1 Leto XIV. | Štev. 100 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNT RAČUN 11.409 Maribor, 4. in 5. maja t940 NAROČNINA NA MESEC Prejemamv upravi ali po pošti 14 din. dostavljen*na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1 din 1.— G Umik zaveznikov iz Norveške Zavezniške čete so se umaknile iz vseh norveških postojank, razen izpred Narvika — Norveške čete na vzhodnem Norveškem so po odhodu zaveznikov zaprosile Nemce za premirje LONDON, 4. aprila. Exchange Telegr. Kakor Je že sinoči objavilo vrhovno poveljstvo, so zavezniške čete izpraznile tudi Nanisos, ki leži severno od Trondhjema. Izpraznitev z vkrcanjem na ladje se je izvršila v popolnem redu in brez vseh izgub. STOCKHOLM, 4. aprila. Ass. Press. Angleške in francoske čete so zapustile tudi Namsos in odplule v neznani smeri. S tem je izročena Nemcem ne samo vsa južna, ampak tudi vsa srednja Norveška. Zavezniki se drže trenutno samo še pri Narviku na severu Norveške. Kakšni so nadaljnji zavezniški načrti, ni znano, zdi pa se, da nameravajo na vsak način osvojiti vse področje Narvika in se držati tam dalje, ker bi bilo malo verjetno, da bi tudi to postojanko kar tako prepustili Nemcem. Umik zaveznikov iz Južne in srednje Norveške je povzročil na Norveškem hudo pobitost. Nobenega upanja ni, da bi se sedaj mogle maloštevilne norveške čete na vzhodu srednje Norveške še dalje ustavljati pohodu Nemcev in držati svoje postojanke. Njihov položaj je trenutno tak, da se lahko samo predajo hli pa umaknejo na Švedsko. — Celokupna še preostala norveška vojska ne šteje več kakor 30 tisoč mož. — Švedski listi pišejo, da so zavezniki prepustili Norvežane njihovi usodi in doživeti enak poraz, kakor med svetovno vojno na GalJpttJu. Samo še mali lokalni odpori BERLIN, 4. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Po umiku sovražnika iz Andajsnesa se pomirjevanje vse Norveške naglo nadaljuje. Demobilizacija norveških čet v vzhodni Norveški je v polne mteku. Nemške čete zadevajo le še na osamljene lokalne odpore manjših norveških edinic. Severno od Trondhjema se sovražnik ne oglaša več. Pri Narviku se sovražne čete polagoma približujejo našim postojankam. Toda naše čete so doslej odbile še vse sovražne napade. Naše bojne ladje so uničile v Skageraku dve sovražni podmornici. Pri napadih na sovražno ladjevje je bilo zadetih več bojnih in transportnih enot. Dva sovražna lovca sta bila sestreljena. Neka transportna angleška ladja je bila potopljena. Napadi Angležev na naša letališča na Norveškemnas. Na zahodni fronti nič novega. In Danskem so bili odbiti brez izgub za Norvežani zaprosili za premirje STOCKHOLM, 4. maja. Reuter. Tu krožijo vesti, da so se poveljniki norveških čet v okolici Trondhjema odločili, zaprositi Nemce za premirje. Položaj je zanje po odhodu Angležev postal brezupen, ker bi nadaljevanje bojev pomenilo gotovo propast. LONDON, 4. maja. Reuter. Angleško vojno ministrstvo dostavlja v svojem poročilu, da so po izjavi norveškega vrhovnega poveljstva prišle vesti o ponu-denem premirju povsem brez njegove vednosti. Norveški vrhovni poveljnik ni nikogar pooblastil, da bi se s komurkoli pogajal. Del Norvežanov gre z zavezniki LONDON, 4. maja. Reuter. Britsko vojno ministrstvo javlja, da so brez osnove vesti, da zavezniki niso obvestili norveških častnikov o svojem vkrcanju izpred Trondhjema. Prav tako ni res, da bi kdorkoli mislil na premirje. Glavni poveljnik norveških čet se je ukrcal s svojim štabom in angleškimi četami v noči med 1. in 2. majem. LONDON, 4. maja. Reuter. Iz zanesljivega vira se izve, da je angleški generalni štab izdelal načrt tudi za evakuacijo norveških čet iz Andalsnesa. Vrhovno norveško poveljstvo je mnenja, da se norveške čete lahko uporabijjo tudi dru- Odmevi umika zaveznikov iz Norveške V Angliji in Franciji zahtevajo odstranitev krivcev v- Chamberlain in Reynaud v težavnem položaju — Komentarji v Angliji, Švedski, Ameriki in Italiji LONDON, 4. maja. Ass. Press. Neuspeh zaveznikov na Norveškem, ne bo, kakor vse kaže, ostal brez resnih posledic ne v Londonu ne v Parizu. Tako v angleški kakor v francoski javnosti se vedno bolj množe glasovi, ki odločno zahtevajo odstop krivcev. Predvsem se je pričela kampanja proti ministrskemu predsedniku Chamberlainu, kateremu očitajo počasnost in nesposobnost za velike naloge, pred katere ga postavlja sedanja vojna. Tudi po vesteh iz Pariza obstaja nevarnost, da bo Reynaudova vlada zrušena. Javnost zahteva na vodstvo ljudi, ki ne bodo več dopustili takih dogodkov, kakor so bili norveški. Z napetostjo se pričakujejo debate o tem vprašanju v angleškem in francoskem parlamentu. GLASOVI ANGLEŠKEGA TISKA LONDON, 4. maja. Reuter. Jutranji listi posvečajo uvodnike reakciji, ki jo je izzval zavezniški umik na Norveškem. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so komentarji v USA in nekaterih drugih nevtralnih državah, tako tudi v Španiji, kljub vsemu Prijateljski in povoljni. Omenjajo ogorčene boje javnega mnenja na švedskem. »Daily Mali« nujno terja ustanovitev voj-°ega kabineta odločnih mož. »News Chro ničle« se zavzema za odločne poteze v vzhodnem Sredozemlju, »Times« razprav-tjajo o vtisu norveškega umika na nev-tralce in pravijo, da se zavezniki v nadaljnjem ne smejo predajati iluzijam sodelovanja z nevtralnimi močmi v prime-hi vpada v katero koli nevtralno državo. ^Hnaša poudarek švedskih listov, da se Morajo poslej nevtralci zanašati le na 8voje lastne moči. Zavezniki bi jim utegnil priti vedno prepozno na pomoč. Ta homoč bi bila le tedaj efektna, če bi bila prej dogovorjena in ustvarjeni temelji kupnega sodelovanja za odpor. Pogreš-n° (e bilo. ker ni švedska že od prveg? 'klČetka stooila na stran zaveznikov. Nfe-letališča bi bila velikega pomena za ?J"’ezniškc zračne sile. Zavezniki bi lah- ko ogražali Nemčijo neposredno in svoje čete bi zavarovali pred izgubami in ovirami v operacijah, švedski upel na nevtralce, naj se zanašajo le na lastne moči, je brez pomena, ker bi bilo tudi s Skandinavijo drugače, če bi se vse države zedinile v enotni obrambi. V težkih trenutkih je angleška javnost posebno hvaležna USA, ker so se zavzele zanje in prijateljsko izražajo svojo sodbo. Prav tak ton izraža španski tisk. LABURISTI BODO TERJALI POJASNILA LONDON, 4. maja. Reuter. Vodja laburistične opozicije v spodnji zbornici, major Attlee, je v sinočnjem govoru poudaril, da bo angleški narod hrabro prebrodil tudi to krizo. Vsak se bo odzval klicu, delavska stranka bo s svoje strani storila vse za okrepitev državne obrambe. Narod je pripravljen na velike žrtve, mora se mu pa zagotoviti enak delež pri sodelovanju. Major ni zadovoljen, ker se v Angliji izkorišča material in ljudi, ne pa tudi do skrajnosti zemljišča. Umik iz južne Norveške je posebno prizadejal tiste, ki so gojili v odpravo na severu prevelike nade. Delavska stranka bo prihodnji torek ob razpravi v parlamentu terjala pojasnila k zadnjim dogodkom v Trond-hjemu. ŠVEDSKA SODBA STOCKHOLM, 4. maja. DNB. švedski tisk razpravlja o posledicah angleškega poraza na Norveškem. Angleški listj na-glašajo, da bo Chamberlain izpostavljen zaradi tega ostri pritlki političnih krogov, posebno opozicije, ki terja izpremembo, odnosno pomladitev vlade, »Aftonbladet« dostavlja, da so ob zavezniškem umiku pokazaie nemške zračne sile svojo nad-moč nad angleškimi. Norveška obala postaja oporišče za napade proti škotski. Nemčija si je sprostila močno iniciativnost za bodoče. AMERIŠKI KOMENTARJI UMIKA NEW YORK, 4. maja. Reuter. Komentirajoč umik zavezniških čet iz srednje Nor- veške pravijo »New York Times«, da predstavlja ta korak težek udarec, prizadet prestižu zavezniške vojske na svetu in obenem težek strateški neuspeh njihovega glavnega poveljstva. Predvsem pa je treba poudariti, da so angleške in francoske čete zadele že od Vsega začetka na naravnost nepremagljive težkoče. Angleški in francoski vojaki niso ljudje, kf lahko kar tako izgube pogum pred sovražnim ognjem, zato je treba sedaj pričakovati uporabo novih načrtov. »New York He-rald Tribune« pa pravi, da pomeni zavezniški neuspeh na Norveškem reprizo napake, ki Je bila za časa svetovne vojne storjena v Turčiji, ko je bil izvršen napad na Galipolis. Tudi tedaj so Angleži prišli prepozno in v dosti premajhnem številu. Vendar še nihče ne more trditi, da je neuspeh uničil vse rezultate. Rezultati obstajajo. Nemci so dosegli na Norveškem god za končno zmago. Ne ve se še, za koliko mož gre. USODA KRALJA HAAKONA’ STOCKHOLM, 4. maja. DNB. Uradno demantirajo vesti iz tujine, da se je norveški kralj Haakon z vlado zatekel na švedsko zemlje. UMIK PRI STEINKJERU LONDON, 4. maja. Angleške čete, ki so se ves teden hrabro borile pri Stainkjeru, so se morale umakniti. Stoječim v zmr-zlem snegu je bilo vojakom nemogoče, streljati s puškami, dočim so jih nemški letalci neprestano obstreljevali s strojnicami. samo delno zmago. Blokiranje Nemcev v Narviku predstavlja že samo po sebi precej pomemben rezultat. NEW YORK, 4. maja. DNB. Ameriški vojni dopisnik javlja iz Norveške, da so Angleži poslali tja samo toliko čet fn opre me, da bi z njimi rešili kralja Haakona in navezali narod nanj v obrambi domovine. Ameriški krogi posvečajo posebno pažnjo položaju po izpraznitvi Namsosa. Priznavajo odlično izvežbanost nemških čet, ki so ponekod nadvladale močnejše zavezniške edinice. ITALIJANSKI KOMENTARJI RIM, 4. maja, Stefani. Listi pišejo o zavezniškem neuspehu pri Trondhjemu in naglašajo, da so se morali Angleži umakniti tudi izpred Namsosa zaradi strahovitega pritiska nemške vojske. Danska in Norveška bosta poslej izhodni točki za nemške ofenzivne načrte na Velikobritan-sko otočje. Vojni strokovnjak »Message-ra« pravi, da je zavezniški umik južno od Trondhjema brez boja in odpora daleko-sežnega pomena, članek izraža priznanje nemški vojski. Stališče Anglije do jugovzhoda LONDON, 4. maja. Exchange Telegraph Na merodajnem mestu izjavljajo, da spremlja Anglija z zaskbljenostjo razvoj dogodkov na jugovzhodu Evrope, vendar pa ni še nobenih razlogov za vzne mir jen je. Anglija s svoje strani ne bo v sedanjem položaju storila ničesar, kar bi kakor koli moglo stanje poslabšati. Angleška vlada želi, da se mir in red na tem področju dalje ohranita. Vsaka kršitev miru s katere koli strani bi pa imela za nasledek poostritev vojne, ki nikakor ne bi mogla ostati lokalizirana. Zavezniške sile na Sredozemlju so stalno pripravljene stopiti v akcijo. Glede Norveške Izjavljajo, da zavezniki tam niso hoteli Iti v past v trenutku, ko je potrebna koncentracija njihovih sil na zahodu in v Sredozemlju. Za nadaljnji razvoj in zaključek vojne je Sredozemlje vse drugačne važnosti, kakor pa Norveška. PODPIS POGODBE Z RUSIJO PRIHODNJI TEDEN LONDON, 4. aprila. Eschange Telegr, »Evvening Standard« poroča lz Moskve, da se jugoslovansko-sovjetska trgovinska pogajanja zelo povoljno razvijajo in je zato mogoče pričakovati, da bo pogodba podpisana že prihodnji teden. — Glavni predmet pogajanj so dobave ruskega petroleja Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija se je pod vodstvom dr. DJor-djeviča udeležila tudi proslave praznika 1. maja v Moskvi. ANGLEŠKI POSLANIK IZ ANKARE V SOFIJI ANKARA, 4. maja. Havas. Angleški poslanik v Ankari je odpotoval v Sofija kjer se setane s tamkajšnjim angleškim poslanikom na posvet o sedanjem položaju in eventualnih bodočih dogodkih. Varnostne priprave po mm Sredozemlja Zbiran|e italijanskih čet tn ladij na raznih važnih postojankah — Ukrepi zaveznikov v Evropi* Afriki in Prednji Aziji — Koraki previdnosti v Turčiji in Grčiji RIM, 4. aprila. Ass. Press. Kljub glasovom, ki govore o pomirjenju na Sredozemlju, se opaža v Italiji razpoloženje, ki je vedno bolj nasprotno zaveznikom. Nemški uspehi na Norveškem so to razpoloženje silno dvignili in z raznih strani se oglašajo glasovi, ki opozarjajo na to, da se bliža najugodnejši trenutek za dokončno odločitev Italije v sedanji vojni. Tudi razni drugi znaki kažejo, da se položaj znova poostruje. To se odraža iz vsega pisanja listov, a tudi državni minister Farinacci je v svojem govoru v Cremoni dejal, da Italija ne more in ne sme počivati na lovorikah. Italijani ne morejo biti pacifisti in so zato pripravljeni na trenutek, ki se bliža. Obenem je izrazil najgloblje simpatije do hrabrega prijateljskega nemškega naroda. PRIPRAVE NA VSEH STRANEH LONDQN, 4. aprila. Exchange Telč-grapli. Položaj na Sredozemlju se razvija dalje v znamenju priprav tako z italijanske kakor z zavezniške strani. Italijani so koncentrirali zelo močne kopnene, letalske in pomorske sile na Dodekanezu. Prav tako se opaža gidanje italijanskih bojnih sil na Sardiniji, Siciliji in v Libiji. Italijansko bojno brodovje z Dodekaneza križari med Kreto, Ciprom in Egiptom. Pred Ale- ksandrijo je koncentriran velik del zavezniškega bojnega brodovja. Zasedene so važne postojanke v Siriji, Palestini, Egiptu in Tuniziji. V Egiptu se zbirajo vedno nove čete, ki odnajao tudi na mejo Libije in k Suezu. Privažanje zavezniških čet iz dominionov in kolonij se nadaljuje. Včeraj so prispele v Suez nove čete iz Rodezije. Tudi v Grčiji in v Turčiji so bili izdani novi varnostni ukrepi. Turške čete zasedajo vzhodne obale nasproti italijanskemu Dodekanezu. VARNOSTNI UKREPI V FRANCIJI PARIZ,4. maja. Ass. Press. V Parizu ne verujejo, da bi se mogla vojna že sedaj razširiti tudi na Sredozemlje, vendar pa svate pred preveliko lahkovernostjo in optimizmom. Razvoj dogodkov zahteva od zaveznikov, da so temeljito in vsak trenutek pripravljeni na vsako iznenadenje, ki bi utegnilo nastopiti. Storjeni so biU zaradi tega tudi primerni varnostni ukrepi na francoski meji nasproti Italiji, na Korziki in v Tuniziji. Francosko bojno brodovje je zavzelo skupaj z angleškim važne postojanke na Sredozemskem morju. VARNOSTNI UKREPI V GRČIJI ATENE, 4. aprila. Atenska agencija. Rezervni častniki in pribočniki, ki pripa- dajo letnikom 1919 do 1923 in 1929 do 1934 so poklcani na orožne vaje, ki bodo trajala mesec dni. Poklicani častniki bodo razvrščeni v štiri skupine. ATENE, 4. aprila. Ass. Press. V Grčiji so bili z ozirom na napet položaj na Sredozemlju izdani razni nujni obrambni ukrepi. Pred vsem so bile zasedene razne izpostavljene mejne in obalne postojanke. GRŠKI POSLANIK PRI WELLESU WASHINGTON, 4. maja. Havas. Grški poslanik v Beli hiši je obiskal Samnerja Wellesa in imel z njim daljši1 razgovor glede na položaj v Sredozemskem morju. Posebno pažnjo sta politika posvetila zbiranju italijanskih pomorskih sil na Dodekaneškem otočju. ROOSEVELT ZA POMIRITEV NEW YORK, 4. maja. Reuter. Dopisnik »Daily News« javlja, da bo Roosevelt storil vse, da bi preprečil razširitev vojne na Sredozemsko morje. Roosevelt se ne bo omejil samo na lokaliziranje vojne, zavzel se bo pri italijanskem kralju, Vatikanu in vladah nevtralnih držav, da se izvede splošna akcija za mir. Miroljubno akcijo je treba sprožit ipreden bo vsa evropska celina v ognju. Papež se preseli na Portugalsko ? CURIH, 4. maja. ,,Neue Zuricher Zeitung* poroča iz Londona, da spremljajo v Londonu in Parizu z veliko pozornostjo stališče Vatikana glede na vedno večjo nevarnost vojne na Sredozemlju. „Daily Te-iegraph“ poroča iz diplomatskih vrst, da se s tem v zvezi mnogo govori o možnosti, da bi papež v primeru vstopa Italfje v vojno zapustil Vatikan In se preselil na Portugalsko. Kakor se na dobro poučenem mestu zatrjuje, je papež zadeven sklep že sprejel in ga tudi sporočil Mussoliniju, To informacijo je dobil dopisnik iz vira, ki je zelo blizek vatikanskemu državnemu tajništvu. Odločni obrambni ukrepi v Švici BERN, 4. aprila. Ass. Press. Švicarska zvezna vlada je sklenila poklicati pod orožje nove letnike rezervistov, in sicer 14. in 18. t. m. Novi vpoklicani rezervisti bodo uporabljeni za okrepitev čet, ki stoje že sedaj pripravljene za obrambo domovine. Dne M. t. m. bodo vpoklicani zlasti pripadniki težkega topništva, gorskega topništva in štabni častniki, dalje pa tudi pionirji, radiotelegrafisti in drugi specialisti. Dne 18. t. m. bodo vpoklicani pripadniki deželne brambe, črnovojniki, rezervni graničarji, planinski pešci, gorski strelci in sanitejci. Obrambni ukrepi, zlasti glede utrjevanja, so v Švici že popolnoma dovršeni. Zvezni svet je izdal na. švicarsko ljudstvo razglas, v katerem pravi, da Švica v nobenem primeru in pod nobenim pogojem ne bo kapitulirala. Svet opozarja prebivalstvo na nevarnost sovražnih poizkusov demoralizacije s šir jenjem vesti, da je Švica spremenila svoje stališče in se ne namerava braniti. — Vsaka taka vest, ki bi prišla po radiu ali kakorkoli, bo lažnjiva. Prebivalstvo naj ostane odločno In pomaga v primeru po trebe vojski pri obrambi Švice pred eventualnim napadom. Čete, ki bi bile odrezane od svojih vrhovnih poveljstev, naj se bojujejo dalje na svojo roko. V primeru napada se morajo takoj javM vsi obvezniki pri svojih edinicah, in sicer ne glede na to, ali bodo že prejeli pojiv ali ne. V posamezni krajih naj prevzamejo zbiranje aktivni častniki, če teh ni, pa rezervni. Povod za te ukrepe je dala Norveška, ki na napad ni bila pripravljena in takoj desorganizirana. Angteško-sovjetska pogajanja LONDON, 4. maja. Reuter. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je poslanec Att-lee vprašal predsednika vlade Chamberlaina, ali je sovjetska vlada stavila angleški svoje predloge o trgovinskem sporazumu. V imenu predsednika je odgovoril namestnik zunanjega ministra Butler: »S strani sovjetske vlade smo prejeli odgovor, ki sicer ne vsebuje konkretnih pred logov, podaja pa splošne smernice Sovjetske zveze. Ministrstvo, ki je največ zainteresirano na tem vprašanju, ta predlog sedaj skrbno preučuje, da ugotovi, ali bi bilo mogoče na tej podlagi doseči trgovinski sporazum med Anglijo in Sovjetsko zvezo, upoštevajoč pri tem seveda sedanji vojni položaj.