi bil lahko v najožjih in prijateljskih zvezah z ameriškim. Ruski narod ljubi svobodo, pa je ne more uživati, ker je žrtev rdečega sistema. Njegovo edino orožje, ki je tudi orožje jugoslovanskih narodov, je potrpljenje. Vsem bo še zasijala svoboda. Bili so mogotci, kot Zen-kis Kan, Atila, Napoleon, cesar Viljem, Mussolini, Hitler, Tojo in drugi, pa jih ni več. Tudi Stalin in Tito bosta šla, prej ali slej. Narod bo pa ostal. Takrat ne bo več železnih zastorov nikjer po svetu. Takrat bo šele svet ena sama velika, svobodna družina. . . Boljševiki so napravili iz mogočne matke Rusije unijo sovjetov. Uradne Rusije ni več in Rusi so samo del Sovjetske Unije, kot so Litvinci, Mongoli ali vsak drug narod v sovjetskih republikah. Uradno Rusije ni več, torej kdo more reči, da napadajo "slovansko" Rusijo, če je pa ni. j BESEDA IZ NARODA nnHFnriimfw nrgMnrerarfmwMItnnn Iz urada tajnice "Clevelandske podružnice" Lige katoliške slovenskih Amerikancev Te dni je poslal Ladies Club iz Girarda lepo svoto $115.00— preostanek od slikovne predstave, katero so imele dne 24. novembra v pomoč siromakom v begunstvu. Tej svoti je pa priložila Mrs. Zore iz Girarda še $2, tako da je prišlo iz gi-rardske naselbine, $117.00. S tem ste pokazale girardske žene, ki ste se zavzele za to prireditev, da se zavedate, kako velika je potreba teh siromakov. Bog plačaj vsaki in vsakemu posebej, ki ste sodelovali pri tej prireditvi, da je bil uspeh tako sijajen. .Darovali so tudi: Mr. Louis Srpan (Krojiač) $10;' Neimenovan iz Euclid, O., $10; St. Clair Coal Co., Euclid, 0., $5; Mr. Louis Debelak, Euclid, O., $5; Mrs. Frances Od-lazek, $5; Mr. in Mrs. Frank Pierce, $3; Neimenovan, • Euclid, O., $3; Mary Globokar, $3; Mary Mihelcic, $1; Mary Bulic, ?1; Frank Narobe, $1. Prejeli smo tudi lepo vsoto darov iz collinwoodske naselbino, ker pa niso bila priložena imena posameznih darovalcev, bodo priobčena kakor hitro jih prejmem. Tudi iz newburške in šentvid-ske naselbine je bilo še nekaj darov, za katere imen še nimam na roki. Tudi ta imena bodo objavljena kakor hitro jih prejmem. Za sedaj: najiskrenejša hvala vsem! Poslali smo na glavni odbor Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev do sedaj $5,000.00. Morali pa bomo še zavihati rokave in poseči globoko v žep, da čimprej lahko odpošljemo še ostalo svoto. Obljubili smo, da prej ne odnehamo, dokler ne zberemo tukaj $10,000.00 za glavno blagajno Lige Katoliških Slovencev, iz katere se deli pomoč tam, kjer je najbolj potrebna. Zato pa dragi rojaki in rojakinje, sedaj ko so pred durmi božični pralzniki, ko se bodo delili darovi v.se na okrog, spomnite se tudi Lige in odločite gotovo darilo tudi za Ligo, za kar naj vas Bog blagoslovi. Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem. Naj novorojeno dete Jezus dodeli vašim srcem tisti božji mir, ki ga svet ne more dati. — Pozdrav. Maria Hoclievar. Spomnimo se trpečih Cleveland, O. — Dnevno beremo v časopisih, , kako iščejo svojce trpeči in preganjani ubogi naši rojaki, ki so razkropljeni po širnem svetu in prav tako tudi oni, ki so ostali v domovini. Ne od svojih lastnih, ker jih nimam več doma, pač pa od mnogih drugih, ki jih ne poznam, oni pa na en ali drug način dobijo naslov in prosijo podpisanega za pomoč. Naj bo povedano to, da naši, posebno oni, ki so izobraženi, zelo neradi prosijo, in kadar taki prosijo, potem mora biti že sila. Kar se danes dogaja po svetu, posebno našim ljudem, se ne da popisati. Mi tu, ki smo razvajeni v razkošnem življenju, kar razumeti ne moremo, da je kaj takega sploh mogoče. Poročila teh, ki se obračajo za pomoč de nas, morajo ganiti človeka. Ne pišejo pretirano, pišejo čisto resnico, a nam je neumljiva, zato se mnogokrat naredimo gluhe in si mislimo, da ni res tako hudo. Glasovi in pritožbe so take, kot glas vpijočega v puščavi. Izražajo se rekoč: "Sila nas priganja. . . gre se za življenje, da bi mogli vsaj obstati. . . da bi še mogli obleči. . . izčrpani smo. . . Moči nas zapuščajo. Obupani smo, trpljenje se vleče že dolga leta in že omagujemo." Mnogi nimajo svojcev v Ameriki, pa se obrnejo na kogar koli, če le dobijo njegov naslov in potem pa prosijo, da bi poizvedel za njihove če ne že sorodnike, pa vsaj sosede, znance, domačine, ki so iz istih krajev J doma. Večim sem že obljubil, da bom poizvedel za katerega in sem jim ustregel, olajšal trpljenje in .s tem vsaj pokazal dobro voljo, da bodo vedeli, da čutimo z njimi. Malo odgovora tem, ki se obračajo za pomoč, je že velika uteha. Ni trpljenje samo v tem, če nimajo kaj jesti ali kaj obleči, ampak je gorje tudi v tem, če se počutijo zapuščene in prezirane in posebno še, če se jim očita sramotno izdajstvo, ki pa v resnici niso nikaki izdajalci, to je le krivično natolcevanje in obrekovanje. Zato pa se jim s tolažilnim pismom stori velika usluga. Duš.no trpljenje je hujše od telesnega. Kjer pa trpi telo, trpi duša še, hujše. Zato pa ne smemo preslišati njih klicev. Ne smemo ostati nemi in brezčutni, postavimo sami sebe na njih mesto. Pomislimo pa tudi to, da so naši bratje in da niso po lastni kiivdi padli v tako nesrečo, ampak jih je doletela pač usoda časa. Zato pa moramo z njimi čutiti. Ne vprašajmo, kaj so in kam pripadajo — vsak, ki trpi je potreben simpatije in podpore. če se jih spomnimo, se nam bo to obilno povrnilo. Je mnogo naših ljudi, ki storijo v tem pogledu silno veliko. Nekatere moramo kar občudovati, a jih je pa na tisoče, ki potrebujejo podpore. Največji siromaki pa so oni, ki nimajo nikogar na svetu, na katerega bi se obrnili za pomoč ali vsaj za tolažbo, da bi tako vsaj vedeli, da še kdo z njimi sočustvuje. Naj navedem nekaj imen o-nih, ki jih sicer ne poznam, pa so se vendar obrnili name za pomoč ali posredovanje, da bi tako izvedeli za svojce v Ameriki. Ker sem nekaterim obljubil, da bom dal v časopise, naj bo to sedaj tudi storjeno, da ustreženi; njih vroči želji, da bi izvedeli za svoje domačine. Ravnokar je dospelo pismo j Borovničana, Kari Podboja, ki poizveduje za sledeče svoje sorodnike: Urh Frančiška, Urh I-i vanka, poročena Debevec, žerjav Matija, vsi iz Borovnice; dalje za Antona Podboj iz Laz. Zglasijo naj se mu na naslov: Kari Podboj, Klagenfurt, — Schmaltzbergweg 9, Austria. Vsakemu, ki je od tam doma ali pozna Podboja, mu lahko pošljem ali dam pismo, da ga prebere, ker je pismo zanimivo in polno zanimivih poročil. Pišite mu takoj, ker vam bo zelo hvaležen. Naj bo tudi omenjeno, da vsak ne piše samo iz potrebe ali za pomoč, nekateri iščejo svojce iz vzrokov domačih razmer in poslov. Ivan šmid, Poljanska cesta 28. Ljubljana, bi rad izvedel za bratranca Janeza Pavlič, ki je odšel v Ameriko 1912 ali 13. Dolgo časa se je mudil v Cleve-landu. Zadnje njegovo pismo pa je imelo naslov: Ivan Pavlič, 512 Eagle St., Fairport Harbor, Ohio. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj sporoči na naslov Ivana šmid. Družina Ane žura iz Družinske vasi, p. Bela cerkev pri Novem mestu prosi pomoči. Iz Klagenfurta je dospelo pi-sko poizvedujoče za družino A-lojzij Jaki, ki živi nekje v Ameriki okrog 30 let, doma je iz občine Mirna. Pismo je pri meni in dotični, ki ga pozna, naj mi sporoči naslov. Dalje imam pismo za Smre-karjeve in Uršičeve od Medved Fran je iz Višnje gore, od Marije Hrvatin, Gornji Zemon št. 29 in od Marije Lovšin, Dolnje Laze št. 47, pri Ribnici. Da boste lažje razumeli položaj teh, ki iščejo svojce in ki prosijo pomoči, naj vam služi pismo gori omenjene, ki ga pri-gbčujem dobesedno: "Vem, da se Vam bo čudno zdelo, ko boste dobili to pismo od tako nepoznane osebe. Res, čudno, pa upam, da me boste razumeli, ker sem zvedela, da se tudi drugi obračajo do Vas. Hudo je prositi, razmere, v ka.te-rih živimo, me silijo, da Vam razkrijem svojo bol. Vojska mi je pobrala brata, sina in ljubljenega moža še leta 1942. Sama sem slabotnega zdravja radi preganjanja. Ob 12. uri ponoči so me vzeli. Od groze in .mmiiiiiiiimm če verjamete al' pa ne imimiiiiiim;:} "V državi Indiani smo," sem rekel, ko sem opazil tak napis ob cesti. "Zdrava ostani, naša "beautiful Ohio" za en' teden. Upajmo, da se bomo zdravi in celi zopet videli čez nekaj dni." "Pa ni videti nobene razlike," omeni gospod Fronc. "Prav tako ravnina, lepa cesta, lepo obdelano polje." "In jaz nisem v Indiani prav nič manj lačen, kot sem bil v Ohio," sem skromno dodal, da bi fantje ne pozabili na slavnostni dogodek, ki nas čaka. "Hudo ješč ste," me prijazno opomni Mr. Grdina. "Precejkrat ste vzeli že danes v misel vsakdanje življenje. Pa ko bi morali vendar vedeti, da človek ne živi samo od kruha . . "Seveda ne! Treba je tudi malo župce in pa kakšno pratco zraven," mu veselo pritrdim, ker me je mož spomnil na popolno rihto, ki se mi bo predstavila, če straha se še oblekla nisem, kakor bi se morala za odhod. Ko sem se vrnila, je bilo vse izro-pano, bilo je za obupati. Edino zaupanje je še v Boga. Srčno bi vas prosila za kakšno staro obleko ali obuvalo, vsaka malenkost mi bo prav prišla. . . " Taka in podobna pisma prihajajo iz domovine ali od onih, ki so na tujem. Naj eden ali drugi, ki katerega omenjenih pozna, ali je mogoče od tam doma, kaj stori, če mu je mogoče. Ni na tem, kaj je in kam pripada, več kot to je, da je vreden naše pomoči. Ne pozabimo nanje. Ne izgovarjajmo se z raznimi izgovori. Ne zamudimo prilike pomagati jim, kajti enkrat se bomo veselili tega, če smo v stiski potrebnim pomagali."" Anton Grdina. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) voriti, ker so se bali ljudi. Komunistično glasilo pa pravi, da je ravno o tem treba govoriti, da ljudje spoznajo protiljudsko duhovščino. To je tedaj linija komunistične stranke, udarjati po duhovščini, da napravi razdor med ljudstvom in njo. Gonja proti duhovščini je tedaj po izjavi komunističnega glasila v liniji komunistične stranke. To je menda dovolj jasno povedano. KAKO SE SODI. — Naj s tem v zvezi po,vemo dogodek iz procesa proti župniku Cerkovniku. Menda se o tem še ni pisalo v ameriških listih. Ko je bil v Ljubljani proces proti šentjer-nejskemu župniku Cerkovniku, je bil za pričo tudi neki bivši domobranec, ki so ga imeli zaprtega v ječi. Temu so ukazali, da mora pričati, kako mu je župnik nekoč pokazal seznam dvanajstih partizanov, katere da je treba pobiti. Ko je bil jetnik pripeljan na razpravo, je jasno izjavil, da to ni res. Tedaj je državni pravnik planil proti njemu in ga začel zmerjati. Nato je ukazal, naj ga peljejo nazaj v ječo, ^dokler