I 58 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Dragica Motik I Ljubljana Erika Ašič I Društvo katoliških pedagogov Slovenije Zakladnica ljubezni, znanja in idej E-zbornik Živeti s kulturno dediščino danes za jutri Treasure Trove of Love, Knowledge, and Ideas. E-Proceedings Living with Cultural Heritage Today for Tomorrow Izvleček V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo 19. 11. 2022 na Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu pripravili že 4. mednarodno kon- ferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države, tokrat z naslovom Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Da bi sporočilno in vsebinsko bogati prispevki ostali zbrani na enem mestu in dostopni širšemu krogu ljudi, smo tudi letos pripravili e-zbornik vseh prispevkov. Abstract T he Association of Catholic Educators of Slovenia held the 4th International Con- ference entitled ‘Education for Love of Homeland and Country’ on November 19, 2022, at the OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu Primary School, on the theme of Living with Cultural Heritage Today for Tomorrow. An e-collection of all the contributions was prepared again to keep the richness of the messages and content in one place and to make them accessible to a vaster audience. Ključne besede: dialog, domoljubje, kulturna dediščina, mednarodna konferenca, poučevanje, Slovenci po svetu, zbornik Keywords: dialogue, patriotism, cultural heritage, international conference, teaching, Slovenians abroad, proceedings. Slika 1: Logotip konference PREDSTAVITVE I 59 Mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države T o je bila naša že četrta mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Take konference pripravljamo, ker želimo ozaveščati o pomenu domoljubja, o pomenu znanja za razvoj kritičnega mišljenja in demokracije ter o bogati slovenski materialni, družbeni in duhovni kulturni dediščini (jezik, literatura, običaji, narava, arhitektura, umetnost, hrana, izdelki …). To se ujema tudi s smernicami UNESCA, ki kot ene ključnih vrednot postavlja nacionalno enotnost in globalno solidar- nost – ljubezen do države, demokracijo, soodvisnost, aktiv- no in odgovorno državljanstvo (UNESCO, 2002: 28). S konferencami želimo učiteljem in vzgojiteljem dati prilož- nost, da si izmenjajo izkušnje ter dobijo potrditev, da pri vzgoji za domoljubje niso sami. Želimo vzpostaviti stik in povezavo med vsemi Slovenci – v t. i. matici, zamejstvu in izseljenstvu. Verjamemo, da se lahko drug od drugega veli- ko naučimo, da smo si lahko v podporo ter da samo skupaj – Slovenci v Sloveniji, Slovenci v zamejstvu in Slovenci po svetu – tvorimo celostno »slovensko telo«. Vsako leto na konferenci izpostavimo drugo temo, tudi na- čin izvedbe je do sedaj bil različen. Leta 2019 je bila konfe- renca v živo, v letih 2020 in 2021 preko spleta (zaradi epi- demije Covid-19), v letu 2022 pa smo pripravili hibridno konferenco. Okrog 50 udeležencev je bilo v živo prisotnih na šoli, 35 pa preko spleta. Tako smo lahko omogočili ude- ležbo tudi udeležencem, ki se konference zaradi oddaljeno- sti ne bi mogli udeležiti v živo (npr. Argentina, Nemčija). Marsikateremu udeležencu iz Slovenije smo pa tako olajšali dostop do konference. Osrednja tema letošnje konference je bila kulturna dediš- čina – kaj to je, kaj pomeni bogastvo slovenske materialne, družbene in duhovne kulturne dediščine za narod in drža- vo, kako skrbimo (ali ne) za ohranjanje kulturne dedišči- ne, kako bi jo bilo treba ohranjati, zakaj in kako naj o njej poučujemo otroke in mlade ipd. V plenarnem delu so nam o tem spregovorili etnolog dr. Janez Bogataj, publicistka iz zamejstva Erika Jazbar, Sonja Kogej Rus iz Slovenskega etnografskega muzeja ter arhitekt Janko Rožič. Po plenar- nem delu so potekale štiri vzporedne strokovne