« Von Papen odpotoval v Berlin ANKARA, 4. maja. Havas. Nemški poslanik von Papen je na poziv Hitlerja danes odpotoval v Berlin. Temu pozivu prisojajo v tukajšnjih diplomatskih krogih velik pomen, ker je vsekakor v zvezi s sedanjim napetim položajem na Sredozemlju. JAPONCI SE PRIPRAVLJAJO PROTI TRETJIM? TOKIO, 4. maja. DNB. Arita je dejal novinarjem, da je japonska zunanja politika usmerjena na pomiritev s sovjetsko Rusijo in USA. Tokio hoče fcim-prej končati operacije na Kitajskem, da bi bil prost za akcije proti trclji sili. Odnošaji z USA niso najboljši, vendar se bo japonska vlada trudila, tia jih ne poslabša. Japonci bodo pod-Dirali novo kitajsko vlado v njenih težnjah vražnih po očiščenju čet. dežele od so- NOVA PROGA NA SEVERU LONDON, 4. maja. Reuter. Javljajo, da je železniška proga med Kan-dalakšo in Kuolajarvijem dograjena. Tako je 170 km proge dobilo spoj z železnico na Murmansk. NEMŠKI UJETNIKI V ANGLIJI LONDON, 4. maja. Ilavas. V nekem škotskem pristanišču se je izkrcalo 42 nemških ujetnikov, ki so v bojih na norveški obali padli v zavezniške roke. Na SLOVASKO LETALSTVO BRATISLAVA' 4. maja. DNB proslavi letalskega dne je vojni minister general Čatloš govoril, o pomenu zrakoplovstva v sedanji vojni ter njega vlogi v m>rSi republiki Slovaški. Nov letalski napad na Anglijo LONDON, 4. maja. Reuter Z angleške južnovzhodne obale je bilo snoči čuti močno streljanje. Nad morjem so brneli letalski motorji. Na temnem obzorju je bilo opaziti eksplozije bomb. V akcijo so stopili reflektorji. Znaka za alarm ni bilo. Na kopno ni padla nobena bomba. IZJAVA LORDA STANHOPEA LONDON, 4. maja. Havas. Lord Stan-hope je v svojem nagovoru poudaril, da »sinovi Anglije, ki se zdaj bore, ne smejo dobiti vojne pa ta način, kakor v svetovni vojni. Ne sme se zgoditi, da bodo po zmagi angleškega orožja naši vnuki, pa morda tudi še sinovi spet morali prijeti za orožje. Vojna terja od nas največjih naporov, zato bo treba tudi Nemcem dokazati, da razumemo žrtve ter jih v novem redu pravilno ocenimo s pogoji, ki ne bo do dopuščali več ogrožanja človečanskih pravic. 1 Trenutni položaj za Nemce na Norveškem nikakor ni odločilen. Nemčija bo naletela na ovire, ki jih bo težko premagala.« VELIK POŽ^R NA DANSKEM KJEVENHAVN, 4. maja. DNB. Nemški vojaki so prisostvovali lokaliziranju veli kega požara, ki ie izbruhnil v Lemvigu, na zahodni obali Jutlanda, Požar je nastal ^ponoči zaradi kratkega stika. Ker je bilo yiharno se je ogenj naglo razširil. Vojaki iso s pomočjo gasilcev rešili iz bolnišnice* ’80 bolnikov in jih spravili v bližnjo cer-kov. Požar so končno omejili, Edo krilo bolnišnice je zgorelo do tal. OBNAVLJANJE PROMETA NA POLJSKEM VARŠAVA, 4. maja. DNB. Železniška proga iz Varšave na Gdansk je vsa pospravljena. Tako bo vzpostavljen redni pro. met na tej progi že v prihodnjih dneh, SLOVAKI NA PROSLAVI MOSKOVSKE UNIVERZE BRATISLAVA, 4. maja. Slovak Press. Na proslavo moskovskega vseučilišča je odpotovala slovaška delegacija pod vodstvom prosvetnega ministra Josipa Siva-ka. Potovala bo preko Berlina in baltskih držav. Pred odhodom je ministrski predsednik Tuka naglasil, da odhajajo zastopniki slovaške znanosti službeno na pot v prijateljsko državo. Prepričan je, da »bo ta obisk pomenil zagotovilo prisrčnega vzajemnega sodelovanja na kulturnem in znanstvenem polju.« FRANCIJA KUPI BOLGARSKI TOBAK. SOFIJA, 4. maja. Havas. Podpisan je trgovinski sporazum med Bolgarijo in Francijo. Slednja bo kupila za 100 milijonov frankov bolgarskega tobaka. Nagla-šajo, da se prične s tem nova doba v od-nošajih med obema državama. „¥si naj se izjavno, da se bomo borili do zadnjega čioveka!" „Naš narod vidi, za kaj gre v tej vojni. Ne bodo se menjali režimi in sistemi, nego močnejši nas bodo hoteli izbrisati s sončne svetlobe. Naše njive naj bi orali drugi, v naše domove sedli drugi. Ono, kar bi ostalo, bi zmagovalec okužil z nalezljivimi boleznimi, da bi tako izginili z zemlje naših dedov. Dokler je le eden, se bomo branili sovražnikov. Nihče ne sme pozabiti, da bo po tej vojni veljal vsak narod le toliko, kolikor bo imel v sebi odporne moči. Zato bi bilo treba že danes misliti na to, da se izjavijo vsi politiki in narodni prvaki ne samo o nevtralnosti in čuvanju naše nedotakljivosti nego tudi: 1. Da smatramo Jugoslavijo vsi kot edino zatočišče svobode in napredka. Vsaka druga kombinacija prinaša samo gorje in propast. 2. Niti Srb ne Hrvat ali Slovenec ne veruje nikaki propagandi, ki bi hotela oslabiti ali celo razdvojiti njih skupnost. Kdor bi kaj takšnega želel, je izdajalec vseh treh bratov. 3. Ne sprejemamo pod nobenim pogojem ni-kake „prijateljske zaščite“, dokler ni nobenega tujega vojaka na našem ozemlju in ne dopustimo nobenih tujih čet skozi naše ozemlje, dokler smo nevtralni. 4. Borili se bomo do zadnjega moža proti vsakemu napadalcu. V boju za življenje ni kompromisov no oportunitete!“ („Nova Riječ‘:) Tri plemena, trije „sonarodi" V uvodniku razpravlja „Hrvatski Dnevnik" o članku bivšega poslanca v rimskem parlamentu, dr. Josipa Wil-fana, ki ga je napisal v beograjski reviji „Vidici“ in pravi: „Dr. Wilfan jo namesto „plemen“ našel „sonarode“. Kar je skupnega med njimi, bi naj bila neke vrste jedro. S spretno konstruk-cijo hoče rešiti misel narodnega edin-* stva. Ne počuti se dovolj močnega, da povsem prekine s fikcijami, ki so zastrupljale naše medsebojne odnošaje in s katerimi je bilo treba obračunati* Sorodnosti interesov so v prvi vrsti važne. Važnejše so od enakosti ali podobnosti jezika, da o narodnem značaju, ki je zelo raztegljiv pojem, ne govorimo. Hrvati imamo s Srbi in Slovenci oel niz skupnih interesov« Vsekakor nam je dražje, da je poleg ostalih predpostavk, meja pri Mariboru nego pri Zaprešiču, ali pri Gjevgjefiji nego pri Zemunu ali šidu. Takšno realno gledanje je prevladalo tudi v politiki sporazuma, vplivalo je na kulturno zbliževanje med Hrvati in Slovencu Kakor nam je odvišna fikcija teeh „plemen“, prav tako je tudi ona treh „sonarodov“« Smo trije posebni narodi, vsak s srnjo individualnostjo, a od1 naše zrelosti je odvisen uspeh našega sodelovanja in korist, ki jo bomo imeli od tega.<; Izjava dr. Km)eviča v SpHtu Pred odhodom iz Splita je tajnik >HSS dr. Kmjevič novinarjem dejal, da je s poslom, ki ga je opravil v Splitu in Dubrovniku zelo zadovoljen* Glede resolucije; sprejete na konferenci JNS v Splitu, kjer sta v glavnem govorila podpredsednik Jovo Banjanin in dr. Kramer, je dr. Kmjevič dejal: To so izrabljeni kanoni, generali brez vojske, o katerih in njih izjavah sploh ni vredno govoriti." JNS je med drugim sklenila, da se občinskih volite^ na Hrvatskem s svojo listo ne udeleži« Jugoslavija in Sovjetska Rusija Svečani proslavi 1. maja na Rdeči ploščadi v Moskvi je prisostvovala tudi naša trgovinska delegacija. Pariški listi pišejo, da je iniciativa za pogajanja prišla iz Moskve. V Londonu trdijo, da so odločujoči čini tel ji zadovoljni z jugoslovansko-ruskimi pogajanji« Sovjetska Rusija bo jeseni sodelovala svojo razstavo na beograjskem velesejmu. Zetska plovidba pa je predložila odločujočim krogom predlog, da bi otvorila redno paroplovno vožnje* med Odeso v črnem morju in našim Jadranom. Slovenski novinarji na obisku v Prekmurju Prvomajniške popotne skice in stiki s prijaznim ljudstvom v zemlji Pribine in Koclja Prekmurje in Prekmurce zna ceniti samo tisti, kdor ga obišče in kdor jih pozna. Kdor bo vsaj enkrat prišel med Prekmurce in si ogledal lepoto pokrajine, ta ne bo nikoli več strepetal ob imenu Prekmurje, ali imel celo privide o neki »Sibiriji«, Ne bo se zbal službovanja ; med Prekmurci, ker bo spoznal, da je ta del Slovenije prav tako lep, kakor drugod, da ima prav toliko zanimivosti, če ne še več. In Prekmurci so gostoljubni, kakor le redko kje v Sloveniji. Izleti v Prekmurje so privlačni, saj ima ta stara naša zemlja za tujca in domačina toliko razgibanosti in pestrosti tako v pokrajini kakor prebivalcih, ki prebivajo tam. S takšnimi vtisi so se vrnili iz Prekmurja slovenski novinarji, ko so se odzvali ljubeznivemu povabilu Tujskopro-metnega društva v Murski Soboti. Po Slovenskih goricah Udobni avtobus mestne občine mariborske je naglo pobiral kilometre. Kmalu za Št. Petrom in Nebovo se je odprl tipično lepi svet Slovenskih goric. Mehko vzvalo vano gričevje spominja na Dolenjsko. Presekano je po celi vrsti potokov ter posejano z ljubkimi naselji, ki dajejo že v zgodnji pomladi naslutiti pestro lepoto, ki zadiha iz zemlje vse toplo poletje do jesenske trgatve. Hudourna Pesnica pušča v svoji dolini velike mlakuže, ki so skeleče vprašanje tamošnje melioracije. Skozi prijazni Sv. Lenart in ponosno-stolpo Sv. Trojico hitimo k Oseku, Ko-mamici, Cogelincem, Ivanjcem. Pri Gra-bonošu dosežemo ščavniško dolino, ter se mimo Okoslavcev povzpnemo na Kapelo, najvišjo točko dosedanje vožnje. Iz lepega razglednika sredi vinogradov se naglo spustimo skozi Rihtarovce k Raden-cem .ter dalje k Muri, ki je dolga stoletja , ločila panonske Slovence od nas, sprejem ob Muri Pri novem petanjskem mostu so Prekmurci goste presenetili. Kljub slabemu vremenu so se zbrali Sobočani k nadvse prisrčnemu sprejemu zastopnikov tiska iz Ljubljane in Maribora. Med navzočimi naj omenimo župana in predsednika Tujskoprometnega društva v Murski Soboti g. Ferdinanda Hart-n e r j a, okrajnega načelnika dr. Bratino, državnega tožilca dr. 'J u h arta, gimnazijskega ravnatelja Zobca, ravnatelja trgovske šole dr. Kovačiča, upravnika soboške pošte V u t k o v i -' ča, župnika V o j k o v i č a, industrijca Benka in njegovega sma, odvetnika in bivšega poslanca dr. Bajlec a in številne druge Sobočane. Domačini so pogostili novinarje po lepi prekmurski navadi s kruhom vrtanke kar spominja na staT slovanski običaj. V imenu Prekmurcev in Tujskoprometnega društva je goste s toplimi besedami pozdravil soboški župan g. Hartner, v imenu prekmurskega tiska pa dr. Nemec iz Sobote, nakar se je za prijateljski sprejem in prisrčne pozdravne besede zahvalil predsednik novinarskega združenja Stanko Virant. Padla bo dolgoletna pregrada Novinarji so si nato v spremstvu domačinov ogledali nove objekte petanj-skega mostu, ki bo avgusta letos otvor-ien. Novi most, ki se sestoji prav za prav iz šestih objektov, je zanimiva arhitektonska posebnost, ki bo odslej preprečila poplavne katastrofe v tem predelu. Vezal bo Prekmurje s Slovenskimi goricami in Mariborom ter postal privlačnost za izletnike. Z avtokarom so slovenski novinarji nadaljevali vožnjo v Soboto, kjer so bili prav tako prijateljsko in ljubeznivo sprejeti. Prekmurci se zavedajo, kako močno potrebuje njihovo lepo ozemlje propagande. Zato so bili prihoda slovenskih novinarjev še tem bolj veseli, ker so prepričani, da bo odslej Prekmurje dobilo pravično mesto v našem tujskem prometu, za kar ima vse pogoje. Nič več ne sme biti Prekmurje ozemlje, ** Se. ga spominjamo z mešanimi in trp- kimi občutki, saj so zastopniki tiska na svojem dvodnevnem izletu sami ugotovili in se prepričali, da je Slovenska Krajina lepa in da so Prekmurci ljubeznivi in nadvse gostoljubni ljudje. Ogledi po prekmurski metropoli Novinarji so se nato razmestili v hotelih »Central« in »Slon«, ki sta prvovrstni gostinski podjetji in ustrezata še tako razvajenemu gostu. V spremstvu funkcionarjev Tujskoprometnega društva in pod vodstvom prof. Zike ter upravnika pošte g. Vutkoviča so si gostje ogledali soboške zanimivosti. Pot jih je vodila v stari Szaparyjev grad, kjer je sedaj občina in sodišče z zanimivo razpravno dvorano, nato skozi lep prirodni park, nazvan Slavčkov gaj, kjer so krHati pevci z žgolenjem razveseljevali goste. Ogledali so si vzorno urejen stadion S K Mure m lepo kopališče na prostem, katoliško in evangeljsko cerkev ter sinagogo. Sobota ima torej vse, kar more privabiti goste in jih zadržati v svoji sredi: prirodne lepote, parke, vzorna gostinska podjetja, športne prostore, kopališče, kino in — kar je najvažnejše — gostoljubne, zelo ljubeznive domačine. Slovenski novinarji so se seveda zanimali tudi za gospodarsko življenje Prekmurja in Sobote. Ogledali so si veliko Šiftarjevo tovarno perila, (ki je vodilna v državi. Od skromnih začetkov si je g. Šiftar z vztrajnostjo in gospodarsko doslednostjo ustvaril podjetje, v katerem ima sedaj okoli 115 najmodernejših strojev. Delavke delajo v večih oddelkih, ki so higiensko in vzorno urejeni. Delo je tako razdeljeno, da izdela 26 delavk v 8 urah 450' srajc, ki so res dober izdelek. Industrijalec g. Šiftar ima odjemalce v vsej državi, njegovi izdelki so znani tudi na tujih tržiščih. Tovarnar g. Šiftar je nedavno povišal vsem delavkam za 15“/» plače, kar je lepa socialna gesta, kd so jo uslužbenci m javnost spričo draginje z radostjo vzeli na znanje. Po ogledu vodilne tvrdke za eksport naših vin, Nadvattje in; za vse, kar sta jim lastnika prijazno tolmačila. Podjetje zaposluje 80 oseb, podružnfce pa 30._Vdovami je 40 mesarskih pomočnikov. Zanimivo je, da ima tovarna svojo gasilsko četo, lastni gasilski avtomobil m motorno brizgalno ter vse potrebno gasilsko orodje. Podjetni industrialec g. Benko je s svojo tovarno dvignil sloves in koristi Prekmurja. Slovo od prijaznih ljudi V vrtnem paviljonu g. Benka je bila gostom prirejena večerja. Spet sta g. Benko starejši in njegov postrežljivi sm poskrbela, da so odnesli gostje iz Prekmurja najlepše vtise. Vrstile so se v navzočnosti predstavnikov soboškega javnega življenja in oblastev, zdravice. Zastopniki slovenskih novinarjev kakor tudi tovariši beograjskega tiska, so se gostiteljem in vsem činiteljem, ki so poskrbeli, da so ure novinarjem v Slovenski krajini potekale najugodneje, naj-iskreneje zahvalili za pozornost. Prekmurje in njih prijazni, gostoljubni ljudje naj se zavedajo, da bodo poslej stiki ostale Slovenije s to lepo našo zemljo postajali vedno tesnejši. Novinarsko pero bo utiralo, pota za nove podvige in seznanjalo svet s tem vse premalo znanim svojevrtnim delom naše domovine. Vsa čast organizatorjem, med katerimi ne smemo pozabiti g. prof. Z i ko in učitelja g. Ferjana, ki sta bila že od Maribora neutrudna mentorja izletnikom. Na povratku so se gostje za kratek čas ustavili v Slatini Radencih in si ogledali tamkajšnje lepo preurejene naprave, ki jih je razkazal g. inž. Kosmač. Po pogostitvi so morali gostje žal dalje in po isti,poti kakor k Muri, so se izletniki vrnili nazaj čez Slovenske gorice v Maribor. Odšli so na delo z najlepšimi vtisi o krajih in ljudeh, ki so s prijaznim svojim licem, pa prirodno domačnostjo osvojili njih srca ter dokazali, da so 2lata vreden člen slovenskega naroda na starih tleh panonske Slovenije. Gornjigrad, mesto na pragu Solčavskih planin Gornji grad je postal mesto 5. avgusta 1918. Po števiiu hiš in prebivalstva, po razsežnosti in obsegu mestnega po-merija gotovo prekašajo vsa ostala slovenska mesta mnogi slovenski trgi in celo nekatere vasi. Vendar pa ima mnogo res mestnega značaja na sebi na zunanjem licu, pa nič manj tudi na zanimivi, slavni preteklosti. Ljubko mestece je postavljeno najbliže izmed vseh v osrčje Savinjskih alp, najbliže zelenim izvirkom bistre Savinje. Iz Celja dospeš skozi dolge špalirje hmeljskih nasadov po svetli cesti, dokler ne zaviješ za Mozirjem pri gradu Vrhovcu in Nazarjih na levo ob Dreti navzgor v Zadrečko dolino. Skozi prijazne in čedne vasi Dupletina, Kokarje, Lačja vas, Gorica, Pusto polje, Podgo-ra, Zg. Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog in Bočno hiti avto naprej, za njim pa se poizgubljajo_ najraznovrstnejše pokrajinske slike. Šumovito Dobrovlje z dolgo vrsto strmih, a vendar pogozdenih piramidastih in tolstih gor, hribov in vršacev, potem pa severno pobočje in hladno vznožje Menine planine na levi, na južni strani; na desni, na severo-zapadni, pa ostro obrezani in oblikovani Rogatec, po svojih značilnih potezah imenovan tudi Kapucinar, in Lepenatka se vedno bolj zbližujeta in pritiskata na potok in njegovo dolinico tako, da je za njo in belo cesto komaj še dosti prostora. Zdi se ti, da se voziš v gorenjsko Kamno gorico ali Kropo. In res! Preden zavije cesta v mestece, mora še prej skozi majčkeno selo. Samo štiri hiše stoje tam, v katerih so družine s 40 otroki; to je vas Kropa ob Dreti. Še nekaj ovinkov skozi ozko, stisnjeno dolinico, skozi »Okno«, in že se zasvetijo na vznožju temnozelene Menine planine s prijazno cerkvico sv. Florijana lesketajoči se zidovi impozantne cerkve z visoko kupolo, pred njo pa obširno, dvonadstropno, ponosnemu gradu podobno poslopje; to je Gornji grad. ki je tesno združeni naselbini, nastali okoli njega, dal svoje ime. Gornji grad ima samo eno cesto ali ulico; kar je v njem še drugih prometnih žil'in zvez, so same ozke poti in steze in brvi preko Drete. Pa tudi ona edina cesta je ozka. Samo tam, kjer zavije v lepo speljanem loku, okoli vzvišeno stoječe, nekdaj ograjene cerkve, se prijetno in mestno razširi tako, da je tu zadostno prostora za okusen kratek drevored. V njegovi senci stoji majčken paviljon, pa tudi klopi, ki v vročih poletnih dneh niso nikdar prazne, ker v tem času Gornji grad ni nikdar brez mnogoštevilnih letoviščarjev, ki se zaradi svežega, gorskega in gozdnega zraka, zaradi pri- Or. Franc Mišič jetne sončne toplote, pa tudi zaradi zelo umerjenih cen vsako leto zopet vračajo semkaj. Nekaj onega sijaja, ki je v srednjem veku in v prejšnjih časih obdajal gradove, cerkve in samostane,, rije tu še vedno skozi line starega stolpa, se zliva skozi okna široke kupole v tiho notranjost v renesančnem slogu zidane katedrale in objema kakor bršljan nerazdruž-Ijivo bele zidove nekdaj ponosnega in bogatega benediktinskega samostana. Če stojiš pred visokim portalom cerkve, stojiš obenem sredi prostornega, s cvetličnimi gredicami okrašenega dvorišča, ki ga z odprtimi arkadami na treh straneh obdaja samostansko poslopje. Iz njega so že davno izginili menihi; kjer se je nekdaj glasila pobožna molitev in tihi brevir, razglašajo sedaj strogi so- dniki svoje pravične sodbe in uradujejo uradniki sreskega poglavarstva; v nekem pritličnem kotičku ima »Bralno društvo« svojo društveno sobo. V stolpu podobnem, enonadstropnem poslopju, ki stoji ob vhodu na dvorišče in v cerkev tam, kjer so nekdaj oboroženi vojščaki čuvali grad in cerkev in menihe, prodaja sedaj prijazna ženica tobak, znamke in kolke. Najboljša pa je notranjost cerkve, ki je največja izmed vseh v lavantinski škofiji, da po tem, kar še hrani, razbrati, koliki sijaj in blesk je v boljših slavnejših časih še videla in gledala. Ljubljanski škofje so znali ceniti ta biser svoje škofije, si ga ponovno izbrali za svojo rezidenco, za svoj dvor s številnimi slugami in dvorjani. Cerkev ima sicer samo eno ladjo, a poživljajo jo stranske, visoke in prostorne Kapelice z umetniškimi slikami, ki jih je slikal Kremser-Schmid. Lepa ja tudi Marijina slika v prvi stranski kapelici na levo, , ki jo je 1. 