ne bo znova poklican pričat proti župniku. Fant je vedel, kaj to pomeni. Namreč novo mučenje. Bil je zlomljen in je ves zmeden izjavil, da je pripravljen pričati, kot je bilo ukazano, samo naj ga ne gonijo v nove muke. Na podlagi takega sodnega postopka je bil ustreljen župnik Cerkovnik. Ob priliki sem že pisal, da še danes hodijo po št'. Jerneju ljudje, o katerih je bilo rečeno, da jih je dal župnik pobiti. Toda Cerkovnik je mrtev in se ne more več pritožiti. IZ RAZPRAVE jfcRIČ. — Ko So v Mariboru sodili in obsodili bivšega generalnega vikarja za Prekmurje Ivana Jeriču, je državni pravdnik divjal, da je kle- rofašist. To zmerjanje torej uporabljajo komunisti po vsem svetu. Kdo* ni z njimi je fašist, če pa ima zraven še kaj vere je klerofašist. Po tem zmerjanju lahko spoznate komuniste in nijh ožje sodelavce. Ob isti priliki pa je državni pravdnik napadal tudi mariborskega škofa in njegov urad, češ, da se od tam širi in podpira kle-rofaŠizem. Mariborskega škofa sicer niso zaprli in ga sedaj verjetno tudi ne bodo, ker je težko bolan, značilno pa je, da noben škof ne odide komunističnemu zmerjanju. Kako naj tudi katoliški škof ustreže komujii-stom ? METLA. — Tako je naslov napada na redovnice v ljubljanskem komunističnem lističu "Tekmujemo." In kaj jim ni všeč? Na Karlovški cesti v Ljubljani je "Dom vajenk," ki ga še vedno vodijo redovnice. Tem redovnicam, da ni všeč "vzgoja v naprednem duhu." To je zabe-ljeno v listu z nekaterimi stavki o mračnjaštvu, kot se je zmeraj bralo o katoliški Cerkvi. Torej čisto v duhu prave linije komunistične partije. Toda še več. Te redovnice se ne udeležujejo masovnega "prostovoljnega" dela. In tu pride metla na vrsto. Vsaj pometat za drugimi bi lahko prišle te redovnice. Pa niti tega ne. Najbrž so mislile te redovnice po starem, da kar je "prostovoljno" ni "prisiljeno." Sedaj so jih kaznovali s tem, da so jih izbrisali' iz volivnega imenika in tako niso smele 27. okt. iti z drugimi srečnimi na volišče. Tako je krajevna oblast vzela metlo v roko in pomedla te ne-moderne redovnice iz volivnega imenika. Iz dopisa izgleda, da jih bodo kaj kmalu pomedli tudi iz tega "doma vajenk," ki je last redovnic. Ta dogodek je sijajna priča volivne komedije v Jugoslaviji. kaj vem, prav kmalu. "S pratico se bomo menda bolj malo nosili če kaj vem," je pristavil Jakšič. OPA nas še vedno straši, kot veste." "Vrag naj jo . . . sem hotel reči pes naj jo opali še OPA, ki nas uči kozjih molitvic," sem bil upravičeno hud, ki sicer nisem ravno lakomen na meso, pa se mi vendar zamalo zdi, da bi mi kdo ukazoval, kaj bom jedel in kaj ne. Stavka z "vragom" pa nisem izpeljal, ker sem se še o pravem času spomnil, da bi bilo grdo, če bi metal okrog sebe take grde besede ob pričujočno-sti gospoda Fronca. "Ampak bral sem," sem držal važno linijo o prehrani zvesto naprej "da imajo po tehle dežel-skih mestecih mesa, kolikor hočejo. Bi rad videl, če je to res. In če je, potem si bom naročil tolikšen steak, da ga bodo morali prinesti na mizo na tragah. ,V soboto sem vprašal mojega mesarja: 'John, imaš kaj mesa?' Pa se je pošlatal po svojih bedrih in rekel: "To je vse, kar ga je v moji mesnici tega ti pa ne dam." Vse je gorelo v meni od hude jeze. Pa veste kaj sem napravil?" "Ne vemo, pa saj nam boš že sam povedal," je naglo odgovoril Jakšičev .France. "Urihtal sem OPA in vso tisto cigani jo, ki nam gleda v pi-skre, pa kupil pri mesarju — lepo zrejeno kokoš. Tega sem se naučil od tistega iz Barb.ertona, ki je rekel: "Kaj men mar, če ni mesa, samo da se dobi kokoši!" Ni čudno, če se človek ob takih prijetnih razgovorih začno cediti sline in ti v notranji shrambi začne klenkati na "zvon sile," ki je toliko kot plat zvona. Sence ob potu so postajale vedno daljše kar je znamenje, da bo kmalu odzvonilo Zdravo Marijo, jaz pa že od zajtrka tešč. V prvem večjem mestu bom ustavil, sem sam zase sprejel konkreten predlog in se namlatil za en dan nazaj in za eno noč naprej. Visoka delegacija pa kakor hoče. V svobodni deželi smo in nikomer ne bomo posili basali v usta. Zavozimo v prijazno mestece, ki se nam je predstavilo z napisom: Kendallville. "Kaj ni čudno," sem se obrnil na spoštovano zbornico, "da se v Ameriki končuje ime skoro vsakega mesta ali vasi po naše?" "Kako po naše?" bi rad vedel gospod Fronc. "Vsaka naselbina skoraj ima ime s slovensko končnico "vile," ali ne? Naši Kranjci so morali matafiriti po Ameriki prvi, bi rekel. Posebno pa še v tej državi Indiani. Saj ima celo glavno mesto napol slovensko ime: "Indianapolič," sem tolmačil svoje znanje o zemljepis-ju. "Tukaj na mapi je zapisano Indianapolis," me useka vnic sosed Jakšič, ki je bil za uradnega kažipota in je verno držal zemljevid v rokah, v kolikor mu ni bila napoti cigara. "Tisto so potem Angleži spa-ckali. Le meni verjemi, da je bilo prvotno ime mesta Indianapolič. Kaj ne da je tako, gospod Fronc?" sem se obrnil do višje šarže na zadnjem sedežu, v upanju, da mi bo naglo potrdil, da bom tako lahko ugnal Jakšiča, ki zna sicer več kot hruške peč. "Pa ne vem," se je sladko zasmejal gospod F'ronc, "nisem še dolgo v Ameriki." Lepo v nav-tralno cono. jo je mahnil, pa naj z Jakšičem sama rešiva učeno razpravo, kakor veva in znava. Odgovoril je nekako tako, kot tisti, ki ga je neke noči ustavil ha mestni ulici človek in ga vprašal: "Oprostite, ali je tisto luna, ki sveti tamle gori?" Oni se ozre kvišku, preudari in odgovori: "Pa ne vem, sem danes prvič tukaj." "Poglejmo malo na levo in desno, če bi ne kazalo kje ustaviti za večerjo," sem opomnil družbo, ko sem krotil Buick, da .".mo si ložje ogledovali hiše ob cesti. Mislite, da smo tam večerjali? Eno figo smo, vam rečem.________, AHERISKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1046 Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Pogledala me je, in ko me je videla v paradi, je potegnila s predpasnikom po križastem obrazu in si popravila ruto, da se ji niso usipali lasje po čelu . . Zasmejala se mi je — ej veste, nekdaj, ko je bila še mlada in ni imela tega iazar-ja, je imela zame eno oko in pol — kakor staremu znancu. "Prav, prav, mi boš kaj povedal," je rekla in mi primaknila stol. Jaz sem kmalu spoznal, da žena ne ve, po kaj sem prišel . . Povedal sem ji, da bom njen gost dva dni . . Prestrašila se je tega in mi očitala, zakaj nisem prej prišel in se jezila na moža, da ji kaj takega ni povedal . . Potolažil sem jo, da sem z vsem zadovoljen. Ej, kako je bila vesela zaradi tega in se radovedno ozirala na moje prsi, kjer sta tako lepo blesteli moji svetinji . In zmenila sva se to in ono. Rekel sem ji potem, da je srečna, ker ima Lazarja. Nasmehnila se je nekako tako, da se mi je vsiljevalo mnenje, da pa morda le ni srečna . . Nekako žal mi je bilo zanjo . . Opoldne je prišel domov Lazar. Na rami je prinesel moti-ko, pod pazduho mlade koruze. Bil je bos, srajco na prsih je imel odpeto, rokave zavihane in po rjavi koži mu je lil pot, da se je svetil, kakor star baker. Širok slamnik mu je senčil itak resni in temni obraz. Motiko je postavil v kot, svežo koruzo je razgrnil v senci. Nato je pogledal v hlev. Otroci, ki so prišli ž njim, so se brž lotili dela. Poznalo se jim je, da so vajeni delati, da imajo ostrega očeta. In potem je prišel Lazar v vežo. Že pred hišo se je odkril in si brisal potno glavo. Ko me je ugledal, je osupnil in videlo se mu je, da bi me rad vprašal, česa iščem — a spomnil se je morda, po kaj sem prišel in je molčal. Obraz pa mu je postal še bolj teman. Sedel je na tnalo, na katerem se je sekala zelenjava, in hladil se je pihljajoč si s slamnikom sapo. "Zakaj mi nisi povedal, koga dobimo danes k mizi?" mu spoičitne ona. ".Skuhala sem kakor ponavadi." On se je pa porogljivo zasmejal in me zaničljivo pogledal. ' "Mar sem vedel, da bo zadela našo hišo taka čast, da bo Barbič naj,prvo stopil pod našo streho?" "Zakaj pa imaš prvo številko? . . Sem mar jaz kriv?" ga zavrnem jaz. On se ,ie ugriznil v ustnice in nekaj#zamomljal. Zdelo se mi je, da je malo zaklel. Jaz se nisem zmenil za to, ampak sem si mislil: Možje ste, mora biti že prav tako,' kakor ste uganili — pa sem gledal njegovo hčer, ki se je bila precej pripravila pomagati materi. Bila je taka, kakor mati nekdaj, dokler je ni preobrazilo trpljenje. Vse mi je bilo všeč na nji: zagorel^ lica, po- DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your be»t unless you do. If you tore in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple > Vitamin Capsules, the kind that hat this trademark 0NE1A|DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES MILES LABORATORIES, INC , Elkhart, Indiana nosni nosek, temni lasije, ki so se svetili kako svila, polni život, ki je bil vendar vitek in gibčen. Tudi ona je gledala moje svetinje, na katere sem v tistem trenotku skoraj pozabil. Gledala je moje ponosno navihane brke, in zdelo se mi je, da ji ugajam, zakaj oči so se ji zadovoljno smejale in vedno iopet proti meni. Ta ga bo pa lahko dobila; sem si mislil, in dejal Lazarju: "Dekle je pa kakor zarja." Zadel sem bil pravo struno, ki je prijetno zvenela in.boža-,la očetov ponos. Gube na njegovem obrazu so se pogladile in turo|bni mrak je zbeižal z njegovega obraza. Spoznal sem takoj, da sem dobil prave vojke v roke in sklenil sem, da jih ne izpustim iz rok, dokler bom živel vsled županove, modrosti ob Lazarje-vi milosti. "Punca ni nič boljša, kakor druge," je odvrnil oče navidez malomarno. "Ej, je pa gorša! . . Jaz to vem, ki sem videl že dosti sveta in dosti deklet." "Si bil cvet!" me je zavrnil 011. Dekle me je pa tako hvaležno pogledala, da bi se bil skoraj zjokal od veselja. Vsa zardela je pograbila skledo na ognjišču in jo nesla na mizo pod zeleno jablano. "Pa kar tako očitno se dekline ne hvalijo," se oglasi ona. A tudi njen veseli glas je pričal, da ji je bila hvala všeč . . . Potem smo šli za njo, za skledo pod jablano. Ko smo pomolili in je bilo treba zajeti, je meni manjkalo žlice. Zato sem obsedel in gledal v skledo. "Viš ga, kako se drži! . . . Ali ni zate?1' zareži Lazar. Tudi ona me sili: "Zajmi vendar!" "Ko bi imel žlico," sem opomnil skromno. "Kaj, še žlico!" zagrmi Lazar. "Tako ni uganjeno. Dva dni te moram prehraniti, a o žlici ni bilo nobenega pomen-ka." "Brez žlice vendar ne bom jedel. "Kaj meni mar! Bi jo bil pa seboj prinešel." Tako brž ga je bila premagala umazanost in sirovost. A ona je tarnala: "Jeh! . . Jeh! . . Tone,'kaj si boš mislil . ." In