skupine – ena v živo, ena hibridna ter dve spletni. Posnetki vseh plenarnih predavanj ter nekaterih prispevkov iz skupin so dostopni na https://www.dkps.si/izobrazevanje/mednaro- dna-konferenca/4-mednarodna-konferenca-2022#c871. Vse naše dosedanje mednarodne konference so vključevale tudi glasbo in petje. Letos je poleg učenk in učencev šole gostiteljice v Starem trgu pri Ložu glasbene točke prispeva- la slovensko-nemška družina Hormuth. Za zaključek smo prisluhnili pesmi Slovenija v svetu; besedilo je napisal dr. Marko Kremžar, uglasbil pa Jože Osana, oba Slovenca iz Argentine. Pesem je postala himna slovenskih izseljencev. Družina Hormuth je s to pesmijo v dvorani pričarala po- sebno vzdušje. Slika 2: Glasbena obogatitev na konferenci E-zborniki so zaklad ljubezni, znanja ter primerov iz prakse N a vseh do sedaj izvedenih konferencah smo bili priča odličnim prispevkom iz teorije in prakse ter osebnim pričevanjem. Škoda bi bilo, da bi se izgubilo – zato smo vse prispevke vseh konferenc zbrali v e-zbornikih, ki so prosto dostopni preko tu omenjenih po- vezav in preko Cobissa. E-zborniki so naslovljeni kot je bila konferenca tistega leta, urednica vseh je Erika Ašič: • 2019: Vzgoja za ljubezen do domovine in države, 481 strani, 55 prispevkov, dostopno na: https://www.dkps. si/fileadmin/user_upload/MK_2019_zbornik.pdf • 2020: Imamo svojo državo Slovenijo, 320 strani, 33 pri- spevkov, dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/ user_upload/Zbornik_MK_2020.pdf • 2021: Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto, 627 strani, 82 prispevkov, dostopno na: https://www.dkps. si/fileadmin/user_upload/Zbornik_MK_2021.pdf • 2022: Živeti s kulturno dediščino danes za jutri, 474 strani, 47 prispevkov, dostopno na: https://www.dkps. si/fileadmin/user_upload/Zbornik_MK_2022.pdf Skupaj smo torej v štirih letih skupaj objavili 217 strokov- nih prispevkov na 1902 straneh. To so prispevki, iz katerih veje ljubezen do Slovenije, do njenega jezika in kulture, do njene narave, pogled v zgodovino, v običaje, družinsko in družbeno življenje. Tu je zbrana množica primerov, kako na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja pri vseh učnih pred- I 60 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 metih otroke in mlade vzgajati za ljubezen do domovine, za aktivno državljanstvo. Poseben čar pa dodajo prispevki iz tujine – tako strokovni kot osebna pričevanja. E-zbornik Živeti s kulturno dediščino danes za jutri (2022) L etošnji e-zbornik je poleg uvodnega dela razdeljen na tri poglavja. Tako kot na konferenci, tudi v zbor- niku lahko zasledimo tri področja, ki so potrebna, da prenašamo kulturno dediščino na poznejše rodove; to je znanje, ljubezen in konkretno delo, izkušnja. Zbornik s svojo snovjo in notranjo zgradbo spregovori o sobivanju in opozarja na pomen dialoga, sodelovanja in dopolnjevanja. Zbornik je jasno, pregledno in estetsko urejen, njegova po- sebnost so priloge, ki imajo poleg lične tudi uporabno in dokumentarno vrednost. Znanje V prvem poglavju z naslovom Dobri temelji – znanje so objavljeni prispevki, ki prinašajo predvsem znanje, pozna- vanje, širok pogled. Tu najdemo opredelitev vloge pedago- ga pri ohranjanju naroda in njegove dediščine (dr. Andrej Fink), prispevek o slovenski dediščini in naši mlačnosti do nje (ddr. Verena Perko), prispevek o povedkah kot izhodi- šču za domoznansko vzgojo (akad. prof. dr. mag. Marija Stanonik) ter dva prispevka o pogledu v učbenike ter učne načrt za zgodovino na slovenskem področju (Rok Kastelic in Anton Arko). Znanje je temelj, na katerem lahko gradimo vse ostalo. Po- membno je poznati svoje okolje, svojo zgodovino, kulturo, prednike. Šele potem lahko imamo do tega odnos, to spoš- tujemo. Kako naj bi mlad človek znal s svojim vrstnikom živeti v medsebojnem spoštovanju in upoštevanju razlik v kulturi, jeziku, veri, vrednotnem sistemu, če prvin svojega kulturnega izročila ne pozna, če ne ve, od kod prihaja, kje so njegove kulturološke korenine, kako so živeli njegovi pred- niki, zakaj so si prizadevali in na kakšni osnovi so gradili vrednotni sistem, iz katerega raste slovenstvo. Ko imamo znanje, vedenje, lahko oblikujemo kritično miš- ljenje – smo zmožni preceniti, kaj je dobro in kaj ne. Kot nas opominja uvodnik v zbornik: »Ni vse, kar je podedova- no, samo po sebi dobro. 