1860. slikal P. Kiinl z napisom: »Lepa si vsa — madeža ni nad Teboj«, in njej nasproti v prvi kapelici na desno z besedami: »Jožef jen mož — je bil pravičen«. V cerkvi najdeš povsod same slovenske napise. Nasledniki Tomaža Hrena, ki se je tu znal ubraniti upornih kmetov, sp v tej cerkvi dajali slovenski besedi vedno prvo mesto. Ob vhodu v okusno mestno hišo je stari gornjegrajski grb: triperesna de- teljica v temnozeleni barvi; za njo strma gora s cerkvico na vrhu v svetlejši barvi; zgoraj v ozadju pa v vsakem kotu po ena srebrna zvezda; simbolično prikazana ona pot, po kateri je Gornji grad iz malih početkov že pozabljenega gradišča v tesni dolini Drete vzrasel v mesto Savinjskih planin. Balkanska knjiga Po svetovni vojni smo postali Slovenci sestavni del Balkana in s tem vstopili tako v politično, kakor v kulturno novo okolje. Premočno nas še vežejo vezi z zahodno kulturo, da bi se že zdaj pokazala ta deklinacija tudi v našem duhu. Ne smemo pozabiti, da je naš narod živel od prihoda na svoje ozemlje v zahodnem kulturnem krogu, da mu je bila najbližja balkanska, srbska kultura, iz političnih vzrokov celo zaprta in da je to razmerje vtisnilo močan pečat v duhovnem življenju, našega naroda. Premočno besedo ima tu tradicija, ki pa nas vendar ne sme ovirati pri novi orientaciji. Zavedati se moramo, da je naša bodočnost na Balkanu in da nam je le v krogu balkanskih držav zajamčeno neovirano narodno življenje. Zavedati se moramo, da bodo le složne in združene balkanske države lahko uveljavile svoje interese in dosegle neoviran razvoj. Danes dobiva Balkan novo vlogo v silni borbi velesil. Da ostane trden kot celota, nas mora navdajati zavest skupne usode, spoznanje, da bo vsako Iskanje samo lastnih koristi pokopalo državno svobodo vseh balkanskih narodov. Na^ zoren primer take neuvidevnosti je usO' da skandinavskih držav. Današnji čas zahteva velikih kompleksov, močnih državnih grupacij in mali narodi čez noč izginjajo z zemljepisne karte Evrope. V te mčasu mora biti Balkan trdno zgrajena celota, ki bo zmožna odbiti vsak napad na neodvisnost katere koli balkanske države in to trdnost more tvoriti le pravo, iskreno prijateljstvo. Tako prijateljstvo pa more zrasti le iz temeljitega medsebojnega poznanja, ki postane tako še posebno aktualno. Stara resnica je, da je poznanje kulture najbližja pot medsebojnega zbližanja. V 28 letih sosedstva smo se kaj malo spoznali. Če odštejemo odnošaje s Srbi in Hrvati, nam je kultura ostalih balkan V-sak naročnik „Večernika“, ki nima poravnane naročnine vsaj do 14 dni pred dnevom smrtne nezgode izgubi pravico zavarovalnine za 10 OOO- din Se nekaj misli po „Kobanskem tednu II Med počitnicami pred tremi leti smo se vozili z Lojzetom šušmeljem iz Ruš v Maribor. Takrat je šušmelj, po končani umetniški akademiji stal na razpotju: afi naj zaprosi za službo in odide v kakšno večje središče, ali pa ostane doma in se povsem posveti umetniškemu ustvarjanju. Prva pot bi bila lažja in ubgodnejša. Lojze pa je bil poln idealizma in življenjske sile so v njem kar prekipevale ter se je odločil za drugo pot. V tistem prvem razgovoru o njegovi življenjski poti mi je omenil, da se namerava posvetiti svoji najbližji okolici — Kozjaku, Dravski dolini in Pohorju. Govoril mi je o svojem načrtu za knjigo linorezov s Kozjaka. Svetoval sem mu, naj jemlje snov za svoja dela iz ene pokrajinsko zaokrožene celote, naj se posveti obmejnim krajem od Maribora do Dravograda. Ta misel mu je bita zelo všeč, ker ga vežejo na kraje od Maribora do Kaple vezi globokih osebnih doživetij iz rane mladosti in študijskih let; rfad’Muto pa je bila doma njegova mati, ki jo je jedva poznal, je pa s tem večjo vnemo sprejemal'vase vse, kar je čul o n-jej in kar je bilo. z njo v zvezi. Oklenil se je te misli z vso mladeniško vnemo ter se je takoj začel pripravljati za izvedbo svojega'načrta. Po dveh mesecih od tistega razgovora mi je pisal 6. novembra 1938. v Zagreb: »V Ljubljano sploh ne nameravam iti, hočem ostati doma, popolnoma se bom posvetil Kozjaku, slikal ga bom in odkrival. Hote ostati doma, ustvarjati iz življenja, slikati ta preljubi Kozjak — to je moj cilj. Od 1. do 8. oktobra sem ga prepotoval od Urbana do Ojstrice in videl toliko lepih stvari. Videl pa sem tudi, kako so ti kraji zapuščeni, posebno gornji del. Motivi v obliki knjige izidejo ob priliki Umetniškega tedna, ki bo najbrže marca ali aprila. Deset risb že.imam«. Vi&encm naslednjih, ■pjggtn^.ipij.Zaa Job odločil na slično pot, da se bo posvetil Koroški in da bosta drug drugega podpirala v delu. Prvotno je šušmelj nameraval razstavljati kot gost »Brazde« pred božičem 1938., kjer pa niso sprejeli njegovih del. V tem prvem razočaranju se-je rodila misel na samostojno razstavo, šušmelj ni klonil, ampak se je s podvojeno silo vrgel na delo. Imel je jasen cilj in zato jre premagal tudi vse nadaljnje ovire, sicer s trpkimi občutki, toda svetlih misli. Zaživel je z ljudmi, opazoval jih je pri delu in jim tudi sam pomagal, veselil se je z njimi ter je z njimi vred čutil vse težave, ki jih tarejo iz dneva v dan. Da bi lahko živel in nadaljeval začrtano pot, je pripravil skupno z Golobom razstavo v Rušah junija 1939. V katalogu, ki je izšel ob tej priliki, piše šušmelj, da sta pri nas dve skupini umetnikov, ena, ki je ostala zvesta l’art pour — 1’artizmu, in druga, ki se je idejno opredelila in vnesla v sliko tudi življenjsko vsebino naše vasi in malega človeka. Ko sta životarila z Golobom med študijem v Zagrebu, sta sklenila, da se bosta posvetila slovenski vasi. V pomanjkanju in bedi sta postavila prvi temelj z razstavo v Celju. Razstava v Rušah je bila nov do-iprinos začrtane poti. Po razstavi v Rušah se je znova zagrizel v Kobansko, delal pa je še spomenik žrtvam dela, ki je bil postavljen jeseni 1939. na ruškem pokopališču. Od takrat naprej pa se je posvetil zgolj Kobanskemu. Ponovno se je podal na pot, zbiral motive, opajala ga je kobanska krajina in v razgovorih z domačini so se mu porajale nove misli. Začutil je, da bi sama razstava bila premalo, da bi za Kobansko moral storiti še nekaj več. Dal je prvo misel za »Kobanski teden«, o kateri je »obvestil Goloba in mene. Misel se je izkristalizirala, pomagala pa je načrt izvesti mariborska podružnica CMD. Porazgovorili mo se brez oficielnih konferenc ter si raz-- delili delo. Ne smemo pa pozabiti našega ateka g. Robnika, ki je zaživel z vso dušo z nami mladimi in je vnesel s svojo izkuše-' nostjo in poznavanjem Kobanskega, Koban-cev, njihovih šeg in običajev toliko svežine in razgibanosti v naše prireditve, da smo z začudenjem in^ velikim spoštovanjem občudovali tega moža z bradico, ki je tako dobro razumel naše hotenje in se potrudil, da je »Kobanski teden« čim bolje uspel. Kot osrednja točka »Kobanskega tedna« je bila vsekakor šušmeljeva umetniška razstava »Kobansko«. (z olj, akvarelov, risb in linorezov je- vel duh kobanske pokrajine, ljudi, ki se z žuljavimi rokami in z znojem na licu borijo za svoj življenjski obstoj. Pokazal je tudi žalostne posledice težkih socialnih razmer, v katerih živijo ti ljudje v krajih, ki so bili do sedaj docela pozabljeni. Razstavo je poživil tudi kotiček narodnega blaga, ki ga je okusno uredil France Golob. Še nekaj je treba omeniti. Nizka vstopnina _ je omogočila ogled razstave tudi širšim slojem, ne pa zgolj ljubiteljem umetnosti. Že ob priliki razstave v Rušah je napisal šušmelj: »Pisalo pa se je in se še piše o potrebi popularizacije likovne, umetnosti v najširših plasteh naroda, toda najširša plast naroda ne bo šla v mesto na umetniško razstavo 7. visokimi vstopninami. Treba je torej storiti obratno. S tem bo dobila likovna umetnost pri širših plasteh naroda in upravičila svoj življenjski obstoj. Zakaj likovna umetnost, kakor tudi sploh vsa umetnost, je v svojem bistvu končno last vsega naroda in ne samo določenega kroga izobražencev«. In res, razstavo so obiskali kmetje in bajtarji s Kobanskega, celo drvar s Pohorja in delavci iz Maribora. Obisk na prireditvah »Kobanskega tedna« je bil od dneva do dne va številnejši ter je občinstvo z razumevanjem sprejelo teden in si želelo, da se v bodoče še ponovi. Pavle žaucer. skih narodov precej neznana. 0 bolgarski književnosti vladajo neki megleni pojmi, še manj o glasbi in umetnosti, a za turško, romunsko in grško literaturo vlada celo pri inteligenci popolno nerazumevanje. A težnja po popolnem zbli-žanju mora postati narodov program, ne samo našega, temveč vseh balkanskih držav! Ustvariti si moramo široko zasnovan balkanski kulturni program, ki bi obstajal v ustanavljanju balkanskih institutov, v prirejanju umetniških in književnih razstav, predavanj itd. Dočint danes naša gledališča, kakor tudi v vseh ostalih balkanskih državah, predvajajo večinoma dela tujih avtorjev, medtem ko so domači in balkanski sorazmerno ma- lo na repertoarju, bomo morali v bodoče okreniti v drug pravec. Če morda nima balkanska dramatika mesta v gledališkem repertoarju zaradi umišljene nedozorelosti, moramo izjaviti, da to neumestno zapostavljanje, ki izvira ali iž nepoznanja, ali pa iz neke predstave o manjvrednosti vsega, kar je balkanskega, nima prav nobenega razloga. Dokaz temu so dela romunskih, bolgarskih kakor tudi turških in jugoslovenskih pisateljev, ki so našla pot že na mnoge Češke, slovaške odre in so jih igrali v Nem čiji, Franciji, Madžarski in drugod. Predstavljanje balkanskih avtorjev balkanski publiki je postala nujnost. Vsako leto naj bi se vršil Teden balkanske knjige, umetnosti in glasbe v več jih mestih vseh balkanskih držav, ki bi naj bil reprezentativna slika balkanske kulture. Še na širšo podlago bi se posta-jemnosti z uvedbo poučevanja balkanskih literatur v srednjih šolah (pri zgodovini oz. narodnem jeziku), kar nam bo vzgojilo generacijo mladine, prežete a mislijo na skupnost Balkana. Glavna skrb, ki pa je sedaj tudi najbolj uresničljiva, pa naj bi bila ustanovitev »Balkanske knjige«. Književnost, ogledalo narodnega življenja, izraz narodnega duha, naj postane oni činitelj, ki nas bo trdno povezal v kulturno in preko te v politično skupnost. Knjiga naj veže lingvistično različne balkanske skupine. Založba »Balkanska knjiga« naj bi obstajala v vseh balkanskih državah in bi zalagala v izvirnikih in prevodih le dela balkanskih avtorjev. Tu se nam odpira široko, še neobdelano področje: medsebojno posredovati velike zaklade kulturnih vrednot balkanskih narodov. Mladost balkanske literature še ni znamenje njene manjvrednosti, temveč nasprotno, ona jamči, da je v njej še vedno duh zemlje, iz katere je zrasla in da je še vedno tolmač k pravilnemu razumevanju življenja in ljudi na Balkanu. Zato bo ustanovitev »Balkanske knjige« najboljše sredstvo medsebojnega spoznavanja. Bila bi najprimernejši korak k uresničenju balkanskega kulturnega programa, ki bo najsolidnejša podlaga politične vzajemnosti. Reševalec je postal razigran. Novice Gospodarski položaj na podeželju Stari pregovor pravi, da je kmet steber, na katerem sloni država, vendar je najbolj zapostavljen in prepuščen samemu sebi. Štiri petine vseh Slovencev žive na deželi. S poljedelstvom se preživlja 700.000 ljudi. Taka velika večina izobražencev ve prav malo ali pa noče vedeti o socialnem položaju našega podeželja. Ti menijo, da gospodarsko vprašanje naše vasi ni pereče. Nasprotno pa je nastrojena današnja študirajoča mladina, ki teži za tem, da naveže z ljudstvom čim tesnejše stike. Zanima se in proučuje našo vas, ki je tudi v gospodarskem pogledu temelj našega narodnega življenja. Gospodarski položaj slovenskega kmeta je vse prej ko rožnat. Mišljenje, da ima kmet dovolj živeža, je napačno. Kako nezadostna je prehrana našega kmeta, vidimo, če pomislimo, da poje Belgijec letno 300 kg kruha, Nemec 150 kg in naš človek pa ne poje več kot 140 kg kruha. Pri nas ne kupuje kruh samo meščan, ampak tudi kmet. Slovenci kljub agrarnemu značaju svoje zemlje ne pridelamo dovolj kruha doma. Ves kupljeni kruh je proizvod banaške agrarne produkcije. Ker pa je cena žitu, mokf in kruhu regulirana po načelih politike »Prizada«, s katero se forsira izvoz banaškega žita, plačujemo mi naše žito 3krat tako drago, kakor je svetovna tržna cena. Nam Je naš domači kruh predrag. Slovenija kupi letno za 80.000.000 din kruha. Plača pa zanj 50,000.000 din več kot bi bila prava cena na podlagi svetovne tržne cene žita. Prehrana prebivalstva je najvažnejši činitelj za narodovo moč. V krajih, kjer ljudstvo gladuje, je mnogo več telesno nesposobnih in tuberkuloznih ljudi. V svetovni vojni se je tudi izkazalo, da zmaguje gospodarska blokada, do-čim lačni propadajo ali pa se upro. Tega so se že zavedali rimski imperatorji, ki so s kruhom osvajali svet. Dejstvo, da je slabo hranjen narod telesno in kulturno zaostal, je staro kakor človeška zgodovina. Prehrana pa ni v vseh krajih Slovenije enaka. Najslabše se hranijo — Haložani, Kočevci in Prekmurci, dočim se godi bolje Gorenjcem, Savinjski dolini, bogatejšim obsavskim krajem Dolenjske in Krajem, ki leže neposredno v bližini industrijskih središč. Gorenjec porabi letno 180 kg kruha, Dolenjec do 200 kg, Haložan ga poje le 70 kg. Mesa pojedo ponekod po 50 kg letno, Kočevec ga porabi le 8 kg, Prekmurec polovico tega, Haložan ga vidi le ob največjih praznikih. Pri tem pa je treba upoštevati še raznolikost podeželskega prebivalstva. Namreč posamezni dobro stoječi kmetje nas lahko presenete z zadovoljujočim načinom življenja. Toda to so dobro stoječi poedinci, medtem ko žive nižje plasti: dninarji, viničarji, sezonski delavci, bajtarji in dr.