je- pogledala hčer, ki je naprav-Ijala na mizo in pozabila, da bom tudi jaz sedel k mizi. Zardela je do las, položila žlico in zdirjala v kuhinjo. Lazar je pa še vedno godrnjal, da ga je morala ona krotiti, češ: "Nikar ne golči, ne, kaj si bo kdo mislil." "Naj misli, kar hoče . . Jesti mu moram dati, žlice pa ne. Nihče me ne more prisiliti." Meni je bilo seveda težko, da bi bif najrajši izginil. Mislil sem si: — Oh, če bo zmeraj tako! — ko si nisem vedel drugače pomagati, §em mu pa zagrozil: "Oh, ko bi to-le vedel moj general!" "No, kaj pa bi bilo pQtlej ?" me zaverne prezirljivo in oblastno . . "Kaj? Bi že videli, kaj-! Pretaknil bi te!" sem mu dejal resno in ga srdit pogledal. On je kar poskočil in vpil: "Kaj? Mene pretaknil, me-rte, tvoj general? JColiko pa ga je, koliko " Kar pihal je vame, ki si nisem znal pomagati. "Ni ga dosti več — je že umrl," sem mu dejal, in takrat je prinesla hčerka žlico. Nisem mogla najti druge nego leseno." A preden jo je položila predme, se je premislila, obrisala svojo in jo dala meni, sama je pa zajela z leseno. Ta ljubeznjivost me je kar očarala, da .sem vzkliknil: "Oh, ko bi vedel za to punco moj general!" Linharl — prvi slovenski dramatik •j Majhen je po številu slovenski narod, toda kljub temu se lahko in povsem upravičeno primerja z najbolj kulturnimi narodi sveta. Iz njegove srede so zrasli možje, ki so ga dvignili do tako visoke kulturne stopnje, in eden izmed mnogih, ki po svojih pomembnosti prav nič ne zaostaja za velikim Trubarjem, genij alnim Prešernom ali globokim sodobnikom, Župančičem, je izreden mož, ki je podaril Slovencem prvo slovensko igro. To je bil Anton Tomaž Linhart, gorenjski rojak, doma iz tistega kota, ki nam je dal pozneje velikana učenosti Čopa in slovenlskega Goetheja, Prešerna. V tistem času, to je v drugi polovici 18. stoletja, je živel prav tako velik mož, sam uče-ajak, negovatelj slovenskega ,'ezika in nesebičen podpornik aaših kulturnih delavcev, baron iiga Zois. Zois je bil tisti,-ki je mlade-nu in še neizkušenemu Linhar-u pokazal pravilno pot, pot / domači slovstveni svet. Zois ,e prvi uvidel potrebo, da je reba dati slovenščini trdno po-ilago, slovnico in popoln slo-/ar slovenskega jezika. Težke-,a dela se je lotil sprva Blaž Xumerdej, tudi gorenjski ro-ak, njegovo delo pa je v Zoisovi družbi in z njegovimi dra-.ocenimi nasveti nadaljeval Anon Linhart. Kakor Trubar, ki ga je dvig-lila na površje reformacija, ta--o je tudi Linhart živel v dobi ■ olike francoske revolucije, ki ,e pokazala človeštvu ideale vobode, bratstva in enakosti, .n duh francoske revolucije je odločilno vplival tudi na njegovo miselnost in na njegov ivetovni nazor. Že zgodaj se je iiavzel novih idej, ;zato je za-matil stiski samostan, ki je utesnjeval polet njegovega du-ia in se napotil na Dunaj, kjer ;c mu je odprl nov svet, v katerem je v tistem času vrelo lovih idej, iz katerih se je po-:neje razvila francoska revolu-ija. V nasprotstvu s Trubarjem, ;e bil njegov pogled usmerjen la zapad, čeprav se je slovstveno šolal pri nemški klasikih. Obvladal je poleg francoščine še angleščino in z nav-lušenjem prebiral Shakespe-ireja, tega še do danes nepre-kosljivega in edinstvenega angleškega dramatika. Sad tega študija je bila prva njegova ^igra, žaloigra o "Miss Jenny Lowe", kjer je pokazal prve svoje nazore o novi-prekipevajoči dobi. Po Zoisovem nasvetu pa je izdal še istega leta knjigo pod naslovom "Cvetje s Kranjskega za leto 1781". V tej pesniški zbirki se je pokazal Linhart kot,, nežnega pesnika, z vročim srcem za vse lepo in resnično. Zoisov vpliv še ni prenehal, znova ga je skušal še bolj prikleniti na zdravo domačo zem-Ijo in na še neraziskano zgodovino. Zasnoval je obsežno delo "Poskus zgodovine Kranjske" v dveh zvezkih. Še več, hotel je napisati zgodovino vseh avstrijskih Jugoslovanov, na žalost pa je dokončal le zgodovino Slovencev, in to- do francoske ;zasedbe. V tem svojem pomembnem delu,je pokazal novo pot, kako se piše zgodovina kakega naroda. Obsojal je pretirani nacionalizem in preveliko povdarjanje zaslug posameznih narodov, katerih Zgodovinski razvoj se more gledati le v povezanosti in usodi sosednjih narodov. S tem je položil našim zgodovinopisjem tako trdne temelje, ki veljajo v glavnem še danes. Prelomil je s takratnim naziranjem o pisanju zgodovine in spada tako v vrsto najmodernejših takratnih zgodovinarjev. Njegovi poglavitni deli pa sta igri "Županovi Micka" in "Veseli dan, ali Matiček se ženi", kateri sta prišli tudi že na slovenske koroške odre in nista samo zabavali, marveč tudi navduševali naše, kulture la-ine 'ljudi. Sprva so povdarja-li, da je igra le kopija francoske veseloigre Beaumarchais-a, pozneje pa so ugotovili, da je delo izvirno, s samoniklo predelavo. V "Županovi Micki", ki je bila sicer prirejena po igri priljubljenega dunajskega dramatika , je postavil Linhart v igro, tako izrazite slovenske tipe, z živo slovensko besedo in živahnimi dvogovori,, da veje iz igre res pravi slovenski duh in domače razpoloženje. To bodo lahko potrdili vsi tisti, ki so imeli priliko in si ogledali igro. Kakor vsi naši veliki duhovi, tako se je moral tudi Linhart boriti z nazadnjaki, ki so takrat dajali ton vsemu kulturnemu