LETO III.
LJUBLJANA, 18, SEPTEMBRA 1925.
STEV, 39.
mb>V9
tgLOUTNO PI^6o/Z^ tlHOi; EMiTY016 podati
10ifNtNO/OCiLA$iP<i ieNlKV/P6$AMEZNA IrEVILKA PO DIN I 50,
POŠT. ŠEK. RAt 13.138
ViSEDNI$TVOIN‘VPRAVA V VeiTELUKI TISKARNI/ ROKOPISI • $E • Ne * VRAČAJO / ANOKUMNIDO-PI$l$ENEPRIOBČV-lElO/POjTNlN A PLAČAN A V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Razvitje prapora v Mirni.
Brez posebne reklame, a s tem večjo žilavostjo se je pripravila Or-jima Mirna na svoj veliki praznik-Tekom triletnega obstoia ie sla vzporedno s celokupno organizacijo trnjevo pot jugoslovenskega nacionalizma. V zaničevanju in zasra-movanju je vzrasla, v preganjanju in trpljenju postala silna skala v temelju naše organizacije. In na tem temelju jo zavihral v nedeljo nov bojni prapor, nov izraz silne volje Orjune, da zbriše raz čelo naroda pečat robskih duš. nova nada onim, ki iih je sprejel pod svoje okrilje.
Suma naših praporov je zopet narasla, z njimi naraščajo vrste borcev za našo veliko idejo, borcev za svobodno solnce.
Že v prvi dopoldanskih urah so se pričeli zbirati v Mirni bratje sosednjih organizacij. Peš in na vo-zeh so prihajali Orjunaši v svojih mrkih krojih, da sprejmejo brate, ki pridejo z vlakom iz Ljubljane. Točno ob 9. uri je prispel vlak. Po iskrenem sprejemu so se formirale čete pod poveljstvom bataljonskega br. Simončiča in odšle prepevajoč nacionalistične pesmi v vas. Istočasno je prispela po cesti iz Trebnjega burno pozdravljena četa akci-jone s tovornim avtomobilom. Mirna je oživela na mah. Staro in mlado ie drvelo po vasi, pozdravljajoč došle.
Razvitje.
Vsled nepredvidenih zaprek se je moral program razvitja spremeniti.
Razvitje prvotno določeno na 11. uro se ie preložilo na 2. uro. Ob’ 11. uri se je vsled tega vršil sestanek četnih komandirjev in baonskih komandantov pod predsedstvom predsednika inž. Kranjca. Istočasno pa se ie vršila seja Zveze Dolenjskih Orjun. Na obeh sestankih se ie napravil načrt za delo Orjune na Dolenjskem v bodočnosti.
Ob x/i2. uri je dala tromba znamenje za zbor. Bataljon četnikov v kroju in dve močni četi v civilu. na čelu domžalska godba, sta odkorakali na prostor ki ie bil določen za razvitje in zavzeli mesto.
Točno ob 2. uri je prispela ku-mica s. Bulčeva v spremstvu brata predsednika Kranjca. Prapor pa so nosile belo oblečene deklice spremljane od četnikov. Na tribuno je stopil br. predsednik mirnske Orjune
Bulc
in spregovoril:
»Bratje, sestre! Prišel je težko zaželjeni dan naše organizacije, ko Imn'!«'?' bojni prapor. Prestali
nianie todn^61"0 trp!J'en'e in Pre^a-Manje toda Dremali; vsc ovU
re Seme naše Heie. wsd t0 našo lepo dolino, ie obrodilo sad
Danes vihra v njej or.ii,na§k.. _ra_ por. poživljajoč naše vrste k slogi in bratstvu, vabeč one izven njih, pod svoje okrilje. Ta bojni prapor je v prvi vrsti glasni klic našim bratom, ki jih bije še danes v obraz tujčeva pest, da vztrajajo dokler k,a ne ponesemo v njihovo zemljo, kamor ie namenjen, kar smo vezani storiti s 'prisego, kar smo pripravljeni storiti za ceno svoje krvi. Zahvaljujem se Vam bratje, ki ste prihiteli. da se veselite z nami na ta naš praznik. Bodite uverjeni, da se bomo odzvali tudi mi v bodočnosti, kakor smo se v preteklosti, kadar nas zovcte. da se radujemo ali tr-pimo z Vami. Zdravo!«
Po tem govoru ie povzel odu-ševljeno pozdravljen besedo
br. Marko:
Pozdravljeni bratje in sestre. Zdravo! Vodilna ideja našega jugo-slovenskega evangelija nas uči, da gorimo prebivalci ozemlja nad Cr-n,m morjem, sinje Adrije in bistre
Soče, od deroče Drave in mirnega Dunava tja do Soluna, en edinstven Jugoslovenski narod. Vsi. ki prebivamo na tem ozemlju, smo bratje, ne mogoče eden starejši, drugi mlajši, temveč bratje brez razlike z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami. Ujediniti ta narod v eno edinstveno svobodno državo, to je naš cilj.
Ta ideja ni od včeraj, ona je tako stara, kakor ie star na§ narod. Odkar nas pozna zgodovina, se vije Ideja ujedinjeniai . Jugoslovenov kakor svitla Droga kroz njo v katero so uvezena premnoga slavna imena njenih prvoboriteljev, ki so posvetili vse svoje življenje v dosego tega cilja. Kdor ie zasledoval zgodovino. ta se bo ob tej priliki spomnil Ljudevita Posavskega, slavnega doma Nemanjičev s carjem Dušanom Velikim, Matije Gubca, ki so ga lastni bratje sežgali na razbeljenem prestolu, Petra Zrinjskega in Frankopana. Gaja in Ilirizma, našega jugoslovenskega vladike Juraja StrossmaverJa in zadnjega med njimi pa prvega po zaslugi Petra Ka-radjordieviča. Velikega Osvoboditelja, prvega jugoslovenskega kralja. Mnogim se je deloma posrečilo doseči cilj. toda črna nesloga je zopet uničila njih delo in vkovala narod v novo robstvo.
Ogromne so bile žrtve, ki jih je narod položil na oltar Jugosloven-ske ideje. Kdo prešteje kosti njegovih najboljših sinov, ki leže razmetane po bojnih poljanah Evrope, kdo je v stanu opisati vse trpljenje in obupne vzdihe onih, ki so ječali po temnih ječah naših tlačiteljev?. Kako ogromna bol tlači nepreskrbljene sirote in vdove? h vsega tega gorja je vzklila današnja Jugoslavija. ki Jo je ustvarila jugoslo-venska ideja. In če je bila žrtev tako ogromna, potem ie naiša dolžnost skrbeti, da bo obrodila tudi obilne sadove.
Komai pa se je ujedinjeni in osvobojeni narod oddahnil od pre-stanega gorja, že so vstali v njemu krivi preroki, ki vsled nizkotne sebičnosti ne morejo videti vzvišenega cilja pred seboj in začeli so ga razdvajati. Zanesli so med njega nanovo plemensko, versko in strankarsko mržnjo, učili so ga. da nismo eno, da nismo bratje, da se moramo, kakor v prošlosti. sovražiti med seboj. Ko smo videli jugoslovenski nacionalisti, ki smo se 18. leta utrujeni umaknili v ozadje, da se odpočijemo od prestanega gorja, ko smo videli kaj se v novi državi godi. smo pohiteli zopet na plan, da preprečimo grozeče zlo. Začeli smo se organizirati — in narodu širom države propovedovati evangelij bratske ljubezni jugoslovenskega nacionalizma. Naše besede so padle na rodovitna tla in naše vrste so se množile.
Ko so pa videli naši nasprotniki, da odpiramo narodu oči in da so šteti dnevi njihovega gospodstva, tedai se ie pričelo nanovo preganjanje jugoslovenskih nacionalistov. Najprej so nas pričeli obrekovati in so v to svrlio vpregli vse njihovo časopisje, potem pa so se začele nanovo polniti ječe z .iugoslovenski-mi nacionalisti in znova se ie prelivala njihova kri. Položili so na al-tair ideje svoja življenja Milan Cer-var. Rade Filipovič, Franjo Siaus, Toša Radojčin, Martin Čičin-šajn, Avgust Migič in vam vsem poznani naši nepozabni drugovi France Žlajpah. Stanko Žnidaršič in Žarko Bolta vzar. (Klici Slava!)
Mi smo to dobro preizkušnjo junaško in hrabro prestali Nismo klo* nilil Naše vrste so se kljub nečuve-nemu preganjanju množile. Danes molče naši nasprotniki, konec je obrekovanja, kajti narodu so se zate.e odpirati oči. In zakaj so nas
preganjali? Ker smo učili bratsko ljubezen vseh Jugoslovenov.