-toliko bedneje. Ta kratek pregled kaže, našega kmeta nezadostna, tudi kmet kot delavec ob delovnih pogojih, podvržen leznim, čeprav ima dovolj ka. Žalostna so ta dejstva, resnična. da je hrana Radi tega je svojih slabih različnim bo-sonca in zra-a žal so pre- PROTITUBERKULOZNI TEDEN V SLOVENJGRADCU V času od 19. do 25. maja bo letos protituberkulozni teden. V okviru tedna bo več prireditev. Športniki nočejo v ničemer zaostajati za ostalimi organizacijami, ki so se ponudile PTL, da ji pomo-rejo pri težavnem delu. Po vzorcu lansko letne tekme med »suhimi« in »debelimi« se pripravlja letos nova senzacija in sicer »poročeni« bodo nastopili proti »samcem«. Že stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudo-tvorno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnavljanja, debelosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo dietetična kuhinja, krasno športno kopališče. Idealno okrevališče. Pred in po sezoni znatni popusti. Zdravljenje pozimi in poleti, Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča ROGAŠKA SLATINA Praznik sv. Florijana na Kozjaku Od premnogih narodnih običajev na Kozjaku, ki so nam še ostali iz preteklosti je tudi praznovanje godu sv. Florijana. Že na predvečer godu zaščitnika pred ognjem se zbere pet do deset fantov, ki se odpravijo »florjančit«. Eden izmed njih nosi »rešeto«, na katero je nalepljen tanek rdeč papir z obeh strani. Dober večer Vam Bog daj, v sladkem spanju ste zdaj, mi Vam zapojemo in oznanjujemo, kako je svet’ Florjan živel. Jutri je njegov svet’ god, daj nam ga učakat Gospod, jutri bo tak spomin, ki ga je Božji sin dal za svoj izvoljeni rod. Svet’ Florjan je bil junak, da mu ni kateri enak, on se je bojeval in se je skuševal za vero zveličanja. Svet’ Florjan ni malikov častil, cesar se je močno jezil, kamen mu zvežejo, na vrat mu privežejo, da se je v morju vtopil. Seveda gostoljubna gospodinja ne dopusti »florjanovcem« da bi streho »dol trgali« ter jim postreže kolikor more, največ pa seveda naberejo jajc. Toda tu- Na ta papir nalepijo sv. Florijana z golido v roki, prvi krajec in zvezde, a včasih je narisana cela vas. V sredino tega rešeta vtaknejo svečo, ki nam ob svoji medli svetlobi nudi krasen prizor. Ko pridejo do namenjene hiše, zaori iz mladih grl florjanska pesem, po navadi tale: Zdaj pa le iščite za nas, jajc in pa tudi klobas, denarce tudi vzamemo, vince pa spijemo, če nam ga daste kak’ glaž. In prej ko nadalje bomo šli, da ne bi zamerili nam Vi, nadloge odpravili, naj varen bo hram, zdajle prav sladko zaspite. če ne prineso pevcem hitro zaželenih stvari zapojo še kitico: Če bomo morali še dolgo tu stat, na samih podplatih gor stat, bomo streho dol trgali, na podplate gor flikali, da bomo mogli naprej. di ta stari običaj polagoma izginja iz obmejne kozjaške vasi, le stari možanci še radi pripovedujejo, kako so oni v mladih letih hodili »florjančit«. slanstva. Vse to nam narekuje dolžnosti, da resno premislimo o možnosti »popolnitve učiteljske kmetsko-strokovne izobrazbe. V teku 12 let se je naše kmetsko-nada-ljevalno šolstvo dvignilo na zavidno višino. V Evropi mu je prednjačilo le še dansko in češko-moravsko šolstvo. Brez dvoma si bo slovensko učiteljstvo pod spretnim vodstvom banskega referenta za kmetsko.nadaljevalno šolstvo, g. višjega šolskega svetnika Krošla ter ob razume, vanju in naklonjenosti oblasti kmalu izgradilo svoje kmetsko-nadaljevalno šolstvo do vseh možnosti ter se bo naš mali slovenski narod lahko z izpopolnjeno kmetsko poklicno izobrazbo dvignil na vodilno mesto med evropskimi narodi. »Učiteljstvo o kmečko-nadaljevalnih šolah11 Pod gornjim naslovom je bila 30. aprila objavljena v »Večrniku« resolucija za dvig in izboljšanje tega šolstva. Ker bi pa lahko 6. točka omenjene resolucije, ki se tiče le notranje ureditve in izpopolnitve strokovnih kmetijskih tečajev za učitelje, vzbudila pri nepoučeni javnosti napačno domnevo, smatramo potrebnim dodati še sledeče pojasnilo: Omenjena resolucija ni imela namena kritizirati strokovne sposobnosti gg. predavateljev, saj so se vsi — od priznanega mednarodnega strokovnjaka g. ravnatelja Priola pa preko gg. profesorjev in inštruktorjev, kljub redni poklicni prezaposlenosti, — z veseljem odzvali in nudili v učiteljskem strokovnem tečaju svoje °bsežno strokovno znanje. Njihov trud je v stvarno korist ne samo tečajnikov, am-Pak tud'i v korist nadaljnjega razmaha in razvoja slovenskega kmetsko-nadaljeval-nega šoistva ter s tem v korist one kmetske mladine, k' je takšne poklicne izobrazbe najbolj potrebna. Ne smemo nikdar pozabiti dejstva, da tvorijo kmetje 60% našega naroda ter da s° še vedno, kljub vsem naporom oblasti 'ti učiteljstva, zapostavljeni v svoji spioš-H in še bolj v poklicni izobrazbi. Posledi- ca tega je neorganiziranost domačega in zamejskega trga za kmetske pridelke in živino ter zaradi tega nerentabilnost kmet skih obratov, gospodarska zaostalost in ekstenzivnost istih. Nujno je da dvignemo in izpopolnimo poklicno izobrazbo kmetske mladine, tem namenom služijo kmetijske šole. Za vse one fante, ki izvirajo iz družin malih kmetov in kočarjev, to je iz one socialne vaške skupine, ki je v kmetskem stanu najštevilnejša a istočasno tudi gospodarsko in kulturno najbolj zapostavljena, pa bi naj posredovale osnovno poklicno znanje zimske, predvsem kmet-sko-nadaljevalne šole, ki bi se naj ustano vile na vseh podeželskih ljudskih šolah ter postale v teku časa pogojno obvezne Le na ta način se nam bo posrečilo prebuditi, dvigniti in okrepiti tudi one najšir. še sloje našega naroda, ki so stali doslej zaradi socialnih in duševnih momentov odrgnjeni ob strani. Tako bomo dvignili povprečni gospodarski in prosvetni nivo nešega naroda. Pri tem delu imajo ravno učitelji zelo važno nalogo, ki pa rabijo zato sami nujno izpopolnjeno kmetsko strokovno izobrazbo, da bodo tako čim bolj usposobljeni za uspešnejše vršenje svojega po- VINARSKA ZADRUGA V GORNJI RAD GONI Na pobudo bivšega ministra g. Franca Snoja je bil sklican v Gornji Radgoni ustanovni občni zbor vinarske zadruge za vse kraje sodnega področja Gornja Radgona. V delovni okoliš te zadruge sta prešla tudi kraja Sv. Ana in Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zborovanje je vodil Franc Snoj, ki je uvodoma podal potrebna pojasnila in razčlembo tozadevnih pravil, nato pa ie bil izmed navzočih sestavljen sledeči odbor: Franc Snoj, tajnik posojilnice v Gornji Radgoni kot predsednik, Alojzij Jurša, hišni posestnik, gostilničar in vinogradnik na Spodnjem grisu. Ostali odbor tvorijo: Jakob Nedok, želar v Hercegovščaku, Ivan Vreča, vinogradnik in posestnik v Orehovcih, Jakob Aljec, kovaški mojster in vinogradnik v Gornji Radgoni, Peter Gajzler, posestnik pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, Franc Horvat, posestnik v Sovjaku-Terbegovci, Franc Novak, uprav nik banovinske trsnice pri Kapeli ter Ivan Gramfolja, župnik pri Negovi. Vinarska zadruga bo imela po 1. juliju t. 1. svoje kletne prostore v najem pri Posojilnici, katere je imela v najemu doslej tvrdka Clotar Bouvier, Za enkrat je banovina odobrila kredit v znesku 200 tisoč din za izvršitev vseh predpriprav in nabavo posode, predviden pa je tudi že kredit za jesensko trgatev približno v isti višini. Pri zadrugi 1» nastavljen banovinski zadružni kletar. ZBOROVANJE RUDARSKIH NAMEŠČENCEV V Trbovljah je bilo te dni zborovanje Društva rudarskih nameščencev v Sloveniji, na katerem so razpravljali o številnih akcijah za izboljšanje položaja rudarskih nameščencev iz cele Slovenije. Materialna zaščita rudarskih nameščencev in rešitev aktualnih problemov sta najvažnejši vprašanji bodočega organizacijskega dela. Društvo je ponovno zahtevalo pravilno honoriranje nadur in pri TPD tudi uspelo. Pravkar je v teku akcija za uvedbo draginjskih doklad, kar je spričo sedanjih razmer nujno potrebno. o Slovenski vokalni kvintet v Slovenj-gradcu bo imel drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma koncert. Na sporedu so slovenske in slovanske narodne pesmi. Slovenjgradčani prihitite drevi v Sokolski dom na koncert domače pesmi, ki je mnogo lepša, kakor različni šlagarji in tuja navlaka. o Kolo jugoslovanskih sesler v Slovenj- firadeu je priredilo na praznik v prenapolnjeni dvorani Sokolskega doma materinski dan na katerem je nastopila naša šolska mladina. V uvodu je pozdravila navzoče matere gospa dr. Železnika r-jeva in želela, da bi jim bila današnja prireditev mala oddolžitev za vso ono, kar one dan na dan store za svoje otroKe. Sledile so deklamacije otrok osnovne šole, pevski nastop meščanske šole z vmesnimi deklamacijami raznih materam posvečenih pesmi in kratka igrica, v kateri so na-slopali po veliki večmi otroci osnovne šole. o S sekiro si Je ranil roko 45 letni dninar Lorenci Mihael it Sv. Antona pri Vuhredu. n Gibraltarski škof v BeogradVi. Te dni jo prispel v Beograd anglikanski škof iz Gibraltarja dr. llarold Buckstone, ki je> tajnik canterburyjskega nadškofa. Sestal se bo s predstavniki srbske pravoslavne cerkve v svrho zbližan j a obeh cerkva. si že član Slov. plan. društva ? Od leta 1893 dalje deluje Slovensko planinsko društvo, ki si je postavilo kot svoje glavne naloge orginizacljo slovenskih planincev, propagando za poset naših gora, gradnjo planinskih koč in domov, napravo zavarovanih in zaznamovanih potov, ki omogočijo dostop čim širšemu krogu ljubiteljev planinske narave. Najprej skromno društvo zavednih slovenskih planinskih pobornikov je danes naraslo v mogočno planinsko organizacijo, ki združuje nad ^10.000 planincev, ima 65 planinskih domov’in koč ter obsežno mrežo gorskih potov po vseli slovenskih pogorjih. SPD s svojimi številnimi planinskimi napravami omogoča poset naših planin ter nudi svojim članom posebne ugodnosti: znižane pristojbine v planinskih postojankah, prednost pri oddaji prenočišč v planinskih kočah in domovih, pravico do cenenih enotnih jedil, polovično vozno ceno v skupini štirih članov ob vsakem času in na vseh vrstah vlakov (izvzemši ekspresne), vozne olajšave, na parobrodih, vozne olajšave na številnih avtobusnih progah Slovenije, dostop naših gora v obmejnih predelih, recipročne ugodnosti pri posetu planinskih postojank in vseh ostalih gorskih predelih Jugoslavije ter izjemne ugodnosti pri posetu gora v raznih tujih državah. Med planinci vlada posebno iskreno tovarištvo, ki se razvija v skupni ljubezni do go- ra in do naravnih krasot, člani SPD so oni, ki ščitijo našo bogato planinsko rastlinstvo in živalstvo, ki opozarjajo neorganizirane planince na pravilno obnašanje v naših gorah, ki vzgajajo naš planinski naraščaj in ki nosijo odgovornost ir a številne planinske naprave. Kot narodno slovensko društvo nudi članstvo v SPD tudi jamstvo obmejnim organom, da posečajo naše. obmejne planine narodno ra« vedni ljudje, ako se izkazejo s člansko Izkaz« nico S. P. D. Slovensko planinsko društvo vabi vse svoje člane, ki v letošnjem letu še niso poravnali svojih članskih obveznosti, naj to nemudoma storijo in si naj preskrbijo za leto 1940 veljavno člansko znamko. Planinska organizacija ima 31 podružnic, to je 31 poslovalnic v Sloveniji ter imajo člani dovolj prilike, da stopijo v stik s krajevnim odborom SPD. člani SPD pa naj pripeljejo vsaj po enega novega člana, da bo vedno močnejša organizacija slovenskih planincev. Člani S. P. D. naj pazijo, da ne zamudijo plačilnega roka. ker društvena pravila določajo črtanje iz vrst rednih članov, ako prispevki niso poravnani v prvem polletju. Kdor pravočasno ne plača, mora ponovno nakazati vstopnino, čemur pa se član SPD izogne s tem, da že v mesecu maju poravna dolžno članarino. Maribor Stanovanjska kriza Glasben© Matice Za oba v »Večerniku« z dne 24. 4. in 27. 4. t. 1. objavljena odgovora na članek G. M. pod gornjim zaglavjem smo ravnateljstvu Ban. vinarske in sadjarske šole v Mariboru in Podružnici jugosl. gozdarskega združenja v Ljub Ijani prav hvaležni, ker se bo naša javnost prepričala, da je G. M. storila vse potrebne korake, da pride vendar enkrat končno pod streho. Navzlic temu pa moramo ugotoviti, da so bile vse naše v javnosti iznešene trditve pravilne in resnice, ker so popolnoma skladne z navedbami, da je v poslopju v Grajskem logu 5 sob, med temi spalnica s 17 posteljami, in da je ta objekt z gospodarskim poslopjem in celim arondiranim zemljiškim kompleksom nalašč ustvarjen za gospodarsko šolo te ali one panoge, ki bi se z minimalnimi investicijami in preureditvami lahko spremenila v najidealnejše prostore za Nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Trditev, »da Racerdvor od bilzu pogledan ni drugega, kakor kup plesnivega in vlažnega zidovja, ki ne odgovarja nobenim higienskim zahtevam in ki bi se menda sesedel, če bi kdo pričel kaj kopati in popravljati«, pa nas je iznenadila, ker člankar vendar sam priznava, da so vsi prostori v poslopjih do zadnjega kotička izrabljeni kot stanovanja in ker je sedanja banska uprava kupila to posestvo od benediktinskega samostana Admont za tri milijone dinarjev in ker pri nakupu gotovo ni polagala važnosti le na katastrsko mero nepremičnin, na pritikline, premičnine in gospodarski inventar, temveč tudi na stanovanjske in gospodarske objekte. Kakdr so nam ljuba stvarna in dostojna raz pravljanja o tem delikatnem kulturnem vprašanju, tako moramo z vso odločnostjo grajati neresnična in naravnost iz trte izvita natolcevanja Podružnice jugosl. gozdarskega združenja v Ljubljani, kateri bodi predvsem povedano, da G. M. svojo imovino brez vsakega pomočnika sama upravlja in da bo tudi v bodoče vse prošnje in akcije zasnovala in javnost o njih obveščala po svojim prostem preudarku in vse storila, kar je nujno potrebno za njen obstoj. Vse dosedanje vloge, osebne intervencije po funkcionarjih in po deputacijah pri mestni občini in pri banski upravi so imele izključno in edinole ta namen, priboriti G. M. potrebne prostore za njeno uspešno delovanje. Zaradi tega so vsi očitki, da je G. M. predlagala premestitev Nižje gozdarske šole iz Maribora na Otiški vrh pri Dravogradu, ali nekam v Ko- njice, da je skušala izriniti to šolo iz Maribora in da je opravljala vse prej kot odkrite posle,« izmišljene in žaljive in je mogoče te žalitve tolmačiti edinole na ta način, da jih je iznesla podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Ljubljani, ki o veliki kulturni misiji G. M. in o požrtvovalnem, nesebičnem in nehvaležnem delovanju njenih funkcionarjev in vseh njenih članov sploh nima niti najmanjšega pojma. Z ozirom na naše prošnje in na naše intervencije so pristojne oblasti izrazile željo, naj navedemo poslopja, v katerih bo G. M. lahko prišla pod streho in kakor smo navedli druga v poštev prihajajoča poslopja, tako smo z vso upravičenostjo navedli tudi poslopje 'Nižje gozdarske šole v Vrazovi ulici 5 v Mariboru v najboljši veri, da »naši gozdovi zaradi tega ne bodo propadli in da naše življenje ne bo vsesplošno obubožalo«, ako Di se Nižja gozdarska šola preselila iz sedanjega poslopja v druge sposobne in primerne ubi-kacije mesta. Ker nam člankar očita, »da dela in pomena Nižje gozdarske šole ne razumemo«, mu bodi končno še povedano tudi to, da smo v svoji pismeni vlogi, ki smo jo vložili skupno-s Cerkevno glasbeno šolo za prepustitev poslopja Nižje gozdarske šole za »Glasbeni dom« v Mariboru, s posebnim poudarkom podčrtali, da priznavamo pomen in važnost Nižje gozdarske šole, da pa menimo, da bi ona tudi v kakem drugem poslopju v Mariboru, v svojem delokrogu ravno tako lahko uspešno in svojemu namenu Utsrezajoče delovala, kakor v sedanjem poslopju. »G. M. ne zahteva za svoje prostore nobene palače, ki bi obremenila občino ali bansko upravo z milijonskimi izdatki, pač pa mora imeti na razpolago za svoje uspešno udejstvovanje v tehničnem oziru njenim namenom odgovarjajoče poslopje. Člani pevskega ir, orkestralnega odseka, ki so preko dneva zaposleni v svojih poklicih, se udejstvujejo pri vajah le v poznih večernih urah. Gojenci, ki so podnevi s šolskim poukom dovolj obremenjeni, samo v pičlo odmerjenem prostem času lahko obiskujejo Glasbeno šolo, tako da pride iz teh tehtnih razlogov za G. M. v poštev le poslopje, ki je v sredini mesta. Glasbena Matica zaključuje s tem o žalostnem poglavju svoje stanovanjske krize vsako nadaljnjo javno debato in radi prostorov tudi ne bo več podvzela nobenih korakov. Odločno pa odklanja tudi vsako odgovornost, če bo dne 1. 7. 1940 s pevskim zborom in orkestralnim odsekom brez strehe, 200 gojencev in gojenk glasbene šole brez pouka, 11 kvalificiranih profesorjev s svojimi družinami pa brez kruha — na cesti!« — Glasbena Matica. Organizacija ©dvetniških in notarskih pripravnikov Iz razmer, v katerih se nahajajo odvetniški in notarski pripravniki, je vznikla misel po lastni organizaciji. Dasi se je ta misel rodila skromno in tiho, ie vendar kmalu našla v vrstah pripravnikov odziv in razumevanje. Banska uprava je že odobrila pravila »Društva slovenskih odvetniških in notarskih pripravnikov v Mariboru« in jutri: v nedeljo 5. t. m. ob Vt 10. se že vrši ustanovni občni zbor v dvorani restavracije »Novi svet« v Mariboru. Ustanovnega občnega zbora se bodo udeležili tudi pripravniki iz Celja, Ptuja, Murske Sobote m od drugod, ker ustanavljajoče se društvo obsega poleg terito rija mariborskega okrožnega sodišča tudi teritorije okrožnih sodišč v Celju in v Murski Soboti. Namen ustanavljajočega se društva je kulturen, stanovski in družaben. V društvu se bo s predavanji, ekskurzijami in podobnim pospeševala strokovna kot splošna izobrazba. Nič manjša naloga društva ne bo, ščititi materialne koristi pripravnikov, posredovati pri event. sporih, varovati minimalni standard, urediti delovni čas in angleško soboto, zastopati pripravnike pri njihovi komori, posredovati službe — in podobno. Tudi družabna stran bo v društvu močno poudarjena. Ustanoviti se mislijo posebni družabni večeri, tako zvani jour fix, 'katerih se smejo udeležiti tudi nečlani, predvsem iz vrst odvetniškega stanu. m Odlikovana sta bila z Jugoslovansko krono IV. stopnje Franc Fink, v d. ravnatelja I. deške meščanske šole v Mariboru, i redom sv. Save V. stopnje pa Kosi Ema, učiteljica III. dekliške meščanske šole v Mariboru. m Premeščena sta višji železniški kontrolor Franc Pavlovčič iz Maribora v Ljubljano in kontrolor Ivan Poljanec s Pragerskega v Maribor. m. Ljudska univerza. V ponedeljek bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo 5. t. m. dr. Vel Ker Hugo, Maribor, Koroška cesta 10., telefon št. 25-75. Najmodernejše OtrOifce VOIlike dobite pri tvrdki Juttln Guttlntll, Maribor. Kneza Koclja ul. 14 m Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Kmetijska blagovna zadruga z o. z. v Mariboru, predsednik Ivan Velker. m Potrjena je poravnava trgovca Franca Cančala. klobučarja na Glavnem trgu _ v Mariboru za 50 odst. v G trimesečnih obrokih. m Prostovoljna gasilska četa v Studencih priredi dne 2. junija tombolo z lepimi dobitki predvsem v gotovini 2000,1000 din itd. Cela prosi vsa društva, naj ne prirejajo na ta dan nobenih večjih prireditev. m Zaščitno cepljenje zoper osepniee. Na mestnem lizikatu se Ijo vršilo zaščitno cepljenje zoper osepniee za mestni okoliš od ponedeljka, 6. do petka, 10. maja, v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v čt su od X5. do 17. ure. V navedenem času- se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. m Tujski promet jc bil v preteklem mesecu precej živahen. Maribor je obiskalo 1515 tujcev, od katerih je bilo 1191 naših državljanov, 235 Nemcev, 27 Cehov, 14 Italijanov, 13 Madžarov po (i Angležev in Švicarjev, po 3 Bolgari in Turki, po 2 Poljaka, Romuna in Američana ter po 1 Grk in Svod. Nočnin jc bilo aprila 2010. m. O prehrani Pri domači dečji mlečni molči »Braco« kontrolirajo proizvodnjo: specialist za otroške bolezni, dva inženirja kemije, spe-eializirana za prehrano in mojster, specializi-fan za dietetno prehrano. Torej 100 odst. garancija. m Nočna lekarniška služba od 4. do Vključno 10. t. m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova c. 33, teL 22-13. m. Uprava mariborskega pododbora Udru-ženja rezervnih oficirjev poziva vse rezervne oficirje, ki se zanimajo za skupno nabavo predpisanega kovčega in oficirske torbe, da se prijavijo do 15. t. m. pismeno ozir med uradnimi urami ustmeno, podpisanemu pododboru v Mariboru. Uradne ure so vsako sredo od 19. do 20. v pisarni v Narodnem domu. Plašil iz balonske svile od 290*- din naprej Sporf-Leyrer * Pogrebno društvo na Pobrežju opozarja svoje člane, da se vrši vplačevanje članskih prispevkov vsako 1. nedeljo v mesecu od sedaj naprej v gostilni Holc na Aleksandrovi cesti št. 2 in ne več v gostilni Hren. 10. maj ni več daleč! Samo še nekaj dni nas loči od prihodnjega žrebanja drž. razredne loterije, ki bo 10. maja 1.1. Pri- Eoročali je radi tega, da si čimpreje na-avile novo srečko oziroma da čimpreje obnovite svojo pravico do eventualnega dobitka s tem, da plačate svojo srečko za drugi razred sedanjega kola. Kdor hoče torej tudi enkrat biti med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče, bančno poslovalnico Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25, kjer bo morda pričel novo sreč; nejše življenje. V ostalem glej današnji oglas tvrdke Bezjak na zadnji strani lista! * O IX. zletu bolgarskih junakov v Sofiji 1. 