'Podedujemo' lahko tudi predmete in orodja, ki delajo škodo; podedujemo lahko slabe navade, podedujemo lahko uničevalen odnos do sebe, drugih in oko- lja. Toda kot odrasli, ki naj bi bili sposobni samostojnega in kritičnega razmišljanja, se lahko vprašamo: Kaj od tega, kar nosimo v sebi in s seboj, kar imamo ob sebi in s čimer delamo, je dobro? Kaj je tisto, kar ohranja življenje in naravo, kar je v dobro celotnega človeškega bitja? Kaj je tisto, kar bo tudi na- slednjim rodovom lajšalo življenje oziroma jim bo sploh omo- gočalo življenje? Ali so to ure in ure, preživete ob igranju igric za zasloni? Ali morda na TikToku, Snapchatu, Instagramu ipd.? Ali morda delovne navade in vztrajnost? Poznavanje zgodovine, da bi se lahko iz nje kaj naučili? Morda poznava- nje zakonitosti narave? Spoštovanje ljudi, narave, življenja? Še veliko bi lahko naštevali. Izbere pa vsak sam, zavestno ali nezavedno.« Avtorji nam v tem poglavju dodajo nekaj pomembnega znanja o kulturni dediščini, slovenskem jeziku in zgodovi- ni, nas usmerijo v iskanje novega znanja in nam v razmislek podajo kar nekaj pomembnih vprašanj o tem, kako cenimo svojo preteklost, slovensko dediščino ter kam nas mlačen odnos do tega vodi. Ljubezen Drugo poglavje je naslovljeno Daleč od domovine – iz lju- bezni do nje. Iz prispevkov vejejo občutja, ki so prepletena z znanjem, ljubeznijo, zavednostjo in pripadnostjo. Tu so zbrana pričevanja o ljubezni do družine, roda, domovine, slovenstva, slovenskega jezika, umetnosti, slovenske ljud- ske in umetne pesmi, raznoterih prvin kulturne dediščine in naravnih danosti okolja rodne domovine. Tu so zgoščeni prispevki Slovencev in njihovih potomcev, ki so živeli in še danes živijo v tujini. V uvodniku v zborniku je zapisano: »Prispevki naših cenjenih sonarodnjakov/zdomcev nam zelo jasno sporočajo, kako pomembna je bila odločitev staršev, da bodo otrokom ‚izročili‘ slovenski jezik, običaje, znanje o Slo- veniji ter ljubezen do domovine. Pa ne le odločitev, ampak trdo, dosledno in vztrajno, toda ljubeče delo, ustvarjalnost, znanje, poštenost in brezpogojna ljubezen do domovine, do slovenskega naroda, ne glede na to, kaj slabega so v domovini doživeli. Pri tem niso izgubljali časa; slovenski pouk, gledali- šče, slovenska pesem ipd. ter vzgoja otrok in mladih – vse se je začelo že v taboriščih, nadaljevalo in raslo pa v mnogih slo- venskih skupnostih v Argentini, ki so jih osnovali takoj po pri- hodu tja. Kakšna neverjetna ljubezen do domačega, kakšna zavednost, izobraženost in kakšna pokončnost!« Konferenca (in s tem zbornik) Vzgoja za ljubezen do domo- vine in države je zagotovo nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Učitelji iz matične, zamejske in izseljene Slovenije sodelujejo v dialogu in razkrivajo mnoge zamolčane oz. iz- puščene vsebine. Poleg primerov iz pedagoške prakse je to zelo pomembna dodana vrednost in vsebinska obogatitev programa/zbornika s pričevanji slovenskih ljudi iz Argen- tine, katerih starši so morali po 2. svet. vojni zaradi ogro- ženosti lastnega življenja zapustiti domovino. Mladi rod so na tujih tleh vzgajali v ljubezni do domovine Slovenije in mu daleč od domovine posredovali bogato zakladnico kulturne dediščine. Tako so njihovi potomci ohranjali stik PREDSTAVITVE I 61 s koreninami slovenstva, ohranjali so jezik in prvine kultur- nega izročila ter to predajali naprej kot dediščino. Vse svoje fizične, umske in čustvene moči so vlagali v slovensko skup- nost in v svoje družine. Svoj rod so povezovali z domovino Slovenijo. Ob tem pa so se vključevali v življenje v tujini, se naučili novega jezika in navad. To je pričevanje spoštovanja obeh domovin – rodne in nove domovine. Na konferenci so Slovenci iz tujine (Argentina, Nemčija) sodelovali s svojimi pričevanji, njihovi referati in predstavitve v skupinah so tudi tukajšnjim učiteljem vlivali pogum v želji, da bi poskušali posnemati rojake iz izseljene Slovenije. Pričevalke oz. nosilke referatov iz Argentine so soproge in hčere uspešnih Slovencev z različnih področij. Njihovi možje in očetje so bili znanstveniki, pisatelji, režiserji, igral- ci, scenaristi, slikarji, kiparji, gospodarstveniki. V prispev- kih so predstavile pomembne poudarke iz njihovih življenj ter vpliv vsakega posameznika na slovensko okolje v Buenos Airesu in na lastno potomstvo. Avtorice so poročale tudi o lastnem zavedanju dela svojih prednikov, saj so jih ti vzgaja- li v pripadnosti slovenskemu narodu, da bi znale in zmogle ohranjati pokončno držo v življenju in trdne vrednote, ki naj bi jim sledile v prihodnosti. Pričevanje žena, hčera ali vnukinj znanih Slovencev izpod Južnega križa in življenjske zgodbe ter njihove usode so se zelo dotaknile pedagoških delavcev, udeležencev konference iz Slovenije. Udeležence smo ob zaključku konference vprašali, kateri prispevek jim je bil najbolj všeč. Nekaj mnenj navajamo tu:  • Miriam Oblak in Teodora Geržinič – izredno sta se me dotaknili zgodbi njunih očetov, ker sta ohranila in predala ljubezen do Slovenije svojim otrokom in veli- ko dala argentinski skupnosti Slovencev. • Najbolj sta me nagovorili pričevanji Apolonie Marolt in Lucie Makek, prvič sem slišala za oba slovenska do- moljuba. • Prispevek Marije Hirschegger je bil zelo ganljiv. Mi še odmeva v spominu in bo še dolgo. • Ostaja mi misel Andreja Finka, da je pomembno, kako predstavimo neko stvar, saj so mladi kot gobe, ki vase vpijajo tekočino. Zgodbe rojakov iz Argentine so se med predstavitvijo na konferenci močno dotaknile pedagoških delavcev iz Slove- nije. Zaznavali smo lahko doživljanje pričevanj pri udele- žencih konference; za kakšno minuto so slike udeležencev na ekranih, ki so konferenco spremljali preko spleta, nena- doma izginile in se znova pojavile z robčki v rokah. Utripa srca nismo zaznali, čutila pa se je povezanost različnih Slo- venij, tukajšnje in izseljene. Nekateri učitelji iz Slovenije so v skupinah sporočali, da o tem, kar so slišali od rojakov iz Argentine, niso vedeli nič, tudi v času svojega izobraževanja niso o tem ničesar slišali. Izrazili so željo, da bi svojim učencem in dijakom posredo- vali kaj več o Slovencih po svetu. Želijo si, da bi takšne real- ne in celovite zgodbe pripeljali v svoje razrede, da bi se do- taknile tudi njihovih dijakov. Posnetke s konference lahko sedaj uporabijo kot učno sredstvo pri pouku. Vsi prispevki iz tega poglavja so v celoti posneti ter prosto dostopni, tako kot prispevki, objavljeni v zborniku. Gotovo ima veliko vrednost, če med učno uro slovenščine učitelj zavrti posne- tek Slovenke iz Argentine, ki govori brezhibno slovenščino, čeprav je rojena v Argentini. Ali pa pri učni uri zgodovi- ne, geografije, morda etike – ter se po ogledu posnetka pri- merno pogovori z učenci, jih povpraša, kaj so videli, slišali, kaj se jim je vtisnilo ter se o tem z njimi pogovori. Kdor bo izkoristil to možnost, mu ne bo žal. (Seveda naj ob tem ustrezno navede vire.) Učenci bodo ob poslušanju resnič- nih zgodb postopoma dobivali realne predstave o celoviti stvarnosti teh ljudi – zakaj živijo v Argentini, kako delujejo njihove skupnosti, kako oz. zakaj so ohranili jezik in kultu- ro. Učili se bodo poslušati in tudi slišati drugega, postavljati vprašanja, izraziti svoje pomisleke, mnenje in seveda misliti s svojo glavo.  V tem poglavju imajo posebno mesto tudi izkušnje Sloven- cev iz Nemčije. Spoznavali smo nevsakdanji dosežek dveh petnajstletnih deklet slovenskih korenin, rojenih v Nem- čiji. Dekleti sta napisali prvi mladinski slovensko-nemški roman, v katerem glavna lika hrepenita po državi porekla, Sloveniji. Dekleti, ena iz slovenske, druga iz slovensko-nem- ške družine, sta v svojem prvencu Bližina daljine (Nähe der Ferne) reflektirali svoje čustvovanje, hrepenenje po Sloveni- ji, kar je rezultat, tako sta trdili, družinske vzgoje in dopol- nilnega pouka slovenščine v tujini. Drugi primer je predstavila slovensko-nemška družina. Primer vzgoje za domoljubje je izrazila s pesmimi z domo- ljubno vsebino ob glasbeni spremljavi očeta oz. moža, glas- benika. Družina je predstavila smer vzgoje svojih otrok za ljubezen do domovine in države; čeprav so nemško-sloven- ska družina – mati Slovenka, rojena v Nemčiji, njen mož, ki je po rodu Nemec, in njuna hči, tudi rojena v Nemčiji, ki je bila z bratom deležna te vzgoje, vsi govorijo slovensko. Izkušnja Tretje poglavje – Ustvarjalnost učiteljev – je najbolj obširen del Zbornika. Tu so objavljeni prispevki iz prakse slovenskih učiteljev, ki si vsak na svojem področju prizadevajo, da bi ot- rokom privzgojili ljubezen do Slovenije ter do slovenske kul- turne dediščine. In teh je veliko, poučujejo pa različne pred- mete. V tem delu lahko učitelji najdejo veliko kakovostnih predlogov za svoje delo, pa tudi utemeljitev, zakaj je treba ohranjati narodov spomin. Poglavje se deli na štiri dele: I 62 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 • Slovenija, samostojna država Od leta 1991 je Slovenija samostojna država. Med prispevki najdemo lep primer, kako šola lahko kot celota in različni starosti otrok primerno obeleži tovrstno obletnico (Trideset daril za trideseti rojstni dan). Zanimiv je tudi primer spo- znavanja slovenskih praznikov preko stripov – pri pouku slovenskega jezika. Naslednji avtor pa nam je v razmislek podal prispevek o razvoju in prepoznavnosti nacionalnih barv v slovenskem športu. • Po Sloveniji V tem poglavju smo zbrali deset primerov o tem, kako lah- ko učencem približamo slovenske lepote ter naravne zna- čilnosti, pa tudi stavbe, naselja ter njihove značilnosti, kar je nemalokrat spregledano (npr. Pohorske steklarne, Kraške gmajne, kulturna dediščina v Stražišču, kulturni zakladi v Selški dolini, ljudsko izročilo ob Cerkniškem jezeru, mož- nosti spoznavanja Slovenije pri pouku angleškega jezika ipd.). Priložnosti za to so – kot nam govorijo ti primeri – pri različnih učnih predmetih ter na različnih ekskurzijah ter dnevih dejavnosti. Predvsem pa je prednost takih projektov, da so medpredmetni, da učencem omogočajo širok pogled, širše in povezano znanje, kar je pot v prihodnost. • Iz preteklosti za prihodnost To poglavje nam prinaša pot iz preteklosti v prihodnost; avtorji prispevkov nam pokažejo, da je marsikatera dejav- nost, ki je bila v preteklosti cenjena, pomembna in potrebna tudi za prihodnost. Tu je npr. čebelarstvo, sušilnica sadja, slovenski ornament, vezenje, kultura branja ipd. Izrednega pomena je, ko učitelj prepozna vrednost neke dejavnosti, jo približa učencem ter poišče načine, kako jo koristno upora- biti v sedanjosti in za prihodnost. Učenci to začutijo in se v dejavnosti vživijo, saj ne gre le za znanje, ampak za dušo, za srce, za vrednote. • Ohranjajmo spomin V zadnjem delu poglavja o ustvarjalnosti učiteljev pa lah- ko spoznamo vrsto običajev in načinov ohranjanja kulturne dediščine ter spomina; v tem pa se ne ohranja le način iz- vedbe določene dejavnosti, ampak tudi vrednote, sporočilo, vzdušje, poznavanje načina dela, načina življenja, pesmi, jezika, odnosov med ljudmi, do narave in do presežnega, do dela. Veliko sporočil je možno prenesti otrokom in mla- dim, ki jim bodo zagotovo v življenju koristila. Avtorji nam v tem poglavju predstavijo različne primere, npr. folklorni muzikal, primerjavo neke stavbe iz preteklosti z današnjo, običaje (npr. jurjevo, florjanovo in jajčarija), velikonočni prazniki, pranje v potoku, kozolci ipd. vsem dejavnostim je skupno, da so bili učenci zainteresirani; če je učitelj ‚goreč‘, to prenese tudi na učence. Odprimo vrata V eseli nas, da smo zbrali veliko gradiva in omogočili, da je publikacija brezplačno dostopna na spletu ter prek naše spletne strani in Cobissa dosegljiva večini bralcev po svetu. Iz vseh štirih e-zbornikov boste zainteresi- rani lahko dobili vpogled v množico zanimivih primerov us- pešne prakse iz pouka različnih predmetnih področij. Vsak učni predmet na vsaki stopnji šolanja ponuja možnost, da bi pedagoški delavci mlade opogumljali k spoznavanju svojega naroda, države, kulture ter jih tako pripravljali, da vzljubi- jo sebe, svoje bližnje in svoje okolje. Tako mladim krepi- mo tudi samospoštovanje. Če bomo v tem uspevali, bomo pomagali odraščajočim, da se bodo z enakim spoštovanjem obračali tudi na svoje sošolce, vrstnike, ki morda pripadajo nekemu drugemu narodu, kulturi ali jeziku. Zapis v učnih načrtih je eno, oživljanje usmeritev v praksi pa je povsem nekaj drugega. Učitelji potrebujejo možnost in priložnost, da lahko pokažejo, kaj sami počnejo ter da lahko vidijo in slišijo, kako drugi ravnajo ob podobnih izzivih. Taka strokovna druženja pedagoških delavcev – kot je npr. naša mednarodna konferenca – so prave ‚valilnice‘ novih metodično-didaktičnih in strokovnih idej. Da je prenos iz- kušenj na druge uspešen, nam potrjujejo izjave udeležen- cev, ki so jih ob koncu konference izražali tako v pisni obliki (evalvacijski vprašalniki), kakor tudi ustno, npr.: • »Prav vsak od predavateljev je dodal svoj pečat, delil z nami svoje misli, izkušnje, teoretične elemente. Vse to bom odnesla s seboj in ‚vkomponirala‘ v svoje delo.« • »Našla sem spodbudo in povabilo, da delam na po- dročju slovenske dediščine še naprej, da se povezujem z istomislečimi sodelavci in hodim ponosno naprej. Ključnega pomena pa je, da v mladih prižigam iskrico za učenje slovenskega.« • »Izjemno sem uživala v dnevu z dobrim vzdušjem in izrednimi predstavitvami, iz katerih bom črpala pri svojem nadaljnjem delu.« • »Sami se moramo potruditi za predajanje izročila – mi kažemo s svojim zgledom, da se potem tudi učenci lahko navdušijo.« • »Pomembna je povezava med tremi Slovenijami; ma- tico, izseljeno in zamejsko Slovenijo. Slednji dve Slo- veniji sta se globoko usidrali med učitelje v Sloveniji (tudi v moje čustvovanje) in to je mnoge čustveno predramilo, kar se je pokazalo tudi v komentarjih, po- govorih itd. v odmorih, mejlih …« PREDSTAVITVE I 63 Vredno je ohranjati dialog med učitelji iz matice in tujine Z adnji dve leti smo ustvarili dialog med matično, za- mejsko in izseljensko Slovenijo. To je pomembno, saj organizem zares polno živi šele, kot celota. Tako je tudi z narodom. Pomembno je, da se začutimo med seboj, da smo povezani in med seboj sodelujemo – kot različni or- gani istega telesa. Začeti dialog je treba primerno nadaljevati. Pripravljenost je izražena, zdaj so na vrsti tisti, ki lahko to začnejo prenaša- ti s konkretnimi dejanji med mlade na obeh straneh. V Slo- veniji poznamo veliko realnih, celovitih zgodb, ki so zbrane v našem spominu in zapisane v e-zborniku – tako iz Slove- nije kot iz tujine. Posnetki predstavitev so javno objavljeni in prosto dostopni. Morda jih bo kakšen učitelj uporabil pri pouku. Zgodba, pričevanje, izkušnja, doživetje imajo po- sebno moč. Kot je menil že Svetina, bi učenci morali biti deležni kakovostnega moralnega pouka s temeljnimi etič- nimi vrednotami ter pojmi slovenske, evropske in svetovne kulture. Pouk naj bi bil prilagojen starosti otrok, vključeval pa zglede s pravljicami in zgodbami, basnimi za mlajše ter za starejše življenjepise izjemnih ljudi (vzornikov), filme in poezijo. (Svetina, 1990: 58–59) Vse to naš e-zbornik ponuja. Ustvarjati je treba ugodne pogoje za različne vrste stikov, pogovorov, pričevanj in doživetij. Učitelji, ki želijo med svoje učence, dijake, študente povabiti konkretno osebo iz tujine, imajo zdaj na razpolago kontakte s pričevalci iz Ar- gentine. Sprejetost med slovenskimi učitelji je za udeleženke iz Ar- gentine neprecenljiva. Potrdilo se je to, kar smo govorili, ko smo jih spodbujali, da bi se udeležile konference. Spoz- navanje je dvosmerna pot. Tudi naši rojaki iz Argentine so imeli priložnost spoznati, kako učitelji v Sloveniji spodbu- jajo mlade k ljubezni do domovine in države ter k ohran- janju dediščine. Teh informacij in spoznanj oni niso imeli oz. poznali. Sodobna digitalna tehnologija nam omogoča, da učilnice razširimo preko šolskih zidov in v razrede med učence in dijake na daljavo povabimo goste z različnih kon- cev sveta. Lahko se medsebojno ‚obiskujemo‘ v obe smeri. Le željo in pogum je treba imeti. Tudi Društvo katoliških pedagogov Slovenije je pogumno zakorakalo na to pot in učinki so navdihujoči. Velika je vloga slovenskih učiteljev in vzgojiteljev, njihove ustvarjalnosti, zavednosti, truda, srčnosti. To čutijo učenci, to se začuti ob branju prispevkov. Iskreno se veselimo vseh že objavljenih prispevkov in verjamemo, da je takih srčnih učiteljev v Sloveniji še mnogo. Slika 3: Dr. Janez Bogataj, etnolog Natečaj Košara – izdelek slovenskega pletarstva: dodatek v zborniku, obogatitev mednarodnih konferenc S lovensko rokodelstvo je imelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske razpoznavnosti in istovetnosti. Z natečajem Košara – izdelek slovenskega pletarstva, ki smo ga v DKPS prvič razpisali v šolskem letu 2021/2022, smo želeli obuditi spomin na izdelke, ki so jih naši predniki izdelovali zato, ker so jih potrebovali pri vsakdanjem gospo- darskem prizadevanju in za praznične potrebe. Za začetek smo pripravili izobraževanje za mentorje, ki sta ga vodila dr. Janez Bogataj, etnolog, ter Iztok Urbanija, pletar. Želeli smo, da otroci ustvarjajo iz naravnih materialov. Tako so naši predniki izdelovali košare, ki so jih uporabljali za prenašanje različnih pridelkov in izdelkov, uporabljali so jih na njivah, za prenašanje drv, jabolk, krompirja, repe, nasti- lja za živali … Uporabljali so tudi manjše, namizne košare, npr. za kruh, sadje. Želeli smo, da so izdelki izdelani v naravni velikosti in upo- rabni. Ti izdelki so trajnostni, po uporabi ne onesnažujejo okolja. Uporabni so še danes, če so izdelani dovolj kakovo- stno. Učence smo usmerili, da možnosti za izdelavo pletarskih izdelkov poiščejo v okolju, iz katerega prihajajo. S tem so lahko spoznali dediščino ustvarjalnosti in rokodelstva, šege in navade ter naravne danosti lastnega kraja. Spodbujali smo medgeneracijsko povezovanje treh generacij (otroci, mentorji, starejši). Za mentorje smo organizirali tudi izob- raževanje. Nagradni natečaj Košara – izdelek slovenskega pletarstva je bil razpisan oktobra 2021, zaključen pa 20. 6. 2022. Vsi sodelujoči so v šolskem letu 2021/2022 obiskovali 8. oz. 9. razred osnovne šole. I 64 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Izdelke je ocenjevala tričlanska komisija: dr. Janez Bogataj, etnolog; Iztok Urbanija, pletar ter Tanja Pogorevc Novak, prof. likovne umetnosti. Avtorji treh najbolje ocenjenih iz- delkov so bili: 1. mesto: Ana Bradeško, OŠ Rovte; 2. mesto: Tjan Fridrih, Vid Iršič, Jošt Klančnik in Aljoša Sabo, OŠ Ob Dravinji; ter 3. mesto: Žan Treven, OŠ Rovte. V četrtek, 27. oktobra 2022, smo v Slovenskem etnograf- skem muzeju v Ljubljani odprli razstavo na natečaju sodelu- jočih izdelkov in nagrajencem podelili nagrade. Imeli smo prijeten dogodek, bogat v sliki in besedi. Slovenski etnografski muzej, kot ‚dom ‘ slovenske dediščine, je najbolj primeren za tako razstavo, zato smo hvaležni, da smo bili sprejeti pod njegovo mogočno streho. Na ogled smo pos- tavili izdelke osnovnošolcev ter tudi košare pletarja, gospoda Iztoka Urbanije. Občudovali smo ustvarjalnost in natančnost ter predvsem vztrajnost vseh izdelovalcev in mentorjev. Slika 4: Razstava košar za nagradnega natečaja. Foto: Neža Bevc. Razstavo smo ponovili na prizorišču 4. mednarodne kon- ference na Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Želeli smo pokazati delo otrok in pletarja ter spodbu- diti učitelje, da bi se lotili sodelovanja na novem natečaju Košara – izdelek slovenskega pletarstva. Razpisali smo ga v šolskem letu 2022/2023, pod enakimi pogoji kot lani. Vabljeni: Natečaj Košara – izdelek slovenskega pletarstva 2022/2023 V abimo vas, da se s svojimi učenci lotite izdelova- nja košar ali peharjev, z mlajšimi pa morda samo podstavka. Natečaj je izjemna priložnost za med- generacijsko in medpredmetno sodelovanje (tako učiteljev kot učencev) pri predmetih tehnika, likovni pouk, geografi- ja, zgodovina, fizika, družb, naravoslovje, biologija, sloven- ski jezik … Poleg tega je priložnost za razvijanje tehničnih spretnosti, ustvarjalnosti, za odkrivanje osebnostnih podro- čij, ki jih drugi predmeti pri otroku zanemarijo. Zato je tudi dobra priložnost za razvijanje samozavesti in samospošto- vanja otrok – ne glede na učno uspešnost. Napovedujemo in vabimo: 5. mednarodna konferenca Z veseljem pripravljamo 5. mednarodno konferenco, ki bo 18. novembra 2023. Tema bo jezik kot temelj- na prvina identitete. Vabimo vas, da se konference udeležite – s svojimi prispevki ali pa kot slušatelji. V eč infor- macij najdete na naši spletni strani (https://www.dkps.si/). Sklepne misli G las o možnosti za srečanje pedagoških delavcev, ki jim je mar za domovino, narod, državo, ki bi radi poglobili svoje znanje o domoznanstvu, ki bi radi bili bolj uspešni v prenosu teh vrednot na mlade, ki bi radi prišli tudi v stik s Slovenci po svetu in z učitelji, predstavniki drugih narodov, se počasi širi. Radi bi si izmenjali izkušnje in prido- bili navdih za nadaljevanje svojega vzgojno-izobraževalnega dela. Nekateri učitelji se konference udeležujejo vsako leto, ker tu predstavijo svoje delo in pridobivajo nove ideje zanj. Zanimanje za to obliko spopolnjevanja pedagoških delavcev se širi, prihajajo mnogi novi, kar je za nas zelo spodbudno. Učitelj, ki dela s srcem, bo vedno našel pot do otrok, do pra- vega načina dela in pravih informacij. Pripravil bo takšen pouk, da bodo otroci vzljubili svojo kulturo, narod in drža- vo ter spoštovali druge. Viri Ašič, E. (2022). Približevanje pletarstva osnovnošolcem. Vzgoja, 24(96), str. 27–28. Ašič, E. (ur.) (2022). Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Zbornik 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države (19. 11. 2022). Društvo katoliških pedagogov Slovenije. https://www.dkps.si/ fileadmin/user_upload/Zbornik_MK_2022.pdf. Kregar, H. (2022). Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Vzgoja, 24(96), str. 25–26. Motik, D. (2022). Košara – izdelek slovenskega pletarstva. Vzgoja, 24(93), str. 32–33. Svetina, J. (1990). Slovenska šola za novo tisočletje: Kam in kako s sloven- sko šolo. Didakta. UNESCO (2002). Learning to be: A holistic and integrated approach to values education for human development; Core values and the valuing process for developing innovative practices for values education toward international understanding and a culture of peace. UNESCO: Asia and Pacific Regional Bureau for education.