Kaj hoče torei Orjuna? Ona zbira vse poštene in dobre državljane v čvrsto organizacijo. Ona hoče ustvariti močno in složno edinstveno državo. Ona hoče odpraviti vso mržnjo. ki vlada danes med isto-krvnimi brati, ker ie ravno ta mrž-nja glavni vzrok vsemu zlu v državi. Ko pa bode ta država dovolj močna, tedaj pohitimo čez provi-zorne meje tja do bistre Soče. tja do Oospe Svete, da ponesemo svobodo tudi onim bratom, ki danes še ječe v tujem robstvu. S temi smernicami razvijam danes nov prapor in vas vabim vse, ki ste istih misli, strnite se okrog njega, da bo naša moč večja, da čim preje pridemo do končnega cilja.
Iskrene, tople besede br. .Marka so rezale vsem v srce. Odkrivale so vso bedo narodne razdrapanosti, pokazale pa so neizmeren zaklad, ki ga hrani pravo orjunaško srce, zaklad ljubezni, poštenosti in nezlomljive volje.
K praporu je pristopila s. ku-mica ter privezala krasno izdelani trak z besedami:	»Pripenjam
trak na ta bojni prapor v trdni veri. da bo vedno pomagal uresničevati vse nade. ki iih gojimo ob njegovem razvitju. Nai bo glasnik ljubezni in miru bratom, strah in trepet sovragu. Pripenjam trak z eno željo, da mu bom mogla kmalu pripeti lovorjev venec, znak zmagovalca.« Krepki Zdravo - klici so spremljali govor s. kumice. Opominjajoč na težko nalogo, ki si io je stavila Orjuna, na rešitev zasužnjenih bratov, je pripel četnik mirnške Orjune žalni trak.
Visoko dvignjen ie zaplapolal novi prapor v rokah br. Mairka. ki je spregovoril obrnjen proti br. Bulcu; »Br. predsednik, na praporu či-tam ime Snežnik, znamenie. da ste si izbrali njega kot kraj, kjer ga zasadite po . zmagi. Vedi, da leži tik pod njim moje rojstno mesto in da si sprejel v svoje varstvo tudi mojo rojstno hišo! Kot sin te zemlje Te poživljam, posveti vse svoje sile v to. da ji poneseš svobodo. Na tem pohodu pa bratje nai Vas vodi izrek. ki je napisan na praporu celjske Orjune: »Raje krvav kakor ponižan!« Brat predsednik ie sprejel prapor zaklinjajoč se. da je četa, ki je zbran,ai krog njega, vedno pripravljena za pohod, pripravljena je vedno pasti, nikdar kloniti. Nato je sprejel prapor praporščak br. Strah z besedami: »Zaklinjam se na svojo orjunaško čast in poštenje, da bom čuval ta prapor s svojo krvjo ter ga izročil čistega kot sem ga sprejel. Tako mi Bog pomozi!«
Ob zvokih državne himne se je sklonila šuma praporov, da poljubi svojega najmlajšega brata in ga sprejme v svojo sredo. V tem tre-notku je zaigrala solza v očeh marsikaterega že sivolasega borca.
Po končanem razvitju se je formirala povorka. Iz vseh hiš, kjer se je pomikal sprevod, se je vsipalo cvetje na Orjunaše, narod je navdušeno pozdravljal Orjuno in klical Jugoslaviji in neodrešenim bratom.
Defile.
Mirna je pokazala svoje izrazito orjunaško lice, kot še nikdar poprej. Na prostoru razvitja se je vršil na to defile pod poveljstvom br. Simončiča.
V strumnih vrstah so korakali' naši četniki mimo funkcionarjev in sklonjenih praporov. Vzoren nastop naše akcijone je Donovno pokazal disciplino, ki vlada v vrstah naše vojske, hrbtenici naše organizacije.
.Veselica.
Pričetek veselice se je že iz omenjenih razlogov zakasnil, ven--dar ie uspela tudi ta v vsakem oziru. Vzoren red, ki je vladal na veseličnem prostoru je dojmil na vse navzoče kar najbolje. Navzoči pri-prosti narod se je naravnost čudil
vzorni disciplini, ki je vladala ves Čas naše proslave v lepi mirnski dolini. Tako tudi niso prišli na svoj račun oni blagoslovljeni in maziljeni gospodje, kateri so napovedovali že cel teden v naprej poboje in pokolje ter vznemirili pristojne oblasti, da so koncentrirale večjo množico orožništva.
Pri tej priliki moramo omeniti čudno zadržanje orožništva napram državni himni. Dočim se baš Orjunaši neprestano trudimo in to tudi z uspehom, da-vsadimo v srce našega človeka kar največje spoštovanje napram državni himni, niso smatrali gospodje orožniki potrebnim izkazati ob igranju himne po-čast. kot so jo dolžni že po svojem reglementu in ukazu pristojne komande. Na ta način se ti možje, ki
®E
Rna
LJUBLJANA S
i :
Š MESTNI TRG S S
TOy,i
■ti
so po izjavi nekega bivšega ministra. nositelji in prvoboritelji narodnega in državnega edinstva na deželi, postavljalo v poze rušilcev tega, kar mi s tolikimi težavami gradimo med našim narodom, ki ne izpremeni svojega naziranja tako čez noč. kakor radičevi republikanci.	R.	P.
T. P. D. in cene premoga,
Premog in petrolei sta danes v svetovnem narodnem gospodarstvu dva činitelja. na katera mora računati vsak politik in narodno gospodarski delavec. Oba ta dva elementa sta postala zadnje čase pravcati motorni gibalni sili vsega svetovnega političnega in gospodarskega delovanja. Podrediti so se jima morali vsi ostali politični in gospodarski interesi, ki so doslej diktirali smernice politiki posameznih držav.
Naša država še zaenkrat ne razpolaga z bogatimi petrolejskimi vrelci, najsi so znana obširna petrolejska polja. Tako, da se zaenkrat v tem oziru še nima boriti s kakimi posebnimi težavami in ovirami, ki bi izvirale iz hotenja kake države spraviti te petrolejske vrelce pod svojo interesno sfero.
S premogom je Jugoslavija bolje založena. Sicer se v njej ne nahajajo premogokopi črnega premoga ali antracita, nego samo rjavega premoga, ki pa je zelo dobre kakovosti. Precej premogokopov se nahaja v državni lasti. Večina premogokopov pa je vendarle last tuje kapitalistične Trboveljske pre-inogokopne družbe, s katero smo se imeli priliko pobavltj že več kakor enkrat.
Njeno postopanje napram delavstvu ie že tako proslulo. da ga nam na tem mestu ni potreba ponovno naglašati. Dovolj je samo pogled na naravnost vnebovpijoče posamezne delavske barake, kojih slike vise v »Hlgijenični razstavi« na Velesejmu, ki govore več kakor cel niz na-
ših člankov. Plače, ki jih prejema ta naš od dela in napora že itak popolnoma izmozgani proletariat, pa so tako sramotno nizke, da z njimi ni mogoče kupiti rudarju s številnejšo družino niti soli in moke za nezabeljeni sok.
Navzlic temu. da so režijski izdatki spričo tega postopanja z delavstvom. skoro gotovo poleg rudnikov na Kitajskem, najmanjši; je baš trboveljski premog v primeri z drugimi enakovrednimi premogi gotovo najdražji na svetu.
Vse to pa zato. ker uživa družba krivonosih gospodov, ki stoje v bratskem zagrljaju z ducatom slovenskih slamnatih mož na čelu Trboveljske premogokopne družbe, posebne privilegije in zaščito države. Dočim mora v vseh drugih dr-1 žavah slediti industrija tistim smernicam razvoja, kakor jih diktira država; doživljamo pri nas to. da se vsa zadeva vrši v obratni smeri in da oktroira privatna kapitalistična družba svojo voljo državi. Zgled temu so opcije zagrizenih nernčur-skih uradnikov, ki jih je Jugoslavija sprejela v svojo državljansko zvezo.
V znamenju teh posebnih privilegijev stoje tudi cene premogu. Te popolnoma odgovarjajo milijonskim dobičkom Trboveljske družbe, ki so izkazani na papirju, poleg onih. katere se uporabi za »rezerve za vsak slučaj«, ki tudi gotovo niso baš maloštevilne.
Pogled na cene premoga na svetovnem trgu nas dovolj pouči, da je trboveljski premog relativno napram vsemu ostalemu najdražji
in da bi morala biti njegova cena že z ozirom na svetovne cene znatno nižja, kakor je sedaj. Je to že na prvi pogled žalostna konstatacija, ki pa zadobi še vse globje oblike tedaj, ako se pomisli na posledice teh previsokih cen.