1939 se vrši predavanje v sredo, dne 8. junija 1940 v dvorani ljudske univerze. BODI ROČNO, BODI UMSKO DELO, S ČIK BONBONOM ZMAGAŠ GA VESELO. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34., tel. 38-36. * Upravni odbor oficirskega doma v Mariboru ima čast povabiti predstavnike vseh oblasti, šol. zavodov, državnih uradov, kakor tudi vsa nacionalna, kulturna, viteška, humanitarna in stanovska združenja na „I)jurdjevski uranak“. dne (5. t. m., ki bo na Teznem. — Društva, ki se udeležijo korporalivno, se zberejo na Trgu svobode do 6.30, kjer se bo formirala povorka. V slučaju slabega vremena bo „Djurdjevski uranak“ po kasarnah. Promet s posebnim avtobusom od 6.45 do 8.30. odhod avtobusa za Tezno z Glavnega kolodvora. * Vinotoč Kuhn — Razvanje otvorjen. * Dežela, kjer oranže cvelejo... Izlet z brzovlakom na veliko kolonialno izložbo v Neaplu od 18. do 30. maja 1940 v organizaciji „PUTNIK-a‘‘. Na vožnji ogled znamenitosti in mest: Trst, Benetke (LL-do), Rim, Pompeji (Vezuv), Kapri, Piza in Florenca. Kolektivni potni list! Vse informacije, prospekti in prijave (najkasneje do 9. maja) pri „Putnik-u“, Maribor. Trfi svobode-arad. * Le še danes do 18. ure sprejema „PUTNIK“ prijave za posebni vlak v Postojno (Postojnsko jamo).’ Odhod iz Maribora v nedeljo, dne 12. maja, ob 5.07 uri. Kolektivni potni lisi, vožnja in vstop v jamo le din 150'—. Izkoristite ugodno priliko za ogled nepopisnih krasot tajinstve-nega podzemnega sveta! * AH ste že bili v Budimpešti? Edinstveno priložnost zalo Vam nudi „Put-nik“ Maribor od 23. do 26. maja 1940. Krasna vožnja z luksuznim avlokarom ob mondenih kopališčih na Blatnem jezeru. Krožne vožnje po Budimpešti z ogledom znamenitosti. Kolektivni potni list! Izredno ugodna cena! Zahtevajte prospekte in sporede pri „Putnik-u“, Maribor, Trg svo-bode-grad. Pohitite! Prijavni rok le do 15. maja. * PaveSič — Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju. * Pevci ,Jadran-\anosa“ se zberejo jutri ob lepem vremenu ob pol 10. pred kavarno „ Jadran". — Pevovodja. V4ure din 30 diskretna |_ ARV* * postrežba - Ko- * nege obraza zmetični salon Stolna ul. l/II. * Sokolsko društvo Maribor-Matica priredi v dvorani ljudske univerze v sredo, dne 8. maja 1940 predavanje „0 IX. zletu bolgarskih junakov v Sofiji 1. 1939" in v zvezi s tem o potovanju z jugoslovanskim parnikom Lovčen po Črnem morju, Bospo-ru, Dardanelah, Carigradu, Smyrni, Atenah Krfu do Splita. Predaval bo br. Otmar Meglič. Skioptične slike v barvah so delo br. Dr. Stane Lukmana. * Plemeniti dar tvornice Tlioma in drug. Tvornica Thoma in drug jc kupila celo predstavo „V kralievstvu palčkov11 za svoje nameščence. Ta plemenita gesta kaže razumevanje šefov za kulturne potrebe svojih nameščencev in delavcev. Za ta lepi čin sc odbor prisrčno zahvaljuje. — Zenski krožek „Jadran-\anos“. * Birma! Vašo birmsko sliko samo od FOTO-KIESER-ja, Vetrinjska ul. 30., nasproti Grajskega kina. * Cen j. občinstvu naznanjamo, da so vstopnice za igro „V kraljestvu palčkov** razprodane. Na razpolago je le nekaj zasilnih sedežev in dijaških stojišč. Radi tega se bode igra ponovila na binkoštno nedeljo, 12. t, m., ob 4. uri popoldne. Ker je ravno 12. tnaja materinski dan, bodo naši otroci najlepše proslavili ta vzvišeni praznik, ako jih njihove matere pripeljejo k tej lepi proslavi. — Predprodaja vstopnic sc vrši pri blagajni tvrdke Pinter & tanard na Aleksandrovi cesti, Ivan Kravos na Aleksandrovi oesti in avtomatičnem bifeju v Slovenski ulici od torka 7.i—10. maja., druge dneve pri gledališki blagajni. — Zenski krožek ,vIadran-IVanoi". * Združene papirnice Vevče, Goričane ifl Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 30. aprila 1940 svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. Družbeni obrati so izdelali v letu 1939:1015 va^pnov ; s ? tovrstnih papirjev, 670 vagonov celuloze ter 239 vagonov lesovine. V proizvodnji papirja izkazujejo proti lanskemu letu porast za 34%, kar je posledica boljše zaposlenosti. Razpečavanje pa-pirja je bilo poverjeno tvrdki »Centropapir« družbi z o. z., Ljubljana-BeoJjrad-Zagreb. Čisti dobiček poslovnega leta 1939 znaša 2.8 milijonov dinarjev proti 2.7 milij. dinarjev v prejšnjem letu, ter se bo na družbine delnice izplačevala počenši od 1. maja 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 6% dividenda brez vsakega odbitka. Na občnem zboru je bilo soglasno sklenjeno zvišanje delniške glavnice od 2.5 na 30 milijonov dinarjev s preodkazom din 5,000.000.— iz azijske rezerve. Za povišek bo razdelila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, počenši od 1. julija t. 1. med dosedanje delničarje 50.000 komadov gratis-delnic v nominaiu od din 100.— s kuponom od 1. L 1940 in sicer v razmerju na pet starih po eno novo gratis delnico. Odobrena je bila tudi odgovarjajoča sprememba pravil, v katerih se je predvidelo, da se sme delniška glavnica zvišati po predhodnem sklepu občnega zbora brez posebnega oblastvenega dovoljenja do din 50,000.000.—. — Z občnim zborom so pro slavile Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. tudi skromen jubilej, ker je minulo že 20 let, odkar so prišle papirne tovarne v Vevčah, osnovane leta 1842., celulozna tovarna v Goričanah, koder so že leta 1763 obratovali papirni mlini ter tvornica lesovine v Medvodah, ki je izdelovala že leta 1868 le* sovino, v družbino last. * Velika efektna loterija mariborskih poštarjev se preloži na 9. junij 1940, in to radi drugih društev, ki bodo v mesecu maju prirejala svoje tombole. — Odbor. * Na banovinsko razstavo v Svečini v nedeljo dne 5. maja bo vozil poseben avtobus „Putnika“. Odhod ob 14. s Trga svobode (Putnik). Povratek iz Svečine ob 19. Takojšnje prijave pri „Putniku“. * Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15. §ZSno * Grajski kino. Samo še do ponedeljka „Njen privatni tajnik**. Gustav Fr6hlich, Marija Andergast. * Esplanade kino. Premiera uajlepšega filma sezone „Krik ljubavi“ s Charles Boyerom in Ireno Dunnc. Prekrasna lju-bavna vsebina. * Kino Union. Ek) vključno ponedeljka „Roman Spahija*S sijajna filmska drama po istoimenskem romanu od Pier Lotlija. * Kino Pobrežje. 4. in 5. maja Harry Piel* film. Njegov najtežji slučaj. Fox Mouv. Novosti. Mariborsko gledališče Sobota, 4. maja, ob 20.: „Izdaja pri Novari“. Red A. Nedelja, 5. maja: Zaprto. Gostovanje v Celju. Nedelja, 5. maja :,.V kraljestvu palčkov*. (Jadran-N anos). Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo Golouhova zanimiva igra ,.Krisalida“. katere premiera se bo vršila v okviru Umetnostnega tedna. Radio NedeHa, S. maja Ljubljana: 8. pozdrav in vmrliške orgije, 9. poročila, 9.15 prenos cerkvene glasbe, 9.45 verski govor, 10. nedeljski koncert Ro, 11.30 pevski koncert, 12.30 poročila, 13.02 duet harmonik, 14. pisan drobiž, 17. kmetijska ura, 18.15 prenos šmarnic, 19. poročila, 20. razigrani zvoki, 20.30 vokalni kvintet 21.15 Šramel kvartet »Murnček«, 22. poročila, 22.15 radostni zvoki. — Beograd: 16.15 lahka gl., 20.20 zabavni koncert, 22. violinski koncert, 22.30 lahka gl. — Sofija: 18* lahka m plesna gl., 18.45 koračnice, 20.30 narodna gl., 21. odlomki iz operet in plošče. — Praga: 19.05 majski glasbeni festival, 21.50 lahka gl. — London: 20.45 bariton, 21.20 orkester, 22.20 lahka gl. — Radio Pariš: 19.30 Yvainova opereta »Da«, 22.15 melodije iz Evrope> 22.45 plesna gl. — R i m: 17.30 lahka gl* 20.40 mali orkester, 22 lahka gl. — Pire n ze: 20.40 opereta. — Budimpešta: 19.25 jazz, 22.10 komorna gl. —* Dunaj: 19.15 koncert ob 70!etnici Le-harja. — Bratislava: 21. pester spored, 23 ciganska gl. — Bukarešta: 18.15 lahka gl., 19.25 arije iz operet. Akcijski odbor SDS ima svojo redno tedensko sejo zopet v četrtek 9. t. m. Radi važnih zaključkov je potrebno, da se vsi člani AO te seje zanesljivo udeležijo. Pisarna AO se nahaja v Mariboru, Ob jarku št. 6., in je članom na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Tu se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko. Somišljenike in prijatelje demokratske misli na deželi prosimo, da se prijavijo za sodelovanje in nas podpirajo pri ustanavljanju krajevnih skupin. Prirodooisna kramliania Pogonsko sredstvo, brez katerega bi ne bilo vojne Nafta in bencin sta najvažnejša elementa sodobnega oboroževanja Danes sta nafta in bencin najvažnejša elementa sodobnega oboroževanja. Najmočnejši top more pognati granato na 35 km daljave, teža te granate je 1000 kg. Zahvaljujoč se iznajdbi bencina, morejo letala prenašati bombe na želeni cilj, ki je oddaljen na stotine kilometrov. Te bombe tehtajo lahko 2000 kg in še več, razen tega imajo desetkrat večjo eksplozivno moč in dejstvo kot granata iste teže. Nafta in bencin sta torej postala glavno gonilno sredstvo vsakega modernega vojnega stroja. Po morju plovejo vojne in transportne ladje, podmornice, nosilci avionov, vse to z uporabo nafte in bencina. Na kopnem poganja bencin tanke, kamione, traktorje, napolnjene z mu-nicijo in hrano, artilerijo in ambulantne avtomobile za ranjence, z eno besedo vse v vojno svrho spadajoče stroje. Brez nafte in bencina bi si sploh ne mogli predstavljati modernega vojskovanja. Nafta jd tako rekoč nekak ključ miru. Kadar bi preprečili izvoz nafte in njenih derivatov napadalcem, bi njih vojne končale s sigurnim porazom. Devet držav proizvaja skupno 96.4°/» od celokup-be letne proizvodnje nafte vsega sveta. To so Zedinjene države ameriške. Sovjetska Rusija, Venezuela, Romunija, Perzija, Holandska-Indija, Meksiko, Irak in Anglija. Vprašanje je, ali je mogoče ustva riti splošen mednarodni sporazum, po katerem bi bil prepovedan vsak izvoz nafte in bencina za vse one, ki napadajo in kršijo mednarodni sporazum? To je zares težko vprašanje. Prepoved izvoza nafte predstavlja najodločnejšo akcijo v smislu napadanja, je pa tudi istodobno ukrep, ki bi branil skupni mir sve ta. Tak sporazum je bil mogoč tedaj, ko so bile skoraj vse velesile še članice Milijoni bogate vdove iz New Yorka iščejo dedičev. Ela Wander je zapustila 25 milijonov dolarjev, umrla je že 1936, ne morejo pa najti naslednikov. Denar bo najbrž pospravila država. Podobno je bilo pred leti z dedščino vdove Garrei, ki je zapustila 150 milijonov dolarjev... Eno največjih razstavnih dvoran v zaprtem prostoru so otvorili v Pragi. V njej bodo razstavljali avtomobile, lokomotive in prve vagone praškega tramvaja, izdelane doma. Najstarejšj Rimljan Augusto Nataleti je umrl v 104. letu starosti. Letalci v višinah čez 5.000 m potrebujejo za normalno dihanje več kisika, ki ga morajo nositi s seboj v posebnih cilindrih. Te posode držijo po 750 1 kisika. V višinah db 8.000 m se jih lahko uporablja okoli 2 uri, 20 minut več pa v višinah do 7.000 m. Vedno manj kuhajo v Ameriki. Hrana v konservnih škatlah preplavlja trg. Občinski stražnik, nestor med tovariši je gotovo 901etni Antonin Janika v Horni Lothe na Moravskem. Krepak in zdrav še vedno vliva ljudem rešpekt. Pilot, ki je vozil Chamberlaina v Mo-nakovo, se je ubil. Ostanke letala »Air-\vays Corporation« so našli blizu Loch Lomonda. Zveze narodov. Zedinjene države ameriške bi sigurno podpirale to akcijo, ker nimajo nobenih agresivnih namenov pro-komur koli. Prepoved izvoza nafte in bencina zahteva sicer mnogo časa. Njeno dejstvo bi se občutilo pozno, ker ima skoraj vsaka država gotovo rezervo te velevažne pogonske snovi. Toda na svetu ni niti enega generalštaba, ki bi se boril do popolnega izčrpanja svojih sredstev. Vsakemu je treba, da se pogaja, dokler še ima s čim se pogajati. Ce bi bila prepoved nafte in bencina izvedena ob primernem času, bi bila današnja vojna že končana. Tudi v Nemčiji pomagajo ženske pripravljati strelne naboje Rodezija - rezervoar bakrenih zakladov SLONA spoznate po debeli koži, a bonbon 505 po črti in okusu. n bon s« CEtpm PROIZVOD »UNION« ZAGREB Za okrepitev srca Londonski zdravnik za srčne bolezni dr. Harris je na zadnjem zborovanju angleških bolnišnic sporočil, da so sc njegovi splošno znani bolnišnici javili zunanji pacienti tako rekoč kot njeni abonenti, da bi stalno nadzirala njih stanje. Ti pacienti trpijo vsi za srčno slabostjo, ki ji je vzrok vojna. Na stotine jih je, ki trpijo za migreno, naduho, povišanim krvnim pritiskom in drugimi znaki' slabosti. Za le paciente, kakor za vse, ki jih vojna prizadeva na la način, je dr. Harris objavil pet pravil: 1. Navadi se na filozofsko gledanje na življenje. (Vsi moramo umreti, zakaj ne tudi jaz?) 2. Sprehodi se vsak dan S km. 3. Popij vsak dan 4 in pol litra tekočinei. 4. Ne pojej na dan več nego 12 g mesa, rib in sira. 5. Ne zanimaj sc za sovražno propagando! Angleška kolonija Severna Rodezija leži v Vzhodni Afriki. Je pravo skladišče bakrene rude. L. 1938. so štirje rodezijski rudniki Roan Antelope, Nkana, Mu-fulira in Nchanga dobavili 213.031 ton bakra. Računa se, da je tam okoli 466 milijonov ton rude, kar bo zadostovalo za prihodnjih 70 let. Angleži pravijo, da so ti rudniki najbolj varni pred sovražnikom. V Severni Rodeziji živi 13.000 belcev, nekaj Indijcev ter 1,250.000 zamorcev. Čeprav so vsi belci zaposleni s pridobivanjem bakrene rude, je vendarle organiziran severno-rodezijski polk, ki bo v primeru potrebe poslan v Evropo. Krompir in zdravje Vitamin C igra izredno važno vlogo v človeški prehrani, kajti če je v hrani dovolj tega vitamina, je človek odpornejši nasproti različnim nalezljivim in drugim boleznim. Imun za davico, škrlatinko in podobne bolezni je samo tisti človek, ki uživa dovolj vitamina C. Zato je kajpak velikega pomena, da naš jedilnik vsebuje toliko vitamina C, kolikor ga potrebujemo za borbo proti okuženju. Zadnji čas delajo poskuse zlasti s krompirjem, ki ga danes vse bolj pogosto jedo ne samo revni, temveč tudi socialno močnejši sloji prebivalstva po vsem svetu. Ugotovili so, da je v krompirju dosti vitamina C. Količina vitamina v krompirju je pa odvisna od vrste krompirja in od njegove starosti. Največ vitamina C je v krompirju, ki je komaj izkopan, a popolnoma zrel. Poleti ima krompir zelo malo vitamina C. Pri kuhanju se vitamin precej izgubi. Zato je treba krompir pripraviti na kak drug način. Ker ima pa svež krom pir štirikrat več vitaminov kakor pa krompir, ki je prezimil, je priporočljivo, da je zlasti po gosteje na mizi v jeseni. S pogostim uživanjem krompirja, posebno če ni pražen, si organizem dosti opomore posebno v času jesenskega deževja, ko je izpostavljen prehladu. To je posebno važno za prebivalce velikih mest, iki laže podležejo okuženju kakor pa ljudje na deželi. Ledena gora na danski obali Nemirno morje je vrglo v neki noči pri Kysingu na severnem Danskem na obalo ledeno gmoto, visoko 16 metrov. Kljub toplemu vremenu je okrog zavladal mraz, ki je strujil od ledu; Iz vse Danske so drli ljudje k obali, kjer se je ustavljalo polno avtomobilov. Ledena ploskev je pokrila blizu 5700 m" polja, sodijo da je težka 75.500 ton. Potrebovali bi 5000 vagonov ali 100 tovornih vlakov, če bi jo hoteli odstraniti preden jo bo raztopilo sonce. Kmetje so že izkopali okrog ledene gmote jarke, da se bo voda lahko odtekala v morje, ne da bi poplavila bližnja polja. Ker je ledena gora povzročila na njivah precej škode, so si iznajdljivi danski kmetje pomagali na ta način, da so pobirali vstopnino od radovednežev. Vrana, ki kadi le najboljše cigarete V Rimu se zabavajo v živalskem vrtu z opico, ki zna fino vleči iz pipe ali spuščati cigaretni dim iz nosa. Zdaj pa poročajo iz USA o vrani nekega Johna Smitha iz NewJerseya, ki je že leta njegov hišni tovariš. Ko je Smith, nekoč stopil k telefonu in pustil na mizi tlečo cigareto, je ob povratku opazil, kako je vrana vzela cigareto v kljun in z užitkom vlekla iz nje. Mož je napravil z na- vihanko še več poizkusov z raznimi cigaretami in vrana je kmalu ugotovila, katere so najboljše. Seveda ji mora cigareto vedno prižgati gospodar. Smith je kot pravi Američan izkoristil spretnost vrane za reklamne svrhe. Neka tovarna cigaret prinaša veliko sliko vrane, ki vleče svalčico, spodaj je pa napis: »Ma^ ry, vrana mr. Johna Smitha kadi iz ključno samo naše najboljše cigarete.