življenju. Zato je mogo-e, da ga je obilno delo in borba tako zgodaj ugrabila. Umrl je star komaj 38 let. Vendar je Linhart postal s svojimi deli osebnost, ki bo za ved;n o z datimi črkami zapisana v na-si kulturni zgodovini, saj je s svojima dramatskima deloma dal naši gledališki umetnosti trdne temelje, na katerih je zgradil pozneje naš veliki Ivan Cankar in gracle še danes upa-polni talenti. V njegovih delih izstopa globoka narodna zavest in tista pristna ljudskost, Ki je edina v stanju vzpostaviti itik med umetnikom —- ustvarjalcem in ljustvom — uživalcem kulturnih dobrin." Vedno se je držal Zoisovega načela, da ;je treba pisati v ljudskem tonu in za ljustvo. Njegove veličine se je- prvi zavedal naš Prešern, ki mu je posvetil pesem v spomin in v hvaležnost. MALI OGLASI Bungalow naprodaj 7 sob, frame bungalow, 5 sob spodaj, 2 zgorej, na 18914 Ke-wanee Ave. Prodaja lastnik sam. Pokličite KE '0721. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, gorkota na premog, v dobrem stanju, velik lot, v okolici Superior in 55. cesta. Se lahko kmalu vselite. Takoj je potreba samo $600 na G. I. posojilo. Porath Realty 10522 Superior Ave. RA 5777 Mr. Pausic KE 8064 (246) MALI OGLASI Furnezi Novl furnezi za premog, plin. olje. gorko vodo ell paro. Resetting $15 — ClSčenJe «5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Oovorlmo slovenslr.o (XI Za 1 družino Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, 3 sobe spodaj, 3 zgorej, na 18914 Kewanee Ave. prodaja lastnik sam. Pokličite KE 0721. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD ) Get $4 for $3 out of your CHRISTMAS savings —invest in U. S. SAVINGS BONDS. Keep on BACKING YOUR FUTURE. IJTJTJTJTJTTLriJTJT-rm i 5 S K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ * POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa ic + ik + ic Posojila so napravljena na tak način, da se na r- glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. _) i Za pojasnila in informacije pišite na: p GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS LTLTnji_riJLnjTrmrLrLn jTrmruiTi-TLrui n njin Boiler and Furnace- Immediate Installation UP TO 3 YEARS TO PAY FOR Any size for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Burners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furnace — Plumbing. Call STEPHEN M. ROB ASH at W. F. HANN & SON 15505 Euclid Ave. MU 4200-01-02 Quick Service! 40 Years Serving Cleveland People ALL WORK GUARANTEED BELO DOBIJO ..................."....."" .............................. .............mili VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade Ženake od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite ae v " ']. The Ohio Bell Telephone Company ] »oba 901 700 Prospect Ave. Moške in ženske se sprejme f] za tovarniška dela * MOŠKE : inšpektorje trucker je ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu, Stalna zaposlitev z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co 1285 E. 49. St. '__(246) Sprejme se packers za Shipping Room inšpektorje 53 ur na teden Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. J (x) Lepa služba 'Sprejme se slovensko dekle, ki je nekaj vešča knjigovodstva za splošna pisarniška dela v novem podjetju. Predznanje ni potrebno. Služba je v Cleve-landu in bo odprta 1. februar-jja. Zglasite se pismeno na: John E. Lokar, 76 So. Dawson Ave., Columbus, Ohio. (246) S koruzo pitani prašiči Opaluženi v vroči vodi John A. Tompkins 3979 W. 25th St. Pod" Brooklyn mostom Tel. SH 3689 (Tues. X) Slovenski večer ob sredah 9. zveč. - 2. zj. GODBA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO 9 zveč. de 2 zjutraj , Zabava EDWARD GLIHA ORKESTER RALLIS CAFE E. 55. ST. IN SUPERIOR AVE. LrmrLTnnnjiririri jm n m-mrinxi nnnn in ADAM l ULLE PLUMBING & HEATING CO. li01LER.ll NA PLIN, BURNERJI NA PLIN P IN FURNEZI NA PLIN rj 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. TJlJ-lJU-LrLTLnj-l rLTLTrLTLrLnL njTJTJTJTJTJTJTJTJTjn Za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje pisarne in sicer 1 uro zjutraj 5 dni v tednu. Zglasite se pri Hoffman Bronze & Aluminum Casting Co. 1000 Addison Rd. (149) HITITE! HITITE! Dajte popraviti vaš radio in pralnik pred prazniki. Vse delo garantirano! Zastonj pridem oiskati in pripeljemo nazaj. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 Mesarja se sprejme Sprejme se izkušenega mesarja za delni čas. Zglasi naj se na 784 E. 152. St. ali pokličite GL 2836. (247) » Sprejme se Delavce f Inšpektorje Truckerje za 2. in 3. šift 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo z 60 let staro kompanijo. Bishop & Babcock Mfe. Co. 1285 E. 49. St. (251) Dekleta Ako ste diktafone operatorica, stenografinja in če želite zaposlitev v bližini, vprašajte Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Lakeside, Ave. ali telefonirajte HE 1000. (255), A GO O O JOB FOR YOU U; ;S2 Army ČHOOSE THIS • „■; FINE PROFESSION NOW! *______..: .. . __AMERIŠKA DOMOVINA. DECEMBER 17, 1946 ma na bojišče v Trosnikovi hiši. Cene se je bil namenil tisto nedeljo popoldne obiskati Trosnika, ker sta si bila dobra zaradi vina in ker ga je bil Trosnik povabil na •"bob". Ra-1 zni posli so ga zadržali, da je, pozno odrinil od doma. Ven- i dar je hotel počastiti tudi Trosnika, ker je počastil navadno vsakega krčmarja na "se-manji dan", ko se da na mizo kaj bolje pečenega in kaj bolje kuhanega. In sreča ali ne-srča je hotela, da je pridrdral v vas ravno takrat, ko se je začel tepež. Takoj izve, kaj se godi pri Trosniku, hiti naravnost v kuhinjo po tolkač in stopi v izbo, ikakor smo že povedali. Ni bil ravno lačen tepe-ža, toda potegniti se za Kraj-čevega Janeza se mu je zdelo toliko, kolikor potegniti se za Krajčevo Polono. JAREM PREGREHE (povest — spisal P. Bohinjec) NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt posegla v našo družino in nam odvzela našega preljubi)enega soproga in dobrega očeta FRANK IVANČIG i podomače Ločancov v R STO SLUZBt - \ PREKOMORSKO PREDELJE *—---izrecno Japonska in Korea Vi še vedno lahko izpolnite le listke v Redni Armadi Ako se vpišete v redno armado za tri leta imate še vedno dve važni prednosti: Izberete si lahko katerokoli vrsto službovanja, katere službena kvota je še odprta. Lahko se tudi prijavite za službovanje v gotovih pre-deljih preko morja, ki imajo še odprte zadevne kvote. Blagopokojnik je po daljši bolezni za vedno zatisnil svoje mile oči dne 20. novembra 1946. Pogreb se je vršil dne 23. novembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Nova višja plača, izobrazba, vežbanje, izkušnje, potovanje, to je del modernega vojaškega življenja. Oskrbite si podatke HHHPPPB9PH99QM9! pri vašem I). S. Army Recruit- ing Station. H I * Tj .Tv VAŠA REDNA ARMADA SLUŽI LJUDSTVU IN ČLOVEŠTVU V TOwlB^STroW^jTO VOJNI IN V MIRU. ■■■(■■ilAflfiHH Pokojni dragi je bil star 65 let. Doma je bil iz vasi Male Loče, fara Hrušica na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je mirnega značaja ter/ dober skrben soprog in oče. Spadal je k društvu Carnilo Tent št. 1288 TM in podr. št. 5 SMZ. ROOM 109 — OLD POSTOFFICE BLDG CLEVELAND, OHIO V dolžnost si štejemo, da se tem potom najprisrčneje zahvalimo vsem, ki so darovali tako krasne vence in cvetlice v zadnji spomin pokojniku, kar je pričalo, da ste ga ljubili in nam je bilo v tolažbo. VELIKA ZALOGA RAZNIH KORISTNIH Božičnih daril je na razpolago pri OBLAK FURNITURE 6612 ST. CLAIR AVE., HE 2978 Pri nas dobite tudi lepe stenske koledarje NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v srcu naznanjam, da Je Vsemogo6ni poklical v večnost in sem izgubil svojo preljubljeno soprogo. Agnes Tisovic ROJ. ROT Fokojnica je bolehala že dalj časa, a zadnje tedne pred smrtjo pa se je nahajala vedno v postelji. Umrla je 11. novembra, pokopana pa je bila 14. novembra na Kalvarija pokopališču. Rojena je bila 25. nov. 1876 v Studencu pri Krškem. Mojo iskreno zahvalo naj prejme Rev. Kirby, ki je pokojni-co previdel s sv. zakramenti, opravil sv. mašo, ter druge pogrebne obrede. Zahvala vsem onim. ki so darovali vence, potem za sv. maše in dali tudi avtomobile pri sprevodu. Zahvala društvu Delavec št. 257 SNPJ, ter podružnici št. 21 SŽZ za sodelovanje pri pogrebu. Dalje zahvalo vsem, ki so plrišll pokojnico kropit, kakor tudi onim, ki so mi stali ob strani ter me bodrili v tej težki uri. Ti pa, draga soproga, počivaj v miru, naj Ti bo lahka ameriška gruda. Bog daj, da se enkrat vsi snidemo tam gori nad zvezdami. Pokojnica zapušča bratranca John Felicijan. nečakinjo Anno Sustaršič, v starem kraju pa sestre Terezijo Stojs, Alojzijo Kerin, in Anno Pavkovič, ter se več drugih sorodnikov. Tvoj žalujoči soprog, JOSEPH TISOVIC. Cleveland. O. 17. dec. 1946. Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika, kol tudi vsem, ki ste darovali v gotovini mesto vencev. « Hvala lepa vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kot tudi vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Zahvalo izrekamo tudi nosilcem krste ter društvenikom za sprejem na pokopališče. Iskrena hvala Rt. Rev. Monsig. Ponikvarju za opravljene cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso postrežbo in pomoč v dneh žalosti ter za izvrstno urejen pogreb. Čudni voz se je ustavil pred gostilno. Vsi fantje, izležejo iz koša. Šepasti voznik pa se je ko parkrat peljal gori in doli po vasi na veliko veselje vaške mladine in vselej je zaklical pred gostilno: "Štacijon Trosnik. Pet minut." — Vsakikrat je naložil v koš nekaj otrok, in ko so se malone že skoro vsi spravili v koš, tedaj požene kij use s svoj im bičem in v hitrem teku jih odvede daleč iz vasi. Večji otroci so polagoma splezali iz koša, mali pa zagnali tak jok v košu, da je bilo skoro strah tudi šepastega voznika. Zato vendar-le obrne kij use in privede prestrašene otroke nazaj do Trosnika, kjer hitro nekdo pristopi in preverne koš, da so se otroci s šepcem vred izkobacali izpod njega. Otrok pa ni bilo videti več tisti večer na vasi. To je bila fantovska šala. Pripeljali so se na "semenj". A ko so fantje še skakali iz koša, že pristopi k njim tisti pivec, ki je bil nogo nastavil K raj cevem u Janezu. Vsi so kmalu pri svoji pijači., % Ifl^^JHI HraH ; JHH uHHanHijSHrL, .»•;•• in|HBn t^...', MMnflHr JBHj ■HHHHK,' 'V mHMMH V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA 1 IN BRATA Joseph Bajt ki je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 17. decembra 1945. Eno leto v hladnem grobu sin in brat oočivaš že. na Tvoj grob sladko solnce sije, v srcih živi pa blag spomin. Žalujoči ostali: STARŠI. BRATJE in SESTRE. Cleveland, O. 17. decembra 1946. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA I SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA I Joseph Lunder Sr. ki je zatisnil svoje trudne oči 17. decembra 1943. Spavai mirno v grobu tihem, kjer ni težav in ne skrbi, duša Tvoja pa pri Bog-u 1 nai se večno veseli. Žalujoči ostali: ' SOPROGA in OTROCI. 1 Cleveland. O.. 17. dec-. 1946. ; ■■■■nnHHHI t 11 Bodi vsem, ki Sle nam stali ob sftani, nas bodrili in tolažili ter sočustvovali z nami v težkih dneh ob izgubi ljubljenega, izrečena iskrena zahvala. Preljubljeni soprog in oče, stari oče in brat, tako prerano si zapustil nas, ki smo Te ljubili. Bridka je bila ločitev in težko Te pogrešamo. Storili smo, kar je bilo mogoče, da bi Te ohranili v naši sredi, toda usoda je zahtevala drugače in sedaj počiva Tvoje truplo v hladni zemlji. Spomin na Te bo pa živel v naših srcih do konca naših dni, ko se bomo enkrat snideli tam gori nad zvezdami, kjer vlada večni mir in blaženstvo! Počivaj v miru—snivaj sladko! ŽALUJOČI OSTALI: MARY, soproga FRANK, sin MARY CHARLAU, hči zet in dva vnuka JOHN, brat v Marble, Minn. URSULA VALENČIČ, sestra v Hibbing, Minn, V stari domovini pa zapušča brata JOSEPHA, sestri MARIJO in IVANO ter več sorodnikov. Cleveland, Ohio, dne 16. decembra 1946. i Zopet plešejo, pijo in se šali- '/■ jo in poj o. e . Šepasti voznik se je odpeljal i še enkrat s svojim kljusetom e iz vasi in se ustavil poleg nji- j 1 ve, na kateri je rasti a detelja i- prve košnje. Kluse izpreže in t priveže za vajeti k vozu. Voz c, pa zapelje na sredo detelje, si "Sedaj pa zri in čakaj!" po-e tolaži kluse in odide proti i- Trosniku. z Dekleta so se poi,zgubila, a Tudi po Franico je prišla ma-.- ti in jo gnala domov. Plesale o so sedaj tolikanj bolj Trosni-kove dekle. "Reza, ali greš plesat?" po-e vpraša Krajcev natakarico, ve-e liko deklo Trosnikovo. 0 "Počakaj, sedaj sem obljubi-s, bila Trpinčevemu." d "Ej, boš pa potlej šla z onim", odgovori Janez in jo č potegne v sredo izbe. Takrat pa skoči izza mize i. Trpinčev Tone iz sosednje va-'. si, Janezov tekmec. "Pusti jo! z Ali misliš, da moraš ti povsod ti zvonec nositi " il In predno Krajčev odgovori pograbi Trpinčev bokal in i. mu ga položi na glavo, da se - razleti na kosce in vino razlije 1 po Janezu, kakor bi bil v koli peli. Boj se začne. Ženske beže in kriče. Možarkaji pa so bili od. šli z večine ž nočjo vred domov. Kdor se je pa še obešal po klopi, pokazala mu je ženica proti domu. Trosnik gleda pri vratni ok-nici v izbo, kako se bo izteklo. Ravno je premišljal, kdo mu da največ iztržiti. "E", si misli, "ta-le Krajčev tako malokdaj pride, ne bomo ga branih." Krajčev Janez je bil, kakor bi trenil na mizi, da so kozarci poskakovali in noži se tresli. Tako pač malo kdo zna, da bi skočil s tal na mizo, ne da bi se kaj prijel zanjo. Bokal je lvraj'cevega Ho lik o omotil, da .-e je silno raztpgotil. Kamor je padla njegova roka, se je poznalo. Vendar je čutil, da se ne bo mogel dolgo braniti z samimi rokami. Njegovi tovariši so se bili z drugimi. Precej dolgo se tako bi-jejo — a le z rokami. Ti prigovarjajo, drugi odvračajo. Kar se odpro duri in v izbo mladenič s tolkačem v roki. Naravnost ga pomoli Janezu na mizi. Sedaj je bil Krajčev na konju. Le enkrat je zamah- i nil in zadel nekoga v ramo: | vsi so bežali iz izbe. Mladenič, ■ ki je prinesel Janezu rešilno | I orožje, je dobil s potoma eno , . pod nos, da se mu je kri poce-I dila. "O, Cene, odkod si se vzel?" I zakliče Krajčev in skoči na tla. V tistem trenutku prileti kamen skozi okno naravnost v tilnik; Janez omahne in pade I z mize na tla. "Oh, noga je preč!" zakliče I Janez in obleži kakor mrlič. I Pri padcu si je zlomil nogo. j Njegovi tovariši in Cene, ki I se je zopet polastil tolkača, že I . niso culi teh besedi. Iz hiše so j I stekli in udrli za nasprotniki. I I Kamenje in polena so letala I kakor ptiči po cesti. Šepasti voznik je bil že na- I pregel svoje kij use v detelji. I Toda Cene in Janezovi tovariši I ga zvežejo in prineso na vas. I Tam ga polože v korito, kjer I so vaščani napajali živino. Na- I vlečejo vode nanj, da se je do- I bro opral. Privezavši ga po- I tem dobro k vodnjaku, odidejo I po kij use. Kij use izroče ,z vo- i zem vred Ostniku, čegar je bila I tista njiva. I I m 1 Toda pri Ostniku so imeli bol- % nika. Hiša je stala malo stran od Trosnikove. Ker pa Kraj če-vega Janeza niso mogli prenočiti pri Trosnikovih, zato so ga odnesli k sosedu. Sedaj, pa si dragi bralec, sam razvozlaj zavete lane niti, katere je zavozlala spretna Ce-netova roka. Kako so fantje iz treh vasi hodili na zasliševanje v Kranj, kako je zdravnik šival rano Krajčevemu Janezu in uravnaval nogo, kako se je stari Krajec ipenil od jeze in srda, kako je klaverno hodila okrog Polo-jna, kako je Ostnik godrnjal in kako se je Franca ustrašila; to vse polagamo v naročje bralče-ve domišljije. Cenetu se je s tem posrečilo; da je priraste! Krajčevim ljudem na srce. Ni težko ume-ti, da je to tudi hotel. Zato h koncu le še povemo, kako je Črevesnikov stopil tako naglo-