Naše narodno gospodarstvo trpi že itak silno pod neznosnim davčnim bremenom in Izžemalno taktiko raznoimenskih, a po večini tujeka-pitalističnih bank. K tema dvema tlačiteljema naše privrede. ki sta tudi velika povzročitelja današnje krize in zastoja, pa se priključuj-kot tertius velemožna Trboveljska s svojim premogom. Znano je, da konsnmirajo državne železnice silne množine trboveljskega premoga, za katerega izda država vsako leto lepe milijone. Poznano Pa je tudi, da je ta premog slabše kvalitete in da ni baš najpripravnejši za kurjenje železniških strojev ter da ga uporablja država v prvi vrsti zato, da podpira »nacionalizirano T. P. D.« in bedne rudarje, ki jim nudi s tem gotov kos kruha. Ni pa to menda poznano gospodi v masivni palači na Aleksandrovi cesti, ki prodaja ta premog državi po dale-ko višjih cenah, kakor je v resnici vreden. V narodnem gospodarstvu velja zakon, da ie treba breme stroškov prevaliti vedno na druge rame. In tako dela tudi država, ki je prevalila posledice teh visokih oen premoga na one. kateri se poslužujejo železnice. So to v prvi vrsti naši industrijalci in trgovci, ki zopet molče plačujejo državi enorm ne železniške tarife — v zavesti, da jih bo plačeval konzument.
Posledica tega je, da mora po beraško plačami intelektualni dela-
vec. mali kmet, obrtnik in proletarec nositi poleg neštetih drugih še to breme ter na ta način s svojimi krvavimi žulji in neznosnim trudom prisluženimi beliči polniti nikdar polne blagajne krivonose družbe, ki ima danes v posesti večino delnic Trboveljske. Da pa seveda tu niti ne govorimo o nadrobni in direktni prodaji premoga, ki si ga nabavi naš človek za svoje gospodinjstvo. Saj ga mora plačati malo manj kot v ekvivalentnem razmerju s težo v. zlatu.
Pri takih razmerah potem seveda ni čudno, ako kupuje Trboveljska banke in se vtika v posle, ki bi pristojali preje vsakomur drugemu, kakor njej. Priporočati bi bilo v tem slučaju, da odvišni denar rajše naloži v svoje naprave. Izboljša naj higijensko in socialno stanje svojega delavstva in poskrbi, da se bodo ti odvišni dohodki, ki menda po dejstvih soditi, zdaleka presegajo redne. skrčili tako. da se bo to Doznalo tudi pri ceni premoga.
Ker poznamo dobro vse skrite nagibe, ki jo naganjajo k temu udejstvovanju na škodo našega naroda, smo prepričani, da bo naš nasvet ostal čisto brez haska. Zategadelj pozivamo vlado, posebno še gospoda ministra rud in šum. ki se vedno ponaša, da mu ie blagor države in naroda nad vse; nai vendar že enkrat temeljito pogleda na or-ste gospodom okofi Trboveljske In jim temeljto pokaže da le v tej državi nad zlatim teletom, tudi še kaka sila. ki bo nadvladala tega doslej vsemožnega mogotca in da ta sila ni samo Orjuna. kakor ie bilo videti doslej.	A. V.
Tužni glasi.
Iz Koroške. Kdor mirno in pre-vdarno opazuje delovanje naših nemškutarjev, ta mora dobiti nehote utis. da postajajo ti zadnje čase močno nervozni. Neprestano stikajo glave in se družijo med seboj celo taki. ki doslej niso marali kaj dosti drug za drugega. Tako na primer delajo zadnje čase čisto v bratskem objemu in slogi socialdemokrati in velenemci, ki se naravnost kosajo kdo bo bdi Slovence zatiral. Par izjem, ki pa imajo za podlago le to, da so v dotičnih krajih socialdemokrati v manjšimi, tne igra nikake uloge.
Z velikim strahom se ozjrajo ti naišl pangermanl proti Karavankam, izza katerih pričakujejo dan za dne,-vom »nevarnega sovražnika, ki preti Koroški«, kot vedo tako lepo povedati vsako nedeljo pred vežbo Hackenkreutzlerjev razni koman-
danti istih. Upamo in verujemo, da je strah teh naših zatiralcev upravičen ter da bo kmalu minul čas, ko se nas lahko nekaznovano ubija, napada, požiga naše domove, ropa naše hleve in shrambe. Dotlej pa bratje v svobodi mislite na nas in pripravljajte se na veliki trenutek. ki ga ne smemo nikdar več zamuditi. kakor toliko nesrečni 10. oktober.
Eden v imenu onih tisočev. ki so ostali zvesti.
Svobodoljubni črnosrajčniki niso zaplenili nič mani kakor 12 zaporednih številk »Novic«. S tem so dosegli slavo najreakcionarnejših zatiralcev tiska, napram kojim je še celo kak balkanski tiskovni zakon naravnost zelo demokratičen. In potem še pravijo nekateri, da ni Italija • najsvobodoljubnejša država na svetu.	,<	..
A. E. G. »Union", Celje.
A. E. O. Union, jugoslovensko d. d. za elektriko v Celju« ima še vedno zaposlene 3 Nemce, katerim je že davno potekel dovoljeni nastanitveni rok. pa se še vedno nemoteno šopirijo na mastno plačanih mestih, ki bi jih prav lahko upravljali naši ljudje. Dasiravno se že nahajajo par let na naši zemlji, se iim vendar ne zdi vredno priučiti se našemu jeziku, jeziku naroda od katerega milosti živijo.
Da se jako pridno gibljejo in ne smejo manjkati nikjer, kjer se zbirajo naši ljubi sodržavljani Nemci in nemškutarji, se samo ob sebi razume. Da pa s podrejenim uradni-štvom slovenske narodnosti postopajo iako socialno in po vzorih Avstrijskih Kaserne - feldwebelnov. je princip teh gospodov, ki nota bene vlečejo mesečne plače kakor je ministri nimajo, uradništvo pa naj bo zadovoljno s pai' dinarji.
Posebno eden teh privandran-cev, ki ga najbrže niso mogli nikjer trpeti, je jako socialen človek, kateremu so naši zakoni deveta briga. V njegovem oddelku se mora delati kakor on hoče, dosledno preko uradnih ur. ob nedeljah In Plaznikih. ne da bi za to uradmstvo prejelo zakonito določeno 50% doplačilo. Da je sain na boljšem gmotnem stališču, mora en uradnik opravljati kar dve službi. Knjigo-
vodkinjo je enostavno odpravil, ker je bila tako malomarno plačana, kakor noben delavec, kar je pa ostalo uradništva slovensko narodnosti, ga pa izkorišča kolikor pač le more. Kdor se pritoži, pa ima zanj pripravljeno dobro parolo: »Wem es nicht so recht ist. kann er gehen. Leute findet man immer genug?«
V ilustracijo bodi samo omenjeno. da ima uradnik manj plače kakor pa uradni sluga. Pač žalostna resnica, da se danes naši ljudje izkoriščajo na vse mogoče načine, različni privandrani tujci pa horend-no plačujejo, kar je le že splošno znano.
Da se takim ptičem kolikor mogoče poskrbi nemoten po vrat z »Balkana« nazaii v daljni Heimat-land. priporočamo celjski politični policijski oblasti, da naj odpre oči in začne pometati, kjer treba, da ne bo treba poskrbeti Orjuni. da se bo zakon o zaposlovanju inozemskih delavcev in nameščencev tudi pravilno izvajal, ker kakor je videti sedaj, ni policijska, oblast v tem slučaju ničesar ukrenila, inšpekcija dela pa ii ie pri tem poslu zvesto sekundirala.
Uni mil IS Si! ISZHM!! SUHte.
THE REX CO., Ljubljana.
Naš pokret.
Ljubljanska oblast.
Orjuna Vrhnika sklicuje sestanek vsega članstva za soboto zvečer, dne 12. t. m. ob 20. url v čitalnici. Na sestanku bo poročal delegat Oblastnega odbora. Udeležba za vse obvezna.
Orjuna Jesenice ima v nedeljo, dne 13. septembra ob 9. uri dopoldne izredni občni zbor v restavraciji Humer. Ker je ta izredni občni zbor odločilnega pomena za nadaljnji obstoj te naše prevažne obmejne postojanke, je udeležba za vse člane brez izjeme strogo obvezna. Vsak neopravičeno izostali bo javno na občnem zboru izključen iz organizacije.