« — Toda, ti sl mi izrecno naročila, naj pripeljem svojega najboljšega prijatelja s seboj.« -o. n Ržen kruh preganja revmatizem revmatizma se v obliki posebno ob Nasi Med najueprijetnejše vrste spada gotovo ishias. Javlja močnega trganju v kolkih, hladnerh in vlažnem vremenu. Nastopi pogosto kot posledica prehlada ali gripe in traja navadno celo zimo. Cim so dognali, da izvira ishias iz obolelega živčevja na nogah, so pričeli iskati vzrok temu obolenju. Našli so ga v pomanjkanju vita- mina B. S [)o s k lisi so dognali, da se mno-živčna obolenja javljajo, ako je pre- ga to obole- malo tega vitamina in da se da k nje zdraviti z dovajanjem istega. Zveza med prehladom in islnasom nastane na ta način, ker bolniki v vročičnem Stanju skoraj ničesar ne Jedo ali pa le zelo lahko hrano. Telo dobi premalo vitaminov B in oslabi. Tako so dani najboljši pogoji za pojav ishiasa. Torej je jako važno, da posebno v zimskih mesecih dovajamo telesu dovolj vitamina. Na naj- enostavnejši način dosežemo to z uživanjem rženega kruha. V 100 g rženega kru ha se nahajajo 3 tisočinke vitamina B Ker pa se kol zdravstveni minimum predpisuje dnevno le 1 tisočinka, je dovolj, če pojemo vsak dan 300 g rženega kruha Kdor je že enkrat prebolel ishias, se bo brez oklevanja lotil uživanja lega eno- stavnega in cenenega zdravila, da sc tako zavaruje pred ponovnim napadom te neprijetne bolezni. Trije tipi žensk Ameriški univerzitetni profesor Manett je ugotovil, da je več tipov žen. Na svojem vseučilišču je proučil 2672 deklet .n je na podlagi tega prišel do zelo zanimivih zaključkov. .Profesor Manett trdi, da so v glavnem trije tipi ženskega značaja. Prvi tip je »polimorfno« dekle. To ni nikako predpotopno čudo, marveč žena. ki se rada pokaže zdaj angelja. zdaj vražjo žensko, skratka, to je ženska, ki lahko tako znori moškega, da na kraju popolnoma izgubi glavo. Drugi tip je po trditvah velsučenega profesorja »kraljica«. Takšna žena zahteva popolno pokorščino in oboževanje od vseh in hoče vedno biti edini predmet moževega zanimanja. Tretji tip pa je nasprotno obema tipoma »sužnja«. Ta ljubi svojega moža, se mu slepo v vsem pokorava in ima eno samo željo, a ta je, da ugodi vsem moževim željam in njegovemu značaju. Razumljivo je, da je ta Matiettova trditev o ženah zbudila po vsem svetu veliko zanimanje, zlasti pa v tlo!ly\voo-du, kjer so se zvezdnice pričele prištevati v to ali ono vrsto žena. Končno je prišlo v filmskem raju celo do glasovanja zaradi tega in izkazalo se je, da je med vsemi zvezdnicami najidealnejša žena mlada igralka Joan Bennett. Po mnenju glasovalcev je Joan najpopolnejša kombinacija vseh treh opisanih tipov žena. Ona zna biti kraljica in sužnja hkrati, če hoče pa tudi tajinstvena m raznolika, tako da zavrti mozeg še najodpor-nejšemu možu. Spomnile se CMDS Zenski kotiiek O pravilni vzgoji otrok Prečestokrat se v naših družinah opušča polavitna skrb in pažnja za pravilno vzgojo otrok. Večkrat se le sliši samo pritoževanje staršev nad svojimi že odraslimi otroki, ki so zašli na slaba pota in se izgubljajo v vseh mogočih smereh življenja. Na žalost moramo opažati našo odraslo mladino obojega spola po mestih kakor tudi po podeželju, kako se izgublja ELITNA KONFEKCIJA v MA R/BOfi PRINAŠA vedno najnovejše brez prave življenjske poklicne smeri. Pijančevanje, razrvanost, teptanje svoje osebne morale z nevzglednim življenjem, uboji, tatvine, zločini, goljufije in sploh vse, kar nam dnevno prikazuje kriminalistika, vse to so pojavi med našo mladino. ki niso v našo narodno čast in ponos. Pogostoma se govori in ugiba, da je teh nasledkov kriv le alkohol, slaba družba, slab gospodarski in socialni položaj itd. Res, v nekaterih okoliščinah so ti predsodki upravičeni, tega pa, kar povzroča glavno posledico, se mnogokrat ne vidi ali v marsikaterih ozirih noče videti. Vzgoja mladine je tista temeljna točka, ki utirja pot človeka v mnogih ozirih skozi vse življenje. Mnogo je slišati kritiziranja in jeze že odraslih življenjsko zapeljanih otrok nad svojimi starši, ki so že mogoče v grobu. Vzgoja naše neodrasle mladine mora biti ena izmed najvažnejših skrbi slehernega starša in sorodnika, ki bi si naj prizadevali nuditi mladini čim več plemenitih naukov in jo navajati k čednost-nemu nravnemu življenju. Ljudje, ki mislijo, da je šola edina glavna poslanka za vzgojo naše mladine, so v zmoti. Ko otrok vstopi v šolo, ki mu je le duševna odgoja, mora že imeti toliko pogledov v življenje, da ve strogo ločiti slabo od dobrega in kazati polno pripravljenost dovzetnosti in poslušnosti učitelju. Naloga slehernega vzgojitelja in predvsem matere bodi, da posveča vso pažnjo svojemu otroku. Prva naloga bodi, da že kot dojenčka zdravstveno pravilno neguje in ga na ta način obvaruje tudi morebitnih bolezni. Cim otrok shodi, ali že prej, bodi glavna skrb roditeljev, da ga navajajo k pravilnemu izgovarjanju besed. Vsak pojav jeze otroka, ki se pojavlja že iaea zibelke, je treba že takoj zatreti. Tudi govorjenje slabih besed, ki si jih otrok navzame radi neprevidnosti odraslih, je treba z energičnim nastopom odstraniti. Sploh pa je v interesu vzgoje naše mladine, da se pazi stalno na to, da ne bo navzoča pri vsakem pogovarjanju odraslih. Da pa bo vzgoja naše neodrasle mladine temeljila res na pravilni resnicoljubni in pošteni podlagi, je potrebno, da naša, zakonodaja in vse javne ustanove pokrenejo potrebno, da se vzgoji v našem narodnem občestvu vredne vzgojitelje. Iz teh ozirov bi bilo potrebno, da se uvedejo tečaji predvsem za vzgojiteljice in tudi za bodoče matere, katere bi se naj poučilo o vseh za vzgojo otrok potrebnih stvareh. Na drugi strani pa bi bilo potrebno posvetiti večjo pažnjo ustanavljanju otroških vrtcev zlasti v obmejnih krajih. V tem smislu bi se naj pokrenila akcija. Sličen otroški vrtec pri nas ob meji že dalj časa deluje v Apačah in je potrebno, da se ustanove tucn po drugih narodnostno ogroženih obmejnih krajih. V ta namen bi biia potrebna pomoč banovine in države. Le na taki podlagi bo mogoče izvršiti važno poslanstvo, ki se doslej nalaga našim šolam in se mnogokrat učiteljstvo po krivem doiži, da ne vrši dosledno svoje naloge itd. Z vzgojitvijo roditeljev in njih naslednikov potom tečajev in z ustanavljanjem novih otroških vrtcev bo odstranjena velika vrzel na narodnem in ^kul-turnem polju. -ih. Kuhinja Sirovi keksi. Zgneti v testo 10 dkg moke, 10 dkg presnega masla, 6 dkg nastrganega trdega sira, 1 rumenjak, nekoliko soli, paprike in žlico smetane. Naj počiva na hladu dve uri; potem pa zvaljaj za nožev rob debelo in izreži z malimi kalupi kekse. Ko so ohlajeni, jih namaži s kakim sirom, ki se da mazati in stisni po dva in dva skupaj. Lahko tudi hraniš suhe kekse in jih namažeš, kadar jih potrebuješ. Moka torta. 40 piškotov namoči v močno belo kavo in jih zloži v stekleno posodo. Ko si zložila prvo vrsto, polij piškote s sledečo kremo: 5 rumenjakov zmešaj z 20 dkg masla, 20 dkg sladkorja in s skodelico močne črne kave. Potem naloži zopet drugo vrsto piškotov :n zopet kremo, tako do vrha. Posodo postavi na led in potem serviraj. V kremo lahko daš kandirano sadje. Torto zgoraj okrasi s stepeno smetano in kandiranim sadjem. Pomarančni napoj. Tanke olupke in sok dveh pomaranč polij s šestimi žlicami finega špirita, zaveži kozarček in postavi za 14 dni v sobo, kjer je precej toplo. Po preteku tega časa zavri 1 kg sladkorja in l 1 vode, pobiraj pene in vse, kar je nečednega. Ko se je sladkor izčistil, ga odmakni s štedilnika in primešaj takoj 2 dkg limonove kisline v prahu, ki jo dobiš v lekarni ali drogeriji. Ko se je tekočina nekoliko ohladila, precedi vanjo takoj pomarančni špirit in dobro premešaj. Shlajeno tekočino nalij v majhne steklenice, ki jih zamaši in hrani na hladnem mestu. Kadar hočeš pripraviti pijačo, vlij nekaj žlic te pomarančne esence v kozarec mrzle vode in premešaj. Esenco lahko uporabljaš tudi za punč ali za čaj. Kaša z lečo. Stresi pol litra izbrane in oprane leče v lonec, jo zalij z vodo in postavi na ognjišče, da zavre; zavreti odlij vodo, jo zalij na novo s toplo vodo, osoli in kuhaj. Ko je leča na pol kuhana, ji prideni četrt litra v vroči vodi oprano in odcejene kaše; ko se je kaša v leči pol ure kuhala, prideni razredčeno prežganje iz žlice masti in 1 in pol žlice moke. Ko še nekoliko zavre, prilij kisa po okusu. Petršiljev krompir. Krožnik kuhanega, olupljenega krompirja zreži na listke. Raz-grej v kozi za pol jajca surovega masla, prideni žlico zrezanega zelenega petršilja in krompir, ga osoli in potresi s ščepom popra. Vse skupaj narahlo premešaj, pri- mešaj narahlo en rumenjak ter daj kot prikuho na mizo. Jajca v šolali. Skuhaj 2 jajci v trdo, kuhani olupi in zreži na listke, zloži na krožnik in oblij s sledečo omako: Zmešaj pol žličicc gorčice, žlico olja in kisa*, nekoliko soli in ščep popra. ^ Okrog jajc naloži stlačeni krompir (zmešan z oljem in kisom), razreži 5—S kislih kumaric na rezance in jih naloži okrog krompirja. Vlili rezanci za juho. Zmešaj v lončku 2 jajci in 3 žlice moke; ko je testo gladko, ga vlivaj iz lončka (ki ga visoko držiš) v vrelo juho, da bodo rezanci prav tenki. Ko so rezanci juho pokrili, jih poberi s penovko v drug lonec ter nadaljuj, dokler imaš kaj testa. Ko so vsi rezanci napravljeni, jih stresi v kozo in pusti, da prevro. Varujte svoje zdravje s tem, da skrbite za redno stolico. Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg, pod Sp. br. 069 od 28. X. t938 Kultura France Novšak: Hudobni angeli Medtem ko pišemo drugi težko socialno prozo in se tudi v pesmi rešuje socialna problematika, je začel pisati France Novšak romane — v razmeroma kratkem razdobju je izdal že drugega —, o katerih bi človek težko zapisal, da imajo količkaj zveze s socialno prozo, čeprav so tudi odraz sodobne družbe. Vsekakor je to neka mladostna smelost, smelost pa je tudi naslov »Hudobni angeli«, če veste, da je Novšak dal romanu naslov, ker je zares prepričan, da hodijo po tem svetu pravi hudobni angeli, ki prinašajo vse gorje in druge take nadloge, kakor da zapeljujejo nedolžna dekleta in jih ubijajo ter počenjajo vse pač, kar je slabega in hudobnega na tem svetu. Novšak je sicer napisal knjigi uvod in epilog, kjer piše v uvodu o Evropi, ki se je »zakotalila kakor pravilno zadeta biljardna krogla v ozko vdolbino sovraštva«, o dobi, ki je bila polna dogodkov, o revolucijah ter o onih, ki jim je bilo spoznati mnogo več kakor svoje lastno življenje — kar se pa na koncu izkaže samo za dekoracijo. Eden izmed teh redkih onih, ki je začutil dih nesmrtnosti ter je v epilogu strastno zagrabil svoj dnevnik in zapisal, da da življenju vse, da bi spoznal kdiko solz je preteklo, preden je dozorel in dobil moške oblike, je junak romana Mitja Kraljič — angel zemlje, ki gre sko- zi roman z neko otroško nerazvitostjo in s čudovito preprostim otroškim gledanjem na svet. »Hudobni angeli« so roman mladih ljudi Mitja in Maretice, Biserke, Feliksa Novellija, Tanaska... Ti mladi ljudje so polni sreče in polni žalosti, doživljajo svoje tragedije ter ljubezni in se tudi streljajo, živijo pa življenje šolarjev po naših mestih. Vendar pa bo knjigo z veseljem do konca prebral vsak, ki mu trga živce današnji čas, že zaradi odkritosti, s katero ga je Novšak napisal. Knjiga je izšla pri Ant. Turka nasl. v Ljubljani, načrt za opremo knjige pa je izdelala inž. arh. Marjanca Kanc-Cučko-va. Iv. Potrč. k. O banovinskih gozdnih drevesnicah v začetku leta 1940 je napisal v 4. številki III. letnika »Gozdarskega vestnika« zanimivo in s skrbno statistiko opremljeno poročilo inž. A. Šivic. Hans Gagern piše o kanadskem boru, Miroslav Hanzlowsky o obnovitvi gozdov našega kmetovalca, Lojze Mušič pa o pregostem smrekovem naravnem prirastku. Slede dopisna gozdarska posvetovalnica, zakoniti predpisi in okrožnice, statistike, dopisi, gradivo za slovar in poročila o lesni trgovini. »Gozdarski vestnik« se naroča v Mariboru, Kopališka ul. 6. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 62 Glenison se je hudovala na svojega prijatelja. V skrbeh je bila zanj. Kaj če ga Eliza zares ujame v svoje mreže? Bržčas se z njim samo igra. Ko se ga naveliča, ga zavrže. In Glenison ni želela Michellu novega ponižanja in bole-sti... Toda postavimo, da misli Eliza resno ter ga vzame za moža. Saj to bi bilo za Colina Michella še hujše. Glenison je bila o tem trdno prepričana. In Eliza je z vsakim tednom igrala predrznejše in popolnejše svojo igro. Zdaj se je- nasmehnila Filipu, zdaj Michellu. Igrala se je z njima ter se vidno zabavala. Včasih je posvetila nekaj trenutkov celo mlademu Stannionu. »Vse tri imaš ukročene, ti mala kro-tilka!« je veselo proglasila Anita, »meni si prepustila zgolj ubogega starega Jacka! In živeti samo za svojega zakonskega moža, ne, to je vendar silno nesodobno. Bobbyja ti dam, to ti je fant, ostala dva prepusti meni!« Toda Eliza se je v odgovor nagajivo zasmejala. Niti svoji sestrični ni zaupala skrivnostne igre, ki jo je tako spretno in hazardno igrala. Anita je poslej še brez-skrbneje opazovala početje svoje sestrične. Dobro, da ni bil Filip njena edir.a žrtev, ampak da se je pojavil tudi Michell. Zanimivo je bilo opazovati, kako Mtchell niti najmanj ni bil ljubosumen na Filipa. Očividno oženjenega moža ni smatrai za resnčga tekmeca. S Filipom je bil ljubezniv in prijateljski kot prej — v kolikor mu je Filip seveda dovolil. Nasprotno pa se je Filip češče znašal nad Michellom ter mu zelo hladno odgovarjal. Kadar koli je bila Eliza v Michellovi družbi, je Filip z največjim zatajevanjem krotil svoje ogorčenje. Anita je to tudi opazila. sMladi Castle ni bil vajen tekmecev. Včasih si je Filip prizadeval biti daleč od Elize, zabavajoč se prešeno in razigrano z ostalimi, toda videti je bilo, da je njegova veselost močno prisiljena. Nikoli pa ni opustil prilike, da bi ne sedel poleg Elize, ko se je odstranil Michell. »Morda skuša polagoma pretrgati s tem človekom vse vezi,« si je rekla Anita, »ali pa ga hoče s to igro*še tesneje prikleniti nase. Morda pa se igra s Filipom le zategadelj, da čim zanesljivejše pridobi Michella.« Anita ni mogla 1/ svojih opazovanj napraviti dokončnega zaključka. »Eliza, kaj vendar nameravaš s to svojo igro?« jo je nekoč vprašala zelo resno. »Popolnoma ničesar, draga sestrica!« se je nasmehnila Eliza v odgovor. »Skušam se le nekoliko razvedriti, da bom pozabila na težke dni, ki sem jih preži- vela. Zategadelj se vendar ne boš hudovala na svojo Lizo!« Toda Anita se tokrat ni dala tako lahko pregovoriti. »Ni mi všeč! Enemu izmed njih boš storila krivico ter mu prizadejala gorje!« Eliza se je očitajoče obrnila k Aniti. »Mar ti svojčas nisi nikomur storila krivice? Draga moja, kako je le mogel nastati iz tebe takle moralni pridigar?« Te besede so pognale Aniti kri v lica, zakaj predobro je vedela, da ji Eliza zaman in po krivici ne izprašuje vesti. Toda Eliza ni zlepa odnehala, »če so Filipu namenjene te bolečine, potem naj ti ga ne bo žal. Saj bo tudi tokrat prav tako naglo pozabil kot je prvič, kar sama veš.« »Njemu torej velja tvoja predrzna igra? Maščevati se hočeš?« je vzkliknila Anita. »Liza — sicer te imam rada — toda priznati moraš, da si hudobna, ti, pretkana lisica!« Potem si je Eliza mirno, kot bi se nič ne zgodilo, razčesavala svoje zlate kodre. Prav za prav sama ni vedela, zakaj igra to čudovito igro. Odločila pa se je, da nikoli ne bo odpustila Filipu, da jo je tako naglo požabil ter si izbral drugo ženo. Prav tako pa se je hotela maščevati Glenisoni Castlejevi, ki jo je smrtno sovražila. Glenison je preživljala težke in grenke dni. Toda strah in tesnoba, ki sta jo prevzeli ob povratku Elize, sta polagoma otopela. Glenison je postajala fatalist-ka; rekla, sj, da sama ne more ničesar .izpremeniti ter zaustaviti dogodkov, ki so se liki gorski hudournik zaganjali vanjo. Opustila je misel, da bi osebno govorila z Elizo. Eliza je bila sicer do nje sladkobno vljudna, toda Glenison je jasno čutila pod to družabno masko zakleto sovraštvo in zavist... Tudi Filip se je izpremenil. Trenutki razdraženosti in ogorčenja, ki so bili v prvi dobi njunega zakona kaj pogosti, a so jeli po prihodu malega Briana gineti, so se spet povrnili v podvojeni meri. Včasih je bil Filip neznosen, niti otroka mu ni bilo več mar. Takrat je Gien postopala skrajno obzirno in previdno. Elizino igro je opazila tudi Glenison in zdelo se ji je, da bo zadeva prinesla naposled samo njej korist. Filip bo vendar prej ali slej spregledal ter spoznal, da se z njim Eliza samo igra v svojo zabavo ter ga bo zavrgla, ko se ga naveliča. Resda se bo Filip nekaj časa mučil in trpel, nato se bo spametoval. Ir, takrat bo nastopil trenutek, ko se mu bo Glenison spet približala s svojo prijateljsko roko, kot je to že nekoč storila v njunem življenju. Spomin na Elizo bo jel bledeti, dokler ne bo naposled popolnoma ugasnil za vselej... Prisegla si je, da mora zmagati; in vprav to ji je dajalo silo, da je hladnokrvno preživljala to dobo ter uporno prenašala težke udarce. Včasih pa se ji je le zazdelo, da ne bo več vzdržala... Nekoč bi se skoraj hudo sporekla s Filipom. Ta dan je bila nenavadno zbita in napetih živcev. Ko je prišel Filip domov, ni opazila, da je slabo razpoložen ter da je preveč pil. Sploh pa jo je Filipovo nagnjenje do alkohola, ki se je znova vrnilo, spravljalo v obup. Safe Šahovske partije iz severne Evrope Na severu Evrope je že nekaj časa v teku velika, zamotana in silno dramatična šahovska partija. Za šahovnico sedi več zagrizenih partnerjev, poklicanih in nepoklicanih. Da, to je pretresljiva šahovska igra za svobodo in neodvisnost severno evropskih narodov in držav, ki si sicer te igre niso želeli, ampak jih je vanjo prisilil nasprotnik, ki je nepoklican sedel za šahovnico ter pričel igrati hazardno igro za ceno tuje svobode, šahovska muza si je oblekla krvava oblačila in mobilizirala svojo armado. Tudi šahovski mojstri in amaterji so morali v strelske jarke in na branik domovine. Pospravili so lesene, mrtve figure, oblekli uniforme in sedli za nevarno šahovnico, kjer se je sprožila partija na življenje in smrt. Lani je bilo na severu Evrope še zatišje. Dobro organizirane šahovske zveze Švedske, Finske in Norveške so prirejale turnirje. Med njimi je bil največji v Oslu na Norveškem za prvenstvo skandinavskih držav. V dramatični tekmi sta si takrat razdelila prvo in drugo mesto mojstra Stahlberg in Lundin, oba ‘iveda. Finci so z 0’Kailo in Ojanenom zase>-ii tretje mesto, dočim so norveški mojstri precej razočarali ter zasedli zadnja mesta, S tega turnirja in še nekatrih drugih ša- 59. Damski gambit | (S turniria v Ostergotlandskem šah. svazu) Beli: Ekstrom črni: Johansson 1. d4, d5 2. c4, dxc4 3. Sf3, c5 4. e3, e6 Tgb8 41. T3g2, Dd4 42. Tel, Tb3 43. Df2, 5- Lxc4> ScG 6- 0 0» 7* De2, cxd4 8. Tdl,j d2!! (lepa in elegantna poteza; na 44. Dxd2 a6> 9* ex Le7 (na 9... b5 ima beli močan odloči žrtev stolpa 44... Txa3+! 