Občnega zbora se bo udeležil tudi delegat Oblastnega odbora.
Orjuna Kranl priredi v nedeljo, dne 13. septembra 1925 v »Narodnem domu« veliko veselico, pri kateri svira salonski orkester Narodne čitalnice in tamburaški zbor »Edinost«. Na programu je ples. šaljiva pošta, paviljoni, keglanie na dobitke, ki se prične točno ob 8. ur*-zjutraj in konča ob 11. uri zvečer.
Veselica se začne točno ob 4.
uri popoldne. Vstopnina 5 Din. Vabimo nanjo vse člane, posebno še Ljubljančane, ki imajo za povratek nazaj lepo zvezo.
Prireditve Orjune, ki so se vršile ob praznikih, so vse prav po voljno uspele in prinesle zadovoljiv finančni efekt.
Praznik žrtve se je vršil dne 30 avgusta v Novem Sadu in ie P.rav lepo izpadel. Na javnem zboru, ki se ga je navzlic silnemu nalivu ude ležila velika ’ množica, sta govorila brat podpredsednik Direktorijuma Niko Bartolovi č in brat oblastni čel-nik novosadski Dobroslav Jevdje-vič. ki sta žela za svoie odkrite in moške besede odobravanje zbrane množice.
Sestanek četniške sekcije Orjune Logatec se je vršil v nedeljo 6. sep tembra 1925. Obisk je bil prav lep. Po daljši debati, v kateri so se iznesle razne osnove za bodoče delo je bil izvolien za mestnega glavarja
namesto dosedanjega pokojnega br. Janezai Nagodeta, enoglasno brat .Velko Maroli.
Ob tej priliki je bila izrečena tudi želja četnikov, da se še po mogočnosti vrši razvitje prapora to leto. Radi nediscipliniranega vedenja ob priliki zadnje bataljonske vaje na Grahovem sta bila kazno* vana z javnim ukorom br. Matevž Frank in Marinko Oton.
Novo poverjeništvo v Krmelju na Dolenjskem šteje že sedaj preko 30 oseb in bo v najkrajšem času preobraženo v samostojno delavsko Orjuno. Najsi so že gotovi gospodje zelo napeli vse svoje moči. da bi ta porast zavrli. se iim vendar to le ni posrečilo.
Mariborska oblast.
Priprave za ustanovitev nove Orjune Sv. Pavel pri Preboldu. Nar
predovanje našega pokreta zaznamuje zopet nov uspeli. Na iniciativo narodnih delavcev v Sv. Pavlu pri Preboldu se ustanovi kmalu nova Orjuna za ta kraj. Priprave so v teku in upamo, da bomo lahko kmalu poročali o prvem sestanku.
Izlet na Holmec. Dravograjska Orjuna ie priredila na praznik 8. t. m. članski izlet na Holmec ob av-strijski meji. kateremu so se pri« družili tudi Orjunaši iz Ouštania in Prevalj. Na Holniecu se je vršil sestanek v svrho končne izvedbe no-: ve Orjune Holmec. O izletu in sestanku bomo še poročali.
Izlet v Podčetrtek. Orjuna Šmarje pri Jelšah je priredila n,a praznik 8. t. m. izlet v Podčetrtek, kjer se je vršil sestanek v svrho ustanovitve Orjune Podčetrtek. Obširnejše poročilo sledi.
Tretja redna seja Oblastnega Upravnega Odbora Mariborske oblasti. V nedeljo 30. avgusta dopol« dne se je vršila v. tajniških prostorih v »Narodnem domu« v Mariboru tretja redna seja O. U. O. Člani odbora so bili skoro polnoštevilno zastopani, le par jih je poslalo pooblastila. Na seji so se razpravljale razne važne zadeve in so bili do« nešeni tudi tozadevni odločilni sklepi. Konstatlrati moramo z veseljem, da ie vladala na seji izredna soglasnost in so bili vsi sklepi sprejeti enodušno. Iz poročila oblastnega političnega tajnika je bilo razvidno, kako uspešno se širi pokret zadnje čase. Število organizacij in poverjeništev se bliža prvi stotini. Važno je bilo poročilo o politični situaciji. O. U. O. je ukrenil vse potrebno. da nas eventuelni bodoči dogodki v naši lokalni politiki ne najdejo nepripravljene. V zvezi s tem se je sklenilo razviti močno propagandno delo iz sedanjih postojank. Poglavje zase .ie tvorilo vprašanje financ I. O. O., katero je treba sanirati, ker je to prvi predpogoj za nadaljne akcije, posebno pa propagandno. Sklenjeno je bilo tudi. da se tudi letos v jeseni skliče v Maribor dvodneven politično« propagandni tečaj. Proti preganjanju naših članov v Medjimurju se podvzamejo potrebni koraki. Vsled odhoda nekaterih članov, se ie končno izvršila še potrebna izpopolnitev, oziroma rekonstrukcija I. O. O. in O. U. O. Na mesto odhajajočega br. Z d r a v k o t a D e 1 e j a ie bil poklican v I. O. O. dosedanji predsednik M. O. Maribor br. Janko Zorko. Za podpredsednika in
rednega člana Glavnega Odbora je bil soglasno izvoljen dosedanji po-
EZgBCJSZZgg
Kdor fotografira mora Imeti
aše tri novosti: Nai ilosirovani cenik
.Moderna fotografija”
Brcsplafao
„Kako se naučim
fotografirati”
Samo Din 9*—
»Pravosvet* Samo Din 4*—
Utopila
Celje.
LISTEK.
a. v.:	Caperetto.
Koncentrični napad se je pričel na celi fronti od Bovca do Sela točno ob 8. uri 30 minut zjutraj. Izvršila	ga	ie v silnem naletu	XIV.
armada. Desno krilo, ki ga	ie	vodil
general K r a u s , je prodiralo po dolini Soče navzdol.
Eno uro po pričetku ofenzive je bil že izvršen prodor v. centru 50. italijanske divizije, ko je divizija »E d e 1 w e i s« dosegla Bovec. Od tu se je obrnila ta divizija na sever	in	poglobila udorino	za	celih
7 km	ter	pričela z napadi	na	Žago
in Rombon. Z njo vzporedno napredujoča »Strelska divizija« je hitela po dolini Soče navzdol in skušala čim preje doseči zvezo z 12. nemško divizijo, ki je prodirala proti Kobaridu. Navzlic temu, da so imeii zasedene še vse višine, ki so dominirale nad dolino Soče Italijani, je strelska divizija brezobzirno prodirala do dolini Soče.
Enako drzen napad je izvedla tudi 12. nemška divizija, ki je prodirala po dolini roke Soee
navzgor. Pri njenem drznem poletu ji je mnogo pripomogla gosta megla in dež, v katerem je zavzela prvo linijo. Ob 4. uri popoldne je vkorakala v K ob a r i d.
Rezultat napada 12. divizije ie bil ogromen, vendar pa še ne opa-sen. ker je bila od italijanskih armadnih rezerv zadržana pri Žagi. Dosegla pa je zvezo z 22. strelsko divizijo, ki je zasedla Kobarid in omajala italijansko obrambeno črto.
Pripisovati je to veliki hrabrosti avstro-nemških čet. gosti megli in dežju, ki ie zakrila premikanje čet. popolni pasivnosti vseh italijanskih cdinic, ki so se nahajale na hribih in pričele s splošnim štrajkom, nedisciplini Italijanskih generalov, kateri niso izvršili nalog naloženih iim od Vrhovne komande.
Z istim uspehom so napredovalo tudi ostale divizije. 55. in 50. divizi ja sta osvojili nepristopni K r n in napredovali do vasice Krn. Zavzeta je bila že prva linija in del glav. ne linije.
Zadnja napadalna edlnica ie bil nemški alpinski korpus, ki je igral glavno in odločilno vlogo prvega dne ofenzive. Njegova naloga to bila prodreti italijansko
fronto in odpreti pot v dolino reke Jubrija. Vhod v to dolino je zapiral gorski masiv Kolovrata in Ježa. Italijani so izborno utrdili ti dve strategično prevažni postojanki. Poleg tega so imeli pred seboj. kakor na dlani vse napadalčevo polje, tako, da so zamogli s prostim očesom videti zbirajoče nemške čete, ki se niso mogli zakloniti.
Vse to ni zaviralo nemških čet, ki so brez pomiselkov navalile na prednje italijanske izvidne linije in odstranile jake sovražnikove ovire, kot žične ovire in španske jezdece. V najkrajšem času je bilo zavzeto selo Foni. ki je bilo zelo močno utrjeno gnezdo italijanske artilerije.
Ta izborno izvršeni napad, ki je s svojimi uspehi popolnoma de-primiral že itak vse zmešane Italijane, predstavlja v zgodovini vojsk redek in skoro nenadkriljiv primer hrabrosti in odločnosti, ki ii je iskati enakovrednih momentov edino le še v borbi srbske vojske. S tem so se dvignile nemške trupe v par urah iz doline na planine v relativni višini preko 1000 m in obvladale več dobro utrjenih italijanskih po stojank.
, Italijani in 1. dan ofenzive.
Kakor smo že omenili se je pričel ogenj napadalčeve artilerije 2,4
oktobra točno ob 2. uri po polnoči. Prve vesti, ki jih je prejel o tem italijanski komandant II. armije so naznanjale. da je ogenj naperjen v glavnem proti II. obrambeni liniji, artileriji, prometnim sredstvom in skladiščem. Po mišljenju podrejenih komandantov ni bila dovolj jak, da bi vsled svoje slabosti odgovarjal silnemu napadu aystro - nemških čet, kot so ga predvidevali Italijani. Ti komandanti so bili zbog tega ognja naravnost ravnodušni in niso polagali nanj nikake važnosti.
Poleg tega je bil pred italijanskimi linijami širok pas žičnih ovir, ki so bile na važnejših mestih celo podvojene. Vsled megle in dežja so računali laški komandanti na to, da ■jih avstro - nemška artilerija sploh ne bo mogla znatneje poškodovati.
Italijani so bili sploh prepričani, da se bo ustavil avstro-nemškl nalet že pri žičnih ovirah, kjer bi potem s strojnim in puškinim strelja njem zbili napadalčeve grupe.
Še boli pa iih je potrjevalo v veri da ni računati z ofenzivo, prepričanje. da. ni moči izvršiti uspešnega napada v slabem vremenu...
Slonelo je to prepričanje namreč na njih lastnem izkustvu, ko so 15. septembra 1916 izvršili na Kva su napad z velikimi pripravami v
zelo neugodnem vremenu. Napad ie bil naglo zaustavljen že pred žičnimi ovirami, katerih »imenitna italijanska artilerija« (ki ie sicer opeto-vano bila po lastnih Četah) ni videla. Povodom tega napada ie izdala italijanska vrhovna komanda za v bodoče ukaz, da se smejo izvrševati napadi in večje akcije edino le v. lepem vremenu, ko je mogoče zasledovati uspehe lastne artilerije.
Eden zmed teh modrih in izkušenih generalov ie celo ves zadovoljen dejal:	»Hvala Bogu.
Še bolje, ako ie že to pri« četek ofenzive o kateri se je že toliko govorilo* bo vsaj spričo slabeg vremena in megle br*° tn lahko zaustavljena •••
Proti avstro-nemški artileriji JC italijanska le s 1 a b o 1 n p ? ™‘ lo odgovarjala. Na nekaterih mi fronte, posebno na sektorju A*vll-korpusa sploh ni stopila v tukako akcijo in je molčala, kakor bi bil Veliki petek. Med tem ko s° P£Šaki v jarkih polni strahu pričakovali, kdaj da bo Že vendar pričela last-* na artilerija biti po Nemcih, in Avstrijcih, SO se artilerijci zabavali m mirno čakali sledečih dogodkov.
Stev. 39.
»O R J U N A*
Stran 3.
liti6ni tajnik brat R a d i v o i R e -b a r, ki pa vodi tudi še dalje poetične posle. V O. U. O. ie bil poklican dosedanji namestnik brat M e -tod Pegan, ravnatelj v Polzeli. Sprejeti so bili tudi še nekateri drugi sklepi.
Oblastne sekcije. Na seii I. O O. v ponedeljek 31. avgusta ie bil izvoljen za oblastnega načelnika D®* lavskih sekcij brat Božo Trl-p a 1 o. Oblastni načelnik ima nalo-
logo izvesti enotno organizacijo Delavskih sekcij in pozivamo vse M. O., da pristopijo k smotrenemu organiziranju D. s- V kratkem bodo na razpolago pravila strokovnih organizacij, kakor tudi propagandne brošure. Tiskovno sekcijo oblasti je na isti seji prevzel brat R a -divoj Rehar in pozivamo vse Mestne tiskovne sekcij« in Pover^ jeništva, da se v vseh zadevah obračajo na novega oblastnega načelnika T. s. ______________________________
Službene obla««.
VSEM ORGANIZACIJAM! Pozivamo vse organizacije, da ‘^odpravijo za jesensko in zimsko delo. Opozarjamo jih tudi še posebej na našo zadnjo okrožnico, na katero morajo vse brezpogojno odgovoriti! Oblastni odbor.
GSSS300S2SS4SI)
| Kupujmo in podpirajmo izvrstno
S Kolinsko cikorijo
L	domači	izdelek.
E>3aS3E>SJOJ32
Kronika.
Še o manjšinskih šolah. Na naš
članek v predzadnji številki »Urju-ne« o manjšinskih šolah, smo sprejeli tudi napol uradni popravek v »Slovenskem Narodu« štev. 199. z dne 3. septembra 1925, str. 4. pod naslovom: »Oriuna in III. državna gimnazija«. V njem Je predvsem nagiašeno. da sedaj ni več nemške gimnazije v Ljubljani in da so očitki ki se nanašajo nanjo, neosnovani. Poročali smo o tej zadevi že v zadnji številki in priznali, da se nam je zgodila neljuba tehnična pomota.
Vsi v tistem času napisani podatki se tičejo nemške manjšinske deške in dekliške osnovne (ljudske šole) v Ljubljani, ki so od prvega do zadnjega točni!
Ne drži pa v isti številki »Slov. Naroda« takoj pod notico: »Orjuna in III. državna gimnazija v Ljubljani« priobčeni odstavek: »Manjšinska šola v Ljubljani«. Ta je imela doslej 4 razrede, ker je sprejemala poleg Nemcev tudi otroke staršev, ki so lih oošiliali tja iz kateregakoli vzroka. Nova odredba določa...
Ni nam poznana ta nova odredba. Znano pa nam ie dobro, da je že tudi v našem članku citirana stara odredba prav natančno določevala, da se imaio sprejemati v nemško manjšinsko šolo samo otroci nemške narodnosti. Proti tej odredbi se je navzlic temu sprejema’® otroke slovenske, ruske in drugih narodnosti, katerih očetje so državni uradniki in med njimi celo univerzitetni profesorji. Od teh je prišla le soproga gospoda Ignacija Magdela izjavit. da so sina Vladka samo vpisali
v nemško manjšinsko šolo. Sedaj pa da obiskuje slovensko šolo v Preski. (V uradnih listinah je bilo napisano pri tem učencu, da ima samo dopust, dokler se ne pripravi na izpite).
Vzrokov, da so pošiljali Nenem-ci otroke v to šolo, ie več Med_ njimi živa agitacija Nemcev in običajna nemška božičnica.
Kar se tiče pozornosti, ki io je vzbudil ta naš članek med merodajnimi krogi, nas pa to le veseli, ker stojimo na stališču, datnoramoved-
Nekateri pa so že tudi spravljali skupai materijal za umik...
Drugi in teh je bilo bore malo, pa so kleli, ker je ni bilo od peša-dije vesti, ki bi jim sporočila dejansko stanje v prvih jarkih.
Tako, da je vladala na celih delih fronte, kjer so se rušili prvi jarki italijanske obrambene linije, kakor bi bili iz papirja. popolna tišina. In to pri 5000 topovih in 3000 strojnicah, s katerimi je tisti Kip razpolagala vesoljna vojska herojskega naroda makaronarjev.
Komandant brigade S p e c i j a je Pri opisovanju stanja na dan 24. oktobra opoldne poročal: Doslej še nisem sprejel absolutno n i k a k e g a poročila iz zaledja o rezervi in o j a -čenjih. Enako ne more nihče razjasniti naravnost čudovito molčečnost naše težke in lahke artilerije.
Komandant artilerije XXVII. korpusa, Cannonieri. se je zopet izgovarjal na pešadijo in trdil, da ni od nje navzlic opetovanim poizkusom sprejel nikakega poročila o stanju.
Iskra, ki je dotlei tlela v srcu nezadovoljnega in vojske že zdav
no pozorno motriti, kdo hi kako se vzgaja naša mladina. Ne zahtevamo,
da kršimo in lomimo pogodbe, ki iih je država sklenila, vendar ne moremo pod nobenim pogojem gledati in dopustiti, da bi si sami vzgajali janičarje v svoji lastni državi.
Pozdravljamo pa sklep prosvetnega oddelka, posvetiti posebno pozornost nemškim šolam in da izvede najstrožjo tozadevno pogodbo o manjšinskih šolah.
Narodnostni barometer. Letošnje šolsko vpisovanje ie v Mariboru biio v marsičem prav interesant" no. Pokazalo je namreč kake kremenite ljudi imamo tu Slovenci in Nemci. Ne vemo od kod ie zapihal novi veter, morda ga je rodilo avstrijsko priključitveno gibanje, povzročil pa je. da so nekateri mariborski meščani, ki so se leta 1921. pri ljudskem štetju vpisali kot Slovenci. kar so tudi po rodu. hoteli po vsej sili spremeniti zopet v pristne tevtoburške Nemce. Pripeljali so svoje otroke k vpisovanju ter zahtevali. da so vpišejo v nemški razred, češ, da so oni Nemci. Kakor je predpisano, so jim v šoli naročili, da dokažejo črno na belem, da so res Nemci. Potrudili so sc tudi res potem na magistrat, kjer so zahtevali potrdilo, da so Nemci. Pri pregledovani u knjig se ie Pa izkazalo. da so Slovenci in da so se kot taki vpisali tudi leta 1921. Magistrat jim radi tega ni mogel izstaviti za-željenega potrdila. Toda obupali naši »Germani« še niso. Zakai imamo pa v občinskem svetu tri Nemce, so si mislili in obrnili so se na te, da intervenirajo, kar so tudi storili. Seveda tudi to ni zaleglo. Takih slučajev je bilo več, Par imen za ilustracijo tudi lahko omenimo. Tako je hote'a postati n. pr. gospa Marija Rogina, vdova po znanem krznarskem mojstru v Gosposki ulici posili Nemka. Isto željo so imeli tudi Anton Pcrklič, uslužbenec državne železnice, Martin Vodeb* čevljarski mojster v Vetrinjski ulici. trg-ovca Maks Ussar in Alojzij Ussar. Josip Copetti (po imenu pač prej Italijan kot Nemec) in tudi še
drugi. V Mariboru imatmo torej ljudi, ki so danes lahko Nemci, jutri Slovenci, potem pa zopet Nemci itd. Pravi narodnostni barometer.
Iščem opremljeno sobo po možnosti tudi s sostanovalcem.
Ponudbe pod šifro: Vojak oblastni odbor.
Vse vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamko »GAZELA«. Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
OBLEKE
VAM KUDI
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
Gospodarstvo-
YERC, družba z omejeno zavezo (YougosJave Express Recrame Company) ie naslov mladega, toda agilnega podjetja, ki je razstavilo tudi letos na velesejmu v njegovi zalogi izšle edicije, katerih Carinska tarifa je vzbujala splošno pozornost vsled zelo priročne, okusne in cene izdaje. Yerc ima tudi generalno zastopstvo narodne tiskarne E d i n o s t v Trstu, ki je razstavila veliko množino grafičnih izdelkov vseh vrst, ki se odlikujejo po svoji lepi in ceni izdelavi. So to najrazno-vrstnejše brošure, knjige, tiskovine in umetniško izdelani grafični izdelki. Zanimivo je. da zamore navzlic visoki carini in vsem ostalim stroškom izvrševati vsa tiskovna naročila še vedno skoro 25% ceneje, kakor naše tiskarne.
Poleg tega ima Yerc tudi lastno anončno pisarno, ki oskrbuje vsa naročila za inserate vsega časopisja po najnižjih tarifih.
Bavi Pa se tudi z ostalimi trgovskimi posli kot im- in ekspor-tom. komisijo in agenturo. Yerc je dobil na velesejmu že večje število naročil.
OPIS GRADNJE RAZLOŽIVIII I PRE* NOSIVIH DRVENIH KUCA SISTEMA HONTSCH.
1. Gradnja drvene kuče po sistemu Hontsch nastala je na temelju ronogogo* dišnjih iskustva u gradnji drvenih kuda i baraka. Svc lo5e Strane, koje su drvene kuče do sada još imale, ncstalc su kod ovoga sistema. U ovom sistemu grade sc kuče od najjednostavnijih, pa do luksuznih vila. Kuče se izradjuju u najboljoj drvenoj konstrukciji, razloživc i prcnosivc. Gradnja sastoji se iz pretinjaste skele od bridnog drva,'koja predstavlja skelet drvene kuče, Za gradnju drvene kuče potrebna jc do* zvola gradjevnog ureda. Kuče mogu se u smislu gradjevnih propisa, mjestnih zakona svaka posebno ili više njih graditi. Za grad* nju potrebna jc dozvola gradjevnog ureda, te se imade molbi priložiti plan kuče, koju se želi graditi. Jcdnokatnc kuče u baštama, kojc ne zapremaju više od 16 m» zemljišta, ne trebaju dozvolu gradjevnog ureda, ako nisu manje od 4 m udaljcne od susjednog posjeda, ako su manje od 4 m udaljcne potrebna je dozvola susjeda.
2. TEMELJ. 1 emelj drvene kuče može biti od opeke, betona ili kamena, te mora biti 85 cm dubok u zemlju ako pod kučom nema podruma. U tom slučaju dostatan je
30 cm debeli opasni zid, a za razdjelne zU dove 15 cm. Ako jo zgrada sa podrumom, mora opasni zid imati 40 do 45 cm, a raza djelni zidovi koji noše grede 25—30 cm, d očim zidovi koji d i jele prostorij©* a ne nose grede 15 cm.« Višina podruma iznaša obično 2 m nutarnje višine ako ficma kak« vili drugih razloga po kojimn bi bilo nužno, da višina iznaša više. Kuhinja za pranje i prostorije u kojima se osobe dulje vremena zadržavaju moraju imati najmanjc vi« sinu od 2:5 m. Iznimke može gradjevni ured dozvoliti. Ako kuča ne treba više od 8—10 godina na istom mjestu ostati, a po* drum pod istom nije potreban, preporuča sc podložje na kolju, koje treba da jc 10 do 12 cm debelo, 1:2—1:5 m dugačko, te sa Hontschsfluidom impregnirano. Masivni dimnjaci kao i sve zemljoradnje i zidarske radnjc nisu u našim ponudama sadržane.
3. Najdolnji red greda sastoji se kod kuda bez podruma od 8—10 cm debelog drva. Ako je jedan prostor ili čitava zgrada sa podrumom, to se uzimaju po propisu i potrebi jače grede. U koliko je po nami predvidjen podrum pod zgrsdom, vidi se iz proračuna. Za kuhinje za pranje, otvo» rene terase, kupaone, štalc i garaže ne stav« Ijamo u proračun patos od drveta, pošto jc u takvim prostorijama bolje masivni patos postaviti. Za patos dobavljamo 24 mm d c* bele, blanjanc, utorcne daske. Na grede po stranama dolaze 24/50 mm debele letve, koje služc za pričvrščenje slepoga poda. Slepi pod dobavlja se 18 mm debeo. Ispu* njavanje praznih mjesta na slcpom podu imade se za vreme postavljanja izvršiti. Sva drva dolnjeg reda greda kao švelcri, letve za slepi pod i slepi pod impregniraju se- sa H3ntsch«fluidon». U inozemstvo dobavljaju se svi drveni dijclovi ne ličeni, zbog ušted* nje na carini.
4. Zidovi sastoje se od pretinjastih skela, bridnog drva, izmedju kojih se dašča« nc ploče postavljaju. Pločc izradene su od 50—60 odn. 100 mm debelih drvenih okvira, na koje dolaze blanjanc i utorene, daske, koje su izvana kao žaluzije, a iznutra ver* tikalno postavljene. Vanjski zidovi dobivaju opiatu od 24 mm a nutarni od 18 mm debe* lih dasaka. Razdjelni zidovi izvedeni su ta-kodjer u pločama dvostruko, t. j. 2 X 18 mm jakih oplatnih dasaka, pričričeno na okvi« re. Izmedju vanjske i unutamje opiate vanjskih zidova napet je izolirajuči katra« nisani papir. Izoliranje vanjskih zidova ušli« jedjuje daklc od dva sloja dasaka, izolira« juče katranisane ljcpenkc i izmedju ovdi zatvorena dva mirujuča sloja zraka. Ova dva sloja zraka povisuju sa izolirajučom ljepcnkom, koja ove dijcli, nepropustivost topline drvenih zidova tako, da je propu* stivost toplino ovih tako mala, kao od ci« glenog zida 42 cm dcbljine ili zida pješčanc opeke od 56 cm dcbljine. Sastav ploča vanj* »kih zidova je izvana sa pokrovnim letvi* cama, a iznutra sa četvrtprutnim letvicama zašuperen. Vanjski zabati providjeni su ra* di lcpSca izgleda sa »udarnim trakovima. Prikloni Krova na stranama kod katnih ili mansardnih zgrada izrabe se po mogudnosti za uzidanc ormarc i prostore za krevet. PrO« sječna višina soba u drvenim kučama jc za prizemljc 3 m a za sprat 2:80 m.
5. STROP. Kod kuča sa izgradjenim spratom strop jc u prizcmlju kao gredni strop, odgovarajuč opterečenju i napetosti, na dolnjoj strani sa opiatom od 18 mm jakih, blanjanih, žljcbljenih i utorcnih dasaka. Za bolji ukras može sc pričvrstiti ua strop slepi okvir. Pajantni strop u koliko ne služi kao pod, napravi se od tavanica i dobavlja bez poda, ako imade služiti kao pod, ugledi dobava lcao kod prizemlja. Sva* ko medjugredje imade slepi pod kao dol* nje gredje, ali ne fluidirano.
6. KROV izveden jc tesarski, tc jc predvidjena 24 mm jaka, hrapavog utora opiata. Pokrivanje krova mi ne izvadjamo ni u tom slučaju, ako je pogodjena p a us al n a svota za montažu, dočim dobavljamo za to ljcpcnku. Uz nadoplatu razlike u cijcni, dobavljamo umjesto obične ljcpenkc as« faltnu ljepcnku bez katrana (Ruberoid) po želji u ervenoj, sivoj ili zelenoj boji uklju« čivo ljcpiva i krovuog laka. Ako kupac želi krov pokriti crijepom, dobavljamo umjesto daščane opiate i ljepcnke, samo krovne letve. Razlika u cijcni razmjerno sc odra* čuna.
7. PROZORI I VRATA izradjeni su solidno i providjeni svim okovima. Prozori su jednostavni, ustaklcni sa 4U staklom. U našem proračunu je posebno navedeno, ako sc radi o dvostrukim prozorima. Kod nor« realnih prozora predvidjeni su uvijek dvo« struki zapori (Rudervcrschluss). U veran«
naj sitega italijanskega heroja, je pričela rasti. Širila se .ie v plamen, ki je grozil upepeliti vso papirnato stavbo »slave in časti« italijanske armade, o kateri so vedeli toliko povedati razni brezstraniščni bisači in vojni dopisniki italijanskih listov. Pričelo se je kazati pravo lice brezznačajne. nedisciplinirane, brez požrtvovalne in neznansko figarske italijanske bande, ki je nosila bliščeče ime vojska »herojev in osvoboditeljev«, kateri je načeloval sam kralj Emanuele III. Združitelj.
Italija se je razgalila v vsem svojem brezstraniškem smradu in dokazala, da živi samo na račun gobezdanja svojih »velikih voditeljev« in nesramni po rimsko-jezu't-skih manirah se udejstvujoči diplomaciji.
Roka usode je tedaj zapisala veliki Italiji svoj prvi Mene tekel; kateri pa bo še s podčrtanjem ju-goslovenskega EARES, začrtala poti in bodočnost, ki ie je vreden narod komedijantskih herojev in cirkuških klovnov v diktatorskih ulogah.
  (Dalje prih.)
A V •
»Znamenja*.
Radivoi Peterli n-P e t r u -ška: »Znamenje«. Str. 56. Cena 12 Din. je naslov drobnemu snopiču pesmi, ki jih je izdal naš vrli in mili brat Petruška.
Z veseljem in t ho radostjo prečita človek to drobno knjižico, ki ie po vsebini preprosta, a vendar tako naša in nam tako blizu.
V uvodni pesmi, ki nadomestuje motto. se nam odkrije ves Petruška z besedami:
Pod kakšno zvezdo ... Sam ne vem, kako sem bil ustvarjen: nestal sem vesel bohem rad kosal se z viharjem.
*
Povsodi in nikjer doma. vsak brat in sestra. ...
Vedno vesel m zvesti drug vzdihne po kratki, v veseli družbi prečuti noči:
... ja« pa pijanček želim si še vina po uri polnočni sam sredi vasi. s tistim dobrodušnim nasmehom in mežikavim pogledom, kj pravi: »Ej, prijateljček mladi, vsai se poznamo.«
V istem razpoloženju 'je napisana tudi »Sv. Barbara v Slovenskih goricah«, ki io smemo prištevati med najboljše pesmi y tej zbirki.
»Misijon« je verna slika posneta v enem izmed tisočev slučajev. ko padajo naši možje vsi zbegani pod težo groženj črnorizcev in čustev vsi skrušeni »kot ped koso mož skloni	glavo	in udari se	na
grudi — in	kakor	dete	zaplače.
»Romanc a« je bridkosti in tegobe prepojena žalostna pesem ene izmed onih tisoč naših deklet, ki odhajajo, »v temno, pretemno noč, da se ne vrnejo več.« Lepo je v njej izražena tragedija teh mladih deklic, le malo jo moti nekoliko nesrečni verz:
»ob kamenu nožiče razbiješ si«
kar zveni nekoliko nepoetično.
Po »Pomladi«, ki	se prav	prijetno čita.	sledi	»Na	same	m«,
ob kateri se človek pri verzih:
»ti čisto sam, brez druga zašel si ne toži živi duši se po tebi...« spomni naše usode in še marsikaj drugega, kar nas teži in tare v teh mračnih dneh.
Po globoko ’ občuteni in tudi sicer lepo zveneči »Na polj u« se ustavi pri tragično-komični »Dolgi in pusti so dno vi...«, katere verz:
»Oh, in ta bela/ Ljubljana s svojo debelo meglo. *__________
dama, ako su staklom zatvorene, Izvadjamo prodor«, kao staklenl zid, te je samo sred* nji dio izveden kao prozor na posmik (Schiebefenster), koji po mogučnosti nije dvostruk, več je drugi prozor iznutra iz* radjen na krila. Vrata izradjujemo sasvim po želji kupca, ili sasvim od drva, sa stakle* nim nadsvetlom ili sasvim staklena. Vrata na posmik nisu podesna, prvo nisu nikada sasvim nepropusna kao vrata, koja sjedc u utoru, a napose gubi so mnogo prostora sa dvostrukim stijenama, u koje se ta vrata usmiču.
8. PROZORNI KAPCI I SANDUCI ZA CVIJEČE. Kapci na prozorima predvi* djaju se po mogučnosti na svim prozorima. Redovito dobavljamo krilne kapke, koji so otvaraju prama van, ali na žclju izradjuje* mo i kapke na posmik. Kod pomoljka (en ker a) podesnije su žaluzije. Za balkone i verando dobavljamo sanduke za cviječe, kod prozora samo onda, ako su ovi u na« ertu predvidjeni. Svi stolarski radovi budu u tvomici jcdarnput oličeni sa uljcnom bo« jom. i to: prozori, sanduci za cvijcčc i nu* tarnja vrata bijelo; kapci na prozorima i vanjska. vrata zeleno, u koliko to naručitclj ne želi drugačijc.
9. STEPENICE, kojc vode iz prizemlja u sprat izradjene su od najbolje borovinc, providjene ogradom. Ovdje takodjer po mogučnosti dolazimo u susret kupcu, pa ogradu izradjujemo jednostavno od letva ili od bogato izrezanih mosnica. Stcpcnice i ograda oličenc su jedamput sa firnisom.
10. DIMNJACI i prostori za peči iz« radjuju se prema propisu gradjevne vlasti. Za drvene lcuče preporuča se narečito dim* njak sastavljcn u meterskim komadima, ta* ko zvani Schofer*kamin, jer zahtjeva. vcorna malo prostora, a radi redkih režka i dobre izolacijo isključuje sasvim opasnost vatrc.
U. INSTALACIJE. Plinsko i električno svjetlo, naprave za odvod in dovod vode, uvadjaju se kao i kod masivnih zgrada, ali cvc poslove mi ne preuzimamo. Uvadjanjc je u drvenoj kuči mnogo jeftinije nego u zidanoj, jer ovdje otpada probijanje rupa i naknadno čiščenje i ličenje.
12. DOBAVA naših drvenih kuča uslje* djuje redovito franko tvorniea Brod, isklju* čivo montaže, uklju čivo pakovanja svih prozora, vrata, opiata i sit nog željeza u po* trebne zaboje. Sve ostalo na temelju naših prodajnih i dobavnih uvjeta. Stanbene kuče u našem sistemu traže vrlo kratak rok za dobavu. Djelovi kuče redovito su prije do* stavljeni na gradilište, nego sc može dovr« štti gradnja temelja. Sama montaža kuče takodjer je veoma brzo gotova, tako da sc u jednu stanbenu kuču može več u roku od 3—6 tjedna od dana predaje naručbe useliti.
13. MONTAŽA. Ako kupac želi, stav* ljamo mu za montažu jednog iskusnog, spe-cijalnog montera, a njegov posao računamo po radnim satovima, ili pako preuzimamo montažu uz paušalnu cijcnu. Primcčujemo, da naručitelj ima za transportne radove staviti 1—2 pomodna radnika na raspola* ganje. Za svaku kuču izrodi so točan plan za montiranje i predaje sc kupcu besplatno, tako da mogu kučo ovoga našeg sistema biti postavljene i od kojcg tesara.
14. POSEBNE IZVEDBE. Uz posebno zaračunanje dobavljamo uzidan namještaj prostorne umjetničke arhitekture, nadalje kod stanbenih zgrada potrebne žljcbovc i odvodne cijevi isto i podrumske prozorc i podrumska vrata. Izveidba ovih udešava se uvjek sasvim po želji kupca. U podrumskim kuhinjama za pranje potrebno jc strop^ ožbukati, pa za tu svrhu dobavljamo naš HiJntschsdrveni plcter.
15. PODRUMSKE STEPENTCF izva« djaju se u najviše slučajcva masivno, ali mogu biti i drvene, dočim su stepcnicc, koje vode napolje uvjek masivne. Ako nam so podrumske prostorije pravovremeno saopče, dobavljamo i predjelne stijcnc od dasaka ili letava uz posebno zaračunanje.
Kuča se može iznutra opremiti na mnogo načina. Z» strop je najjednostavniji nalič bijclom uljcnom bojom, kojemu sc redovito dade prednost, ali sc može strop takodjer i u raznim bojama mastiti. Da se dade stropu otmeniji izgled, pričvrsti se blistašne grede u odredjenim razmacima, kojc sc mogu ličiti i izraditi u obliku sa« svim prema želji. Drugo olcpšr.njc stropa je u iormi kažete, koje takodjer u boji i obliku može biti sasvim prema ličnom ukusu. Kod zidova imade još više ntoguc* nosti oljepšavanja, jer sc ovi mogu ili ulje* nom bojom ličiti, tkaninom presvuči ili obložiti blistašnim daščanim stupovima iii okvirima u formi kažeta. U jedačim soba*
mokra, šemerna. zaspana, povejte, kam neki bi z njo?«
bi si lahko vsak Ljubljančan zataknil za klobuk in premišljeval — k: m z njo. Mi smo si o njej že ustvarili svojo sodbo, ki se popo’notna strinja s Cankarjevo.
V	»N o č n i v o ž n j i< in »S vat pravi« se nam zasmeje zopet ves Petruška s svojim naivno-premets* nim nasmehom in nas za hip razvedri s svojo preprosto, a vendar zdrave šegavosti prepolno besedo.
»Ob slovesu« diše tihe otožnosti* moti jo le »veter, ki bo žvižga 1«» kakor že tudi preje nekoč ko tuli. Je pa to zgolj formalnost in čis"o opravičljiva.
Zaključi se »Znamenje« s »Salo-mejo«. ki kaže, da leži v Petruški tudi nekaj epičnega dani.
Kakor z veseljem vzame človek pri pričetku čitanja to drobno knjižico v roke, tako jo tudi z radostnim zadovoljstvom odloži, saj govori iz nje v preprostih, a. vendar v srce segajočih besedah mož. ki je res in samo naš in te naše uboge od vseh zanemarjene zemlje.
Zato jo toplo in iskreno priporočamo tudi vsem našim in onim. ki so dobro volje, da si za hip z njo olajšajo te težke ure. ki jih baš sedaj preživljamo.
je ntjmodemejie urejena ter livršuje m (Ukarniški dela od najprlpre-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eco- ali yeibarvncm tisku. — Brošure v uialili in tnill največjlli u&kladfth. Časopise, revije, mlad. liste.
Otu oprema ilustrir. Moom, teiev in liani, listov, lastna Mia ioisU zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje žofe Risanke, dnevniki in beležnice.
tnS {esto se smjesti na atijcnu obrubna daska sa tikrasnon prečkom, koja .t“u^ smještaj tanjura, vrčcva, vaza itd. Nmii, kučc iz vana odrcdjuje se sasvim prema ukusu kupca, može se našim Hontsch41ui» 'dom ličiti u tri nuancc smedje boje, a da se postigne sjaj. joS prevuči lakom. Često id 1 za vanjskl nalič upotrebjjuie uljena boja, kod česa ali treba paziti, da se ne pokrije fiustom naslagom boje sve drvno vlaku ivo, koje drvenoj kuči daje pravi karakter.
Zahtevajta - POKALICE (Krecherl)
Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Izdoluje 5M1L MORŽ, soilivlč.r, Kette-Murnova c. 11. (Martinova c.)
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesatikl mojster
Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in r-linov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
111
in
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna ku-hinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
Naročajte „Pobedo“!
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
I
v Zidanem mostu.
Inserirajte v ,0rjuni‘! I ANT. KRISPER
Kolodvorska restavracija
LJUBLJANA GL. KOL.
Josip Majdič
se priporoča vsem posetnikom Ljubljane.
Izborna kuhinja in prvovrstna vina — znižane cene.
Odprto vsak dan do polnoči.
LJUBLJANA
MESTNI TRG štev. 26
gr Zaloga ■» galanterijskega blaga
Tovarna {revijev
Parna pekarna
Jean Schrey nasl.
JAKOB KAVČIČ
Ljubljana
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štev. 158.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
m oni FiFHTnn.riHfiNV ra mi
d. z o. x.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
PERILO moško, žensko, dečje, namizno In posteljno, OPREME za neveste In dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno In dobro pri
C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
Nudimo naš prvovrstni
PORTLAND CEMENT
svetovne
znamke
.SALONA1 (TO UR)
iz naše tovarne v „Solinu“ po Izjemno nizki dnevni ceni.
8 ING. DUKIC IN DRUG H
m dRlOBENO PODJETJE SE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
I il liilli.lilllll
Sladktvrh, “pošta St. 11]	Sl&dki \Tll Papln“’ §t' ^ pri “"‘h0™'
pri Maribora.
Telefon inlerarb.: MRIDOR ER. 156
Vlastnik:
Josip Rosenberg, Maribor
Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec.
Poštni čekov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA.
Telefon »tov. 261, 413, 502, 503, 504.
DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
Pozori Ugodnostna prodaja Pozor!
sledeče dobro ohranjene pisarniške opreme in drugih predmetov po zelo ugodnih cenah:
2 bančna pulta iz hrastovine, uporabljiva kot blagajniška miza, 1 pisalna miza iz hrastovine s centralno zaporo,
1 pisalna miza, hrastova, crnolužena z angleškimi predali in preoblečena z zelenim suknom,
1 amerikanska pisalna miza iz hrastovine s centralnim zaporom, 1 Klub-mizica, okrogla in crnolužena, les hrastovina,
5 naslonjačev iz hrastovine, črnoluženih s preobleko iz usnja,
1 klop dolga od hrastovine preoblečena z usnjem,
3 fine bukove stolice,
2 navadni bukovi stolici,
1 stojalo za knjige iz čriiolužene hrastovine,
1 mizica za pisalni stroj,	'
1 pisalni k stoječ, hrastov,
1 okvir in slika kralja Aleksandra,
1 slika pokojnega Žnideršiča,
1 garderobna stena, pleskana od smrelcovine,
1 obešr.lnik smrekov, pleskan z dvema kljukama, 1 obešalnik smrekov, pleskan z eno kljuko.
1 obešalnik za kurzne liste z dvema kljukama.
4	oporni okvirji, navadni,
1	blagajna Wertheim št. 3,
1	pisalni stroj „Ideal“ latinica,
1	pisalni stroj »Ideal" s cirilico 3 leseni podložniki za tintnike,
3 stekleni tintniki,
10 okenskih zaves, 7 velikih, 3 male,
12 medenih zavesnih žic,
2	papirna koša za odpadke od vrbovine,
2	namizni električni svetiljki,
1 električna svetiljka za nočno omarico,
2 tulpi za električno svetiljko,
3 leseni podstavki za tinto,
1 spenjač železni,
1 preluknjaš pločevinast,
1 lestenec za električno luč, bronasto prep eskan, 1 električna zaklopna lampa za Pod sten0>
3	stekleni pepelniki,
1 električni zvonec.
Poleg tega še razni manjši pisarniški predmeti.
Pojasnila daje uprava „ORJUNE“,
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jože S pan.