45. Kxa3,j odgovor 10 d5) 10. Sc3, Sb4 11. Se5, 0-0 Db6! z dvojno grožnjo mata na a6 ali b3)’ 12- Lb3!> sbd5 (sedaj bi 12... b5 veljalo fi-44. Dxd4, dxclS + 45. Kal, Txa3+ 46. Ta2, ?F°i ]?■ a3,J5d5 14. Sxd5, Sxd5 15. Sc6 itd.) Txa2+ mat. N&mdna 9faiica 54. Indijska obramba (Skandinavsko prvenstvo v Oslu) Beli: Lundin (Švedska črni: Karlin (Š) 1. d4, Sf6 2. c4, d6 3. Sc3, g6 4. g3, Lg7 5. Lg2, 0-0 6. Sf3, Sbd7 7. 0-0, e5 8. h3 (pripravlja Le3, kar bi takoj ne bilo dobro radi Sg4), Te8 9. Le3, c6 10. Db3, Dc7 11 Tadl (ves ta sistem je iznašel R. Spielmann; belemu daje prav dobro igro), b6 12. dxe5 (v poštev prihaja tudi podvojitev stolpov na d liniji), dxe5 13. Sg5! (grozi Sb5 m c5!), Tb8 14. f4!, Sc5 15. Dc2, Sh5 (brez pomena bi bilo 15., .Lf5, ker gre beli z damo na cl : tal P*»W uplivs na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten oltus, je eai.in.itrnuiu.nu« 13. Td3, Te8? (ta oslabitev polja f7 je poglavitni vzrok poraza) 14. Tg3, Ld7 15. —““ Lh6, Lf8 16. Df3, Lc6 (na 16... Sxc3 17. tudi dr. Euwe in ki bo zaključen 10. t. m. Le bxc3 bi prišel črni radi grožnie Df4 in Lxg7 nekaj dni po pričetku turnirja osmorice ie v velike težave) 17. Se4, Det 18. Lg5, Kh8 Prieel v Rotterdamu turnir za Kamstrov po-(igra je izgubljena; črni le še tiho upa na kal, ki se ga udeležuje 10 igralcev, med nji- 19. Sxc6?, bxc6 20. Sxd5, exd5!) 19. i mi dr. Euwe, Landau in Kmoch. Posebna sen Lxd5, Lxd5 20. Lxf6, gxf6 21. Dxf6+. zacija turnirja v Rotterdamu je bila zmaga Dxf6 22. Sxf6 in črni preda. Zares zanimiva Kmocha nad dr. Euwejem v 2. kolu. — O zaključna pozicija. (Glose K. Opočensky). 58. Niemcovičeva obramba (S turnirja v Goteborgu jeseni 1939) obeh turnirjih bomo izčrpneje poročali v prihodnjem pregledu. ŽIVA PARTIJA V CURIHU Pred dnevi sta švicarska mojstra Johner in Grob ponovila v curiškem stadionu živo par- Beli: Jonsson ' črni: Thor 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, b6 ter igra nato g3-g4) 16. f5!! (v zvezi s sle-! Ld3, Lb7 6. Sf3, Se4 7. Db3, c5 8. d5, ..... . » „ . , . dečo žrtvijo zelo lepa in preračunana kom- Lxc3+ 9- bxc3> ‘5 Lb2, 0-0 11. Tadl,; tijokiji je pnsostvovalo več tisoč gledalcev, binacija) Lxf5 17 Txf5' srxfo 18 Dxf5 1 Df6 12- SaG 13- a4> Tfb8 14- Sel< Sd3 Pafbja je bila prirejena v velikem stilu, poleg Sf6 (po partiji je K.'presodil, da bi biio bolj- l5- f4- Sc7 16. Sf3, De7 17. Lc2, Se4 18. Td3, živih figur ki so v odgovarjajočih kostumih še če bi gral Sxg3, na kar bi prišlo 19. Dg4 f5 20. Dxg3, f4 21. Dh4, h6 22. Lxc5, hxg5 23. Dxg5, bxc5 24. Se4, Tf8 25. Td6, TbdS 26. Tg6 z močnim napadom) 19. Lxc5, bxc5 20. Sce4, De7 21. Tfl, Sxe 4 22. Lxe4, Txb2 hovskih prireditev v severnih državah prina-|23. Dxh7+, Kf8 24. Dg6 in črni preda. Samo danes nekaj partij. Resda velemojstrov te države nimajo, toda severni mojstri igrajo dober šah, ki vam bo imponiral. 56. Ogrska partija {Skandinavsko prvenstvo v Oslu) Beii: Ekenberg (š) črni: Lundin (Š) 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lc4, 3f6 4. d3, Le7 5. Sc3, d6 6. a3, 0-0 7. h3, Le6 8. Sd5, Sb8! 9. De2, Sxd5! 10. exd5, Lf5 11. Le3, Sd7 12. Sd2, Lg6 13. g4, f5 14. gxf5, Txf5 15. 0-0-0, Lh5 16. f3, Lg5! 17. Thgl, Lxe3 18. Dxe3, Dh4 13. Kbl, Df4 20. Df2, Sf8 (napak bi bilo 20... Lxf3? radi 21. Tdfl in nato na 21... Lh5? 22. Dg2!) 21. d4 (izsiljena žrtev kmeta, da se beli nekoliko osvobodi, neprijetno je grozilo Sf8-g6-h4), exd4 22, Ld3, Te5 23. Le4, Sg6 24. Tdfl, De3 25. Dh2 (zamenjava dam za belega ni ugodna, ker ima črni na 25. Dxe3, dxe3 26. Sc4, Txe4 27. fxe4, Le2 28. Sxe3, Lxfl 29. Sxfl, Tf8 vidno premoč v končnici), Te7 26. Sc4, Df4 27. Dd2, Df6 28. Df2, Sf4 29. Tg3, b6 30. Tfgl, h6 31. Dh2, c5! 32. h4 (seveda ne 32. dxc6? radi 32... d5 in izgube figure), Kh8 33. b3, Tg8 34. Sb2, b5 35. Sd3, Sxd3 36, cxd3, c4! 37. bxc4, bxc4 38. dxc4, Tb7+ 39. Ka2, d3! 40. Dd2 (na 40. Lxd3 sledi 40.. Dd4 41. De2, Te8! 42. Le4, Txe4! itd.), 55. španska otvoritev (Skandinavsko prvenstvo v Oslu) Beli: N. Bergkvist (š) črni: Storm-Herseth (N) 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0-0, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5, Le6 9. Le3, Le 7 10. c3, 0-0 11. Sbd2, Sa5 12. Lc2, Sxd2 13. Dxd2, Sc4 14. Dd3, g6 15. Lh6 (zanimiva žrtev kmeta. V partiji Becker-dr. Euvve v Haagu 1928 je beli nadaljeval previdnejše 15. Lel, Lf5 16. De2, Lxc2 17. Dxc2, f6! 18. Hh6, Te8 19. exf6, Lxf6 z izenačeno igro), Sxb2 (boljše bi bilo žrtve ne sprejeti, ampak nadaljevati 15... Te8) 16. De2, Te8 17. Sd4!, Dd7 18. f4, f5 (na 18... c5 sledi 19. Sxe6, fxe6 20. g4 itd.) 19. g4!, Lc5 20. gxf5, gxf5 21. Khl Kh8 22. Tgl. Tg8 23. Lg5, Tg6 (tudi 23... Le7 ne gre radi 24. Lf6+, Lxf6 25. exf6, Tae8 26. Tg7!) 24. Lf6+, Kg8 25. Dh5 in črni preda. 57. Albinov protlgambit (S turnirja v Malmo ria Švedskem) Beli Linse črni: Kjelberg 1. d4, d5 2. c4, e5 3. dxe5, d4 4. e3?, Lb4+ 5. Ld2, dxe3! 6. Da4 + , Sc6 7. Lxb4, exf2+ 8. Kxf2, Dh4+ 9. Ke3, Dd4+ 10. Kf3, Lg4+ 11. Kg3, Sh6 12. h3, Sf5+ 13. Kh2, Df4+ 14. g3, Dxg3+ mat. predstavljale posamezne šahovskek figure, je nastopila tudi godba na pihala ter velik balet. Partija je potekala zelo dramatično; v središnici je uspelo Johneju, da je ugrabil kmeta, ki pa ga je kasneje vrnil ter je igra končala neodločeno. 5e8 19. Tfdl, SfS 20. Lel, Kh8 21. Ld2, La9 22. dxe6, d5! in beli preda, črni je zelo spretno blokiral belo pozicijo, ena sama napaka in beli je bil izgubljen. Šshcvs^a „sezona" v Russfi Poleg matcha med prvakom SSSR Botvin-nikom in Ragozinom, ki bo še ta mesec, vla-! da največje zanimanje za turnir za prvenstvo j p0 »državni osamosvojitvi« so si slovaški SSSR, ki bo v septembru. Po dosedanjih po- j šahisti in šahovski klubi ustanovili svojo ročilih se udeležijo turnirja prvak Botvinnik, j lastno šahovsko zvezo, ki jo je priznala tudi eksprvak Levenfiš, Kotov, Lilienthal _ (Mad-; FIDE. Letos ima Slovaška šah. zveza svoj žar), Panov, Smislov, Lisicyn, Ragozin, Ša-; kongres v Trenčanskych Teplicach. Iz slovaš-majev, prvak Ukrajine Boleslavski in prvak ■ kega časopisja posnemamo vest, da bo ša- Mednarodni Hirnfr na SfovaSkem Bele Rusije Vjeresov. Poleg imenovanih se turnirja udeleži še 7 mojstrov, ki pa bodo določeni na posebnem izločilnem turnirju, ki prične že ta mesec. š Celjski šahovski klub je odigral pod vodstvom Cerneljča drugi del brzoturnirja za prvenstvo v mesecu aprilu. Prvenstvo v B skupini si je priboril Jazbec Janko s 13 točkami od 16 dosegljivih. Sledi Da-vidovac z 12 in pol točke in drugi. š. Prvenstvo Moravske Ostrave je z 9J/s točkami osvojil znani mojster Foltys, drugo mesto z 8 točkami je zasedel dr. Manulak, ki je med drugimi porazil tudi Foltysa. hovski kongres združen z večjim mednarodnim turnirjem. Imen udeležencev še ne omenjajo, pač pa bo na turnirju sodelovalo 6 slovaških mojstrov ter po en mojster iz Jugoslavije, češko-Moravske, Romunije, Italije, Madžarske in Nemčije. Udeleženci dobijo plačano vožnjo in bivanje ter prehrano. Nagrade bodo naslednje: 5000 Ks, 3000, 2000, 1000, 800 in 600 Ks. Turnir bo po dosedanjih napovedih v času od 1. do 15. julija. TURNIRJA V AMSTERDAMU IN ROTTERDAMU V našem pregledu od 20. aprila smo poročali o turnirju osmorice, ki se ga udeležuje Šahovski klub „V dinar" V nedeljo, 5. maja, revanžna tekma proti Celjskemu šah klubu v Celju. Odhod iz Maribora z vlakom ob 9.16. Zbirališče najkasneje do 9. ure pred glavnim kolodvorom, vozne karte nedeljske. Javijo naj se igralci: Kukovec, Lukeš F., Lukeš B., Kuster, Marvin, Nosan, čertalič, Gerželj in Peče. Vabljeni pa tudi ostali. gledal je na nebo in zagledal celo z zvez' dami posuto cesto. Svetnik je odšel pod tem zvezdami in je srečno prišel v Rim. Od takrat pravijo ljudje tem zvezdam ^Rimska cesta«. _ Samotna pot KOS VLADKO Ob poti samotni drevesa stojijo... Veter v njih listih vsak dan šepeta. Na rožah se žarki bleščeči iskrijo, da v rosnih prosojnih solzah zadrhtijo, kakor da kupe bile bi zlato. Na sivem zidovju zdaj kosi gnezdijo, v sonce obračajo drobne oči. V tihoto si pesmi vesele žgolijo, ker steza je mrtva, drevesa molčijo, >n potok ob zidu le tih žubori... Ko pa se včasih oblaki stemnijo, nevihte grom strese to tiho ravan, na zidu se kosi boječe tiščijo, drevesa jim v vetru tulečem ječijo, kakor da vzdramili sen so strašan ... Hudo Spet bo čas, VLADKO KOS Bratec, zdaj bo spet veselo, kakor prejšnje srečne dni; zdaj bo spet življenje pelo, v gaju mojem bo dehtelo, bratec, sladko od cvetic! Ko bo luna zasijala, sanje bodo ti noči, v mesečini se smejala duša bo in drgetala v tajni pesmi nočnih ptic... Blizu bodo zvezde žarke, v sanjah bova tja odšla, sedla v lahne zlate barke, ah, razumeš, v tiste barke, ki so sredi zvezd doma. Križanka 1 2 3 4 5 6 je.,. VLADKO KOS rludo je biti, brat, brez doma, da veter mrzli boža te, je v mrazu ranjeno srce, in v mislih tužnih duša roma. O. grenka pot je potepal«! So v črni skorjici solze, / m vrati brez srca ljudje,. slišijo, ko prosiš kruha. A Istijše, bratec, je trpeti: če sreče sanje ne dado, fin bi pregnal si z njo temo, 'ic da sč huje hrepeneti. Ko prosiš knir >odc, če poješ, ne rr- ;o, se tiho p'--Kh; ‘ bratec, *adni so a»djeS , Ali bi r?di r-.b koncu leta nad 200 stra-n> debelo knjigo samih mladinskih pridevkov? .Potem izrezujte in shranjujte »Večcr-n,k za mladino«! I I m i i n ■ i i I I I i i i Vodoravno: 1. slovensko pogorje; 2. skrajna točka kopnine; žuželka; 3. mesto v Romuniji; 4. prometno sredstvo; znak za redko kovino; 5. tujka ze letala; 6. vzklik (kadar se opečemo); 7. pripadnica naroda, ki biva v Prednji Aziji m severni Afriki. Navpično: 1. del moške oprave; 2. strup v srbohrvaščini; 3. del sveta; 4. tekočina za rane; 5. igralna karta; čisto tak; 6. žensko krstno inie v pomanjše-valni obliki/ Rešitev križanke Vodoravno: 1. medved; 2. Eva; ne; 3. diva; 4. oval; 5. česati; 6. ar; 7. račica. — Navpično: 1. medičar; 2. Evi; era; 3. Davos; 4. Avari; 5. en; at; 6. deklica. » Večemilc« ssn mlmdino Leto 2 Maribor, 5. maja 1940 Štev. 18 IlllllllliiillllllllllllllllllHIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllliiliHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii AD-EL-REFIR ARABSKA PRAVLJICA. V starodavni Arabiji, tam kjer se širijo dandanes nedogledne peščene puščave, je živel v davnini sultan Ad-el-Refir. Bil je brezobziren vladar, ki ni trpel ugovorov svojih podložnikov, katerim je odredil življenje po svojih trdih zakonih in določil njihova opravila za vsak dan in za vsako uro. Morali so vstajati vsi ob istem času, korakati skupno na delo, opravljati na ukaze svoje posle, na znamenja oditi domov in leči v postelje, še misliti in sanjati niso smeli nič drugega, kakor samo tisto, kar jim je določil sultan Ad-el-Refir. Tako so postali brezdušna, samogibna bitja, nič več podobna prejšnjim svobodnim in veselim ljudem. Kakor s svojimi podložniki, je pa postopal sultan Ad- el Refir tudi s sosedi. Ko je nekoč jezdil s svojim spremstvom v Dolino čeri, ga je pripeljala pot mimo gradu Sahiba Nešeba. Bilo je še zgodaj zjutraj in sonce, ki se je pravkar dvigalo izza vzhodnih obzorij, je metalo dol go senco Nešebovega gradu na pot, po kateri je jezdil sultan. Nad to senco se je zato razjezil, zadržal konja in poklical Sahiba Nešeba. Ko je ta prišel in ga spoštljivo pozdravil, kakor se spodobi domačinu, kadar zagleda gosta, se je Ad-el-Refir. ‘namesto odzdrava surovo zadrl nanj: »Tvoj grad meče senco na mojo pot, Sahib Nešeb, zato ti ukazujem, da mi ga takoj odmakneš od poti!« »Salem alejkum, efendi!« je odgovoril Sahib Nešeb. »Žal mi je, da stoji moj grad prav tu in da meče senco na tvojo pot, toda tako stoji že sto in sto let in še nihče se ni zaradi tega pritoževal. Vendar bi rad ustregel tvoji želji, samo če bi mogel. Toda sam veš, da gradu ne morem kar dvigniti na ramo in ga odnesti kam drugam. Če kreneš malo bolj na desno, boš jezdil lahko ves čas po soncu in senca mojega gradu ne bo več zatemnjevala tvoje svetlosti.« »Ti se upiraš mojemu povelju?« je zarjul Ad-el-Refir. »Kar sem ukazal, sem ukazali Svojega ukaza še nikoli ni-sef preklical. Odnesi svoj grad od moje poti!« »Ne morem, efendi!« je ponovil Sahib Nešeb. »Vojščaki!« je zaklical tedaj Ad-el-Re-fir, »podrite Nešebov grad!« Kakor je sultan ukazal, se je tudi zgodilo. Njegovi vojščaki so podrli Nešebov grad, njega samega pa pognali s popotno palico v roki in beraško malho na ramenu v tujino. Ob neki drugi priliki se je Ad-el-Refir ustavil s svojo vojsko v Dolini polj, kjer je imel svoje njive Hasan Gsilmi. Modri Hasan je uravnal prej divji tok reke v urejeno strugo, od koder so se njene vode pa jarkih odtekale na njegova polja in jih namakala, da so bujno zelenela in bogato obrodila. Ad- el- Refir je postavil svoj šotor prav tik ob zbiralnem jezu, a ko je legel, da bi zaspal, ga je v spanju motilo šumenje vode čez jez. Zato je poklical k sebi Hasana Gsilmija in mu dejal: »Tvoj jez mi ne da spati, Hasan Gsilmi, zato ti ukazujem, da mi ga takoj odmakneš od šotora!« »Salem alejkum, efendi!« je odgovori! Hasan Gsilmi. »Žal mi je, do stoji moj jez prav tu in ti moti spanje, toda tako stoji že dolgo in nihče se še ni zaradi tega pritoževal. Vendar bi rad ustregel tvoji želji, samo če bi mogel Toda sam veš, da jezu ne morem prenesti in vode ne popiti, da ne bi več šumela, če premestiš svoj šotor malo bolj vstran, ne bo moj jez več motil tvojega prevzvišenega ■: CK | Mf,- ' ! MARIKA R6KK v filmu »Halo Janina«, Beseda © tujem filmu TUj FILMSKI KIČ NAŠEMU LJUDSTVU VEČ ŠKODUJE KAKOR KORISTI če si ogledamo obiskovalce kinopredstav, vidimo, da tvori glavni del teh malomeščanstvo. Zal pa srečavamo v kino dvoranah tudi veliko ljudi, ki se pač ne zavedajo, da večkrat podpirajo sovražnika, ki si je izbral za svoje najmočnejše propagandistično sredstvo film, ki je zato postal za nas nevaren in zahrbten sovražnik. Začel je takoj po vojni s svojim d-elom in prav film je bil tisti, ki je v malomeščanskih plasteh premagoval počasi in neopazno prvotni hudi odpor proti potujčenju. Nam Slovencem, ki smo zrastli pod tujim . kulturnim vplivom, je ofta povprečna, neumna duševnost v tujih filmih tako blizu, da se niti ne zavedamo, kako nas počasi zastruplja. V tujem filmu, pa če je še tako plehek, se čutijo neizobražene in, polizobražene , množice doma, sprejmejo in požirajo ga brez premišljevanja in brez ocenjevanja, brez vsake lastne samostojne sodbe. Zato je točno, če pravijo lastniki kinematografov, da vlečejo pri nas Samo gotovi filmi, ne pa ameriški in francoski ter drugi, dasi niso nič slabši, kvečjemu boljši. A svet vseh teh filmov, duševnosti, ki jih preveva, vse to nam je tako daleč, da začne- mo pri njih misliti z lasnimi možgani, da jih samostojno ocenjujemo in zato tudi takoj opazimo, če so omejeni in bedasti. Ono občinstvo, ki je dvajset let požiralo take tuje filme, zato sedaj čuti docela tuje, saj se dolge ure giblje docela v tujem okolju in res ne prenese več drugih filmov kakor takih. Skozi vseh dvajset let, prav posebno še po nastopu preobrata, so ti tuji filmi tudi nevarno propagandni. Vsi poveličujejo samo tuje in obravnavajo s prezirom vse, kar je riaše ali pa drugih kulturnih narodov, zato ni čuda, če napolnijo počasi povprečnega slovenskega človeka z malikovalskim spoštovanjem do vse ga tujega in mu istočasno vcepijo porazno zavest o naši lastni narodni brezpomembnosti. Pa ne samo narodno, tudi razredno je tak tuj film opij za našega malega človeka. Namesto, da bi prikazal resnično življenje z vsemi boji in z vsem stremljenjem za lepšo bodočnost, slika na platnu v raznih operetah, kulturnih in zgodovinskih filmih, neko zlagano razkošje, sredi katerega se čuti kinoobisko-valec za nekaj ur sicer srečnejšega, a potem tembolj porazno deluje nanj siva vsakdanjost Tako ima film isto vlogo kakor alkohol, nikotin in druga mamila, le s to razliko, da deluje zgolj izključno na duševnost. Žene in matere, ki imajo na svojo rodbino največji vpliv, po katerih se največkrat ravnajo ostali družinski člani, naj sprejmejo k vsem svojim ostalim dolžnostim še boj proti tuji filmski propagandi. Hazrai švedskega umetniškega filma Znano je, da je Švedska poleg USA vodilna država glede filmske umetnosti. Švedska filmska umetnost je imela velik vpliv v Franciji, zlasti pa v Nemčiji. Razlika med ameriškim in švedskim filmom je v bistvu ta, da je prvi predvsem materialističen, slednji pa res umetniški. Po zaslugi dveh mladih režiserjev se je pričel švedski film za časa svetovne vojne razvijati in se je povzpel do stopnje, ki jo zavidajo tako Američani, kakor Nemci. Glavna pionirja švedskega filma sta Viktor Sjestrom in Moric Stiiler, ki sta bila režiserja in igralca hkrati. V državi, kjer so se stare skandinavske legende ohranile do današnjega dne in kjer sta pejšaž ter način življenja najprikladnejša za umetnost, v državi, kjer je več odličnih književnikov, a nad vsemi je slavna Selma La-gerlof, v taki državi je uspeh filmske umetnosti zagotovljen Zato vodi Švedska med državami severne Evrope in celo v Evropi sploh bodisi po odličnih režiserjih, bodisi po prvovrstnih igralcih. Delavnost švedskega filma je homogena in samonikla. Sjestrom in Stiiler sta brez tujega vpliva proučavala domače možnosti, pri čemer ju je vodila umetniška intuicija. Tako sta dvignila film do dotlej še nedosežene stopnje. Film je bila umetnost, pri kateri je prišla do izraza vizuelna poezija. Pred svetovno vojno je pokazal švedski film znake življenja in novega načina gledanja ter snimanja stvari in ljudi.. Švedski film pomeni zavestno manifestacijo filma kot umetnost. Z njim smo prvič spoznali, da je film lahko tudi velika, globoka, prava in poduhovljena umetnost. Skratka, švedski film je klasicizem sedme umetnosti. Švedski film je imel ogromen vpliv v dru- gih državah, najbolj pa v Nemčiji. Švedski m ameriški umetniški film so znail ceniti tudi v Franciji, kjer imajo zato velike zasluge nekateri odlični režiserji, kakor Canoude, Louis Delique in Abele Gance. Tako v Nemčiji kakor tudi v Franciji so poklicali znane švedske filmske umetnike, da so tudi tam ustvarili filme prave umetniške vrednote. KAKO JE PRIŠLA MAGDA SCHNEIDER K FILMU Menda ni kinoobiskovalca, ki bi ne poznal šarmantne, mlade in lepe Magde Schneider. Vzljubili so jo zaradi njene prirodne igre, pa riaj se v filmu smeje ali joče, naj igra naivko ali zrelo ženo. V vseh vlogah je Magda enako očarljiva. Zna se vživeti tako kakor maloka-tera zvezdnica in prav' zato so njeni filmi vedno privlačni. Čitatelje gotovo zanima, kako je prišla Magda Schneider k filmu. Rodila se je nekega 17. maja — letnice zaradi diskretnosti ne izdamo — v, Augsburgu. Njeni starši so bili siromašni in ji niso mogli nuditi sredstev za višjo izobrazbo. Že.v nežni mladosti je Magda pokazala izredno veselje in nadarjenost za petje in ples.' Vpisala se je na konservatorij, kjer si je šolala, glas. Toda denarja ni bilo in mlado dekle.je moralo opustiti študij. Kljub temu pa ni obupala. Vdinjala se je pri bližnjem gledališču za pevko v zboru. Malenkostni honorar, ki ga je prejemala, je Magda uporabila za pouk v petju. Prvo večjo vlogo v opereti je dobila v Ingolštadter Theatru, kjer je doživela- izredno velik uspeh. Kljub temu, da je bila začetnica, je dobila lep angažman v rodnem mestu, kjer je pela več sezon, dokler je ni odkril neki filmski zvezdnik iz Hol-lywooda. Ta je.po neki- Magdini predstavi v gledališču vzkliknil: »Schneiderjeva je igralka ŽARAH LEANDER s srcem in šarmom«. S tem je opozoril filmske družbe na njen lep glas, prirodno igro in šarm, kar je Magdi pripomoglo, da jo je »Ufa« angažirala. Njen prvi film je bil »V dvoje v avtomobilu«, ki ji je zagotovil nadaljnje uspešno delovanje pri zvočnem filmu. Sedaj pripravlja film »Dekle v predsobi«, ki bo prav gotovo presenečenje za njene oboževalce in oboževalke. f. »Edison kot človek« je film, ki ga pripravljajo v Hollywoodu. V njem bo igral glavno vlogo priljubljeni Spencer Tracy, de-butiral pa bo newyorški gledališki igralec Djorc Mader. f. Nenavadna knjižnica. Znani star MGM William Powel je na svojih potovanjih zbiral najdolgočasnejše knjige in si tako zbral zanimivo knjižnico, ki šteje nad 300 takšnih knjig. f. Rojstni dan Micky miške je 13. januar in ga slavijo v Hollywoodu kakor rojstni dan kakšnega filmskega umetnika. Seveda je slavljenec oče te miške, slavni Disney. f. »Pionirji človeštva« je naslov filma, ki bo prikazal življenje raznih izumiteljev, med drugim tudi izumitelja telefona Alexandra Grahama Bella, V tem filmu bo igral glavno vlogo Don Ameche, zvezdnik MGM. f. Film »Od Mayerlinga do Sarajeva« je doživel te dni v Parizu zelo velik uspeh. «^AA^V*V*W✓*VwVvWvVv^A^/W*VVVV^A^*VWvWVAVA-U V W>AAA/^\AA/‘vVvVw\AA^Vw,vV\A-V^u\AAAAAAA.V\VV\>VV\/VV,^V>'/vW-Vv VAAAA/'\AA/vV^A/A\AAAAAA,Vw\AV\A/VViAVVVAAAAAAA^\AAAV^AAAA/V\AAAAAAAMAA/\AAA/A\AAAAAA> spanja*« »Ti se upiraš mojemu povelju?« ja za-jul Ad-el-Refir. »Kar sem ukazal, sem ukazal. Svojega ukaza še nikoli nisem preklical. Odstrani svoj jez od mojega šotora!« »le morem, cfendr!« je ponovil Hasan GŠ&ni. »Vojščaki,« je zaklical tedaj Ad-el-Re-fir, »podrite Gsilmijev jez!« Kakor je sultan ukazal, se je tudi zgodilo. Njegovi vojščaki so podrli Gsilmi-jev jez, njega samega pa pognali s popotno palico v roki in beraško malho na rajnenu v tujino. Podobna grozodejstva je počel Ad-el-Refir še nad mnogimi drugimi, toda nekega dne se je v Dolini skal nameril na čarovnika Saliha Tanatana. Šalih Tana-tan je imel na svojem posestvu vse polno skal, ki so molele iz tal in s svojimi škrbinami rezale Ad- el Refirjeve konje v noge. Takoj ga je sultan poklical'pred se in mu ukazal: »Tvoje skale režejo moje konje v noge, Šalih Tanatan, zato ti ukazujem, da jih takoj izr.uješ in zmečeš v stran!« »Salem alejkum, efendi!« je dejal Šalih Tanatan. »Zal mi je, da moje skale režejo tvoje konje v noge, toda tako stoje že od vekomaj in nihče se še ni zaradi tega pritoževal. Vendar bi radi ustregel svoji želji, samo če bi mogel: Toda sam veš, da skal sam ne morem izr.uti in odnesti preč. Če kreneš malo bolj na desno, boš našel pot, ki ne bo ovirala pdlioda tvojega veličanstva.« »Ti se upiraš mojemu ukazu?« je za-rjul Ad-el-Refir. »Kar sem ukazal, sem ukazal. Izruj svoje skale in jih odstrani s posta!« »Ne morem, efendil« je odvrnil Salrn Tanatan. »Vojščaki,« je zaklical tedaj Ad-el*Re-fir, »izrujte Tanatanove skale!« Vojščaki so se pokorili njegovemu ukazu. Skočili so s konj in vsak se je spravil nad svojo skalo. Toda Šalih Tanatan je iztegnil roko, in vse skale so se hkratu prekucnile in pokopale pod seboj. Atl-el-Refirjeve bojevnike. In ko se je to' Kgodilo, je Šalih Tanatan še enkrat iz-tednil roko, in Ad-el-Refir se je spremenil v zajca, ki je privzdignil repek in strahopetno pobegnil v puščavo. V zalivalo je potem osvobojeno ljudstvo izvolilo Saliha Tanatana za novega vladarja Arabije. V zajca spremenjeni Ad-el-Rdir bega še sedaj po puščavi in za man išče miru svoji grešni duši. Sodelavcem in čitateljem! Naš striček, ki je urejeval mladinsko prilogo, se je mudil te dni na dopustu, zato morda ni bila taka, kakor bi morala biti. Željno smo pričakovali, da se vrne, a zgodilo se je prav narobe: namesto nazaj v uredništvo, ga je poklicala domovina v svojo višjo službo, v kateri ne bo sukal peresa nad Vašimi rokopisi, am pak bridki meč. »Večernik« za mladino je dobil zato novega urednika, strica Ivoja. Ko se tedaj prejšnji striček od Vas poslavlja in Vam do svidenja želi vse najboljše, Vam pošilja novi pozdrave s trdnim prepričanjem, da se bomo ščaso-ma že še privadili drug drugega in v Vaše ter naše zadovoljstvo vozili dalje naš čolniček po razburkanih valovih sedanjosti. Novi striček prosi vse dosedanje sodelavce, da ostanejo še za naprej zvesti našemu listu, obenem pa vabi v naš krog tudi še nove. Prihodnjič bomo zopet uvedli pogovore in morda še kaj čisto novega. Pozdravljeni in brez zamere! Stric Ivoj. Spet ie pomlad Vida Munihova Spet je zelena pomlad. Klitje povsod in brstenje, cvetje in novo življenje, reke sproščeno šumenje, ptičic veselo žgolenje, dece svobodno vrvenje... Lepa je, lepa pomlad, a polna bojazni in nad... sssas Poletne eoči Vida Munihova Ko sonce za goro se skrije in v daljo odmakne se dan, v temino se zemlja ovije in veter zapiha hladan; iz dalje se mesec prisveti, roj zvezdic na nebu miglja... Res lepe noči so poleti v svobodi in zraven doma. Mladina piše o Martinu Krpanu JAGERNIK FRANC, III. b razred. Končno se je le izpolnila želja nam mladim, da smo si lahko ogledali gledališko predstavo »Martin Krpan«, namenjeno mladini. S to prireditvijo je tudi nam bil omogočen dostop do gledališča. Priredilo je to igro »Gledališče mladega rodu«. Seznanilo nas je z delom, ki je eno najvažnejših v naši slovstveni zgodovini. Dvorana je bila nabito polna. Na vseh obrazih sem opazil neko nestrpnost. Tudi sam sem komaj čakal, da se dvigne zavesa. Nenadoma se zavesa odpre in na odru se nam prikaže nekaj oseb. S tem trenutkom se je igra pričela.. Vsebina igre je bila zelo. lepa. Pokazala nam je odlomek iz Krpanovega življenja. Pred stavljala nam je njegovo moč in hrabrost. Krpan je bil za eno glavo večji od drugih ljudi. Bojeval se je z Brdavsom in ga premagal. Ker pa Krpan ni bil vajen gosposkega življenja, se je hudo zameril cesarici. Ukazala ga je vreči v ječo in še celo obesiti. Krpan je za to pravočasno izvedel, zato je zbežal. V splošnem je prireditev izpadla zelo dobro. Nekatere osebe so svoje vloge odlično obvladale. Eden izmed najboljših igralcev je bil Brdavs, ki je izgledal kot pravi ošabni Turek. Tudi cesarica je zelo dobro obvladala svojo vlogo. S to osebo so nam pokazali prevzetnost in sitnarjenje nekatere gospode. Zelo zadovoljen bi bil, ako bi si zopet lahko ogledal v najkrajšem času predstavo, ki jo bo igralo naše »Gledališče mladega rodu«. Želim jim pa tudi ponovno tako velike in lepe uspehe. MARIJA KEBER, učenka I. vi8. b razreda, II let. Igra je bila zelo lepa. Ugajala sta mi najbolj Martin Krpan in kobilica. Krpan mi je ugajal zato, ker je bil zelo dobrega srca. Manj mi je ugajal cesar. Bil je podložen cesarici. Kar je hotela, to ji je dal. Cesarica in minister Gregor mi nista nič ugajala. Bila staošabna. Cesarica je zvabila Martina Krpana na Dunaj, ker ga je hotela obesiti, igra mi bo ostala v spominu ter upam, da tudi mojim součen-kam. ZORA DIVJAK, učenka I. viš. b razreda 11 let. Ugajalo mi je, ko sta se Krpan in Brdavs bojevala, zato ker sta bila oba smešna. Martin je vihtel sekiro, Brdavs pa meč. Ugajal mi ni Brdavs, ker je bil tako grdo oblečen in si je mislil, da je on najbolj močan na svetu. Cesar mi je tudi ugajal, samo preveč je bil strahopeten. Ugajal mi je Krpan zato, ker je bil vesel, smešen in močan. Ostalo mi je tudi bilo všeč. BRAČIČ JOSIPINA in KAISER BERTA iz IV. razreda dekliške šole pa sta zapisali, da jima je ugajala^ vsa igra od prvega do zadnjega dejanja. VIDOVIČ TONI, I. razred vadnice. Hodim v prvi razred vadnice in ne znam prav spise pisati. Najbolj mi je ugajal Martin Krpan, ko je prestavil kobilico in ko je pretepel vse mejače. Tudi Brdavs je bil lep z zelenim turbanom- Moja pesem VLADKO KOS. V jasni noči mesečine, ko od trudne bolečine spati moglo ni sreč, vzele so srebrne strune, pozlačene zdaj od lune, trudne ml rokč... V svetlih dnevih brez obupa, ko veselja polna kupa moja je biti, pil sem s čaše te veselja, bratec, enkrat je nedelja, dvakrat bol srci! čujte, to je pesem moja, b61i polna In pokdja kakor moje je sreč. Da bi z mano se smejali, z mano peli in jokali, pesem moja jet s?eas „Rimska cesta" Ko je bil sv. Pavel apostol na misijonskem potovanju v Macedomji, je dobi pismo, naj se vrne v Rim. Svetnik se j takoj napotil v večno mesto. Med pot}o pa je zašel v temen gozd, iz katerega^«' našel več poti. Dolgo je taval po gozdu, in postal truden. Naslonil je glavo na drevo in zaspal. Ko se je zbudil, je bila že noč. P hčerkica ro. No, S Z a rum 3 v o si Dinastija nekronanih kraljev Skandinavije Predsednik norveškega parlamenta Karl Hambro, pravnuk ,.severnega Rothschilda Po Napoleonovih vojnah na začetku mini-lega stoletja si je Evropa znova opomogla. Gospodarstvo je cvetelo, denar je pridobival na vrednosti, povsod se je kazalo blagostanje. V tistih časih je tudi frankfurtski Anselm Rothschild poslal svojih pet sinov v razne prestolnice Evrope, da utemelje tam osnove svojemu; bogastvu, W je skoro potem postalo pravljično. Tudi na visokem severu, na skandinavskih tleh, so se pojavili Rothschildi. Bila je to dinastija nekronanih kraljev in družine Hambro. Takrat so še bile skandinavske dežele revne, kulturno zaostale in nemoderne. Danska je morala odstopiti svoje ladjevje Angležem, ker je držala z Napoleonom. Norveško je_ morala odstopiti Švedski, ta je pa bila s Finsko v bojih z Rusi precej oslabljena. V vseh štirih skandinavskih državah so bile blagajne prazne. Josef Hambro jih je znova napolnil. Bil je to mlad, podjeten in dalekoviden bančnik, sin ene najstarejših židovskih družin skandinavskega severa. Svoje premoženje je stavil na kocko — in dobil... Najprej je posodil Kjevenhavnu, nato pa Stockholmu velike vsote denarja. Korekten, spoštljiv in inteligenten mož si je pridobil obilo ugleda. 1830 so ga neoficielno poimenovali v »dvornega bančnika Skandinavije.« Njegov vpliv je rastel na Danskem, Švedskem pa tudi Norveškem. Ko je predstavljal že pravo gospodarsko velesilo severa, je poslal svojega sina Karla Joahima v_ London, da ustanovi tam podružnico. S tem je bil položen dokončni temelj dinastiji severnih Rothschildov. , T„ Leta 1848 so orile tudi po ulicah Kjeven-havna revolucionarne množice. Vladarski prestol je zašel v finačne stiske. Josef Hambro je posegel energično vmes, kralj ga je za zasluge postavil za plemiča. Baron Josef Hambro je prešel v zgodovino Danske... Sinovi in vnuki so nadaljevali politiko svojega velikega prednika. Po proglasitvi^ norveške samostojnosti so se zasidrali tudi v Oslu. Pravnuk baronov Hambrov iz Kjevenhavna, Kari Hambro v Oslu, je postal poslanec. Bil je vodja konservativne skupine, minister in diplomat. Zastopal je Norveško tudi v Zvezi narodov v Ženevi, danes je predsednik norveškega storthingsa, narodnega predstavništva, duša norveških kmetov, mornarjev, ribičev m drvarjev, ki izgovarjajo njegovo ime s spoštovanjem ... Finančni sedež dinastije Hambro je postal po smrti barona Josefa London. Karl Joahim je bil vodja »Hambro Banke«, ki se je v londonskem cityju zelo naglo dvignila. Med prvimi posojili, ki jih je dala ta banka, je bilo ono sardinskemu kralju Viktorju Emanuelu II. v višini 3,500.000 funtov šterlingov!v Malo kasneje je bančnik Hambro posodil večje vsote Grčiji. Ta država, ki je bila v večnih finančnih stiskah, je imela finančnega ministra, ki je znal potrkati na rodoljubno srce Karla Joahima Hambra: dejal je, da je tudi grški kralj skandinavskega porekla... Malo pred svetovno vojno se je londonska Konec robinzonade Mornarji iz Valparaisa so na povratku s Tihega oceana javili, da so opazili na valovih skrivnostno ladjico z mrtvim truplom. Z motornim čolnom so se^ odpravili ljudje za žrtvijo in jo res našli ne daleč od obale. V majhnem brodu je ležalo truplo, zraven pa dnevnik in velika lutka, kateri je pokojni posvečal vso pažnjo v svojih zapiskih. Mrtvec je bil George Cookovv z Islan-da. Nesrečno zaljubljen je zavesial na morje. Leta 1933 so ga opazili pri New Zeelandu, leto kasneje pri Sans'banu. Potem dolgo ni bilo čuti o njem, Plul je tudi po Hudsonovem zalivu in dospel do Pary otočja. V dnevniku je obširen opis Južnega tečaja s skicami, ki pričajo, da ie mož predrl daleč v ledene poljane Antarktika. Osemnajst let je bil tia oceanih, edina tovarišica mu je bila lutka v naravni velikosti... — To je pa moja hčerkica Špeica. V >o!i se uči Zdaj algebro. No, Špeica, reci Sospe »Dober dan!« v algebri... — Zakaj nisi pustil, da bi ti natakar pomagal obleči plašč? — Veš, nisem bil gotov, če sem pograbil takšnega, ki mi pristaja... Ključ od igralkine garderobe je požrl, da bi ji dokazal, kako jo ljubi. Bil je to 151etni učenec v Los Angelesu. Vdrl je v igralkino garderobo, jo zaklenil in ključ pogoltnil. Morali so vdreti v prostor in spraviti dečka v bolnišnico. Luninega in sončnega mrka letos ne bomo videli v Evropi. Polži ostanejo po več let v svoji hišici. Neke vrste polžev v vroči Sahari se skrijejo ob suši v svoje hišice, kjer ostanejo do prvega dežja. Nevesta brez ženina se je poročila v Napoliju. Dekle Vinzenzo Esposito je bil zapustil ženin tik pred poroko. S pomočjo prič je pa nevesta ponaredila ženinov podpis in pregovorila župnika, da jo je poročil v odsotnosti ženina, »ki je moral nemudoma k vojakom«. Po svatbi je nevesta pokazala poročno listino »možu«, ki je vso zadevo prijavil sodišču. * Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. Kako je mornarjem v tesnih podmornicah Življenje posadke v podmornicah ni lahko in so se strokovnjaki dolgo trudili, kako bi ga kolikor toliko olajšali. V eni podmornici je toliko ljudi, da ne pride na enega človeka več kakor en kubični meter zraka. Prezračenje in prečiščevanje zraka je odvisno od tega, ali je podmornica pod vodo ali na površju. Če plove podmornica na morski površini, se notranjost zrači z mehaničnim odstranjevanjem pokvarjenega in dovajanjem svežega zraka. To opravlja ena sama odprtina. Številni kontrolni aparati omogočajo nadziranje pravilne ventilacije. Ko se podmornica potopi, je vse na njej hermetično zaprto in pojavi se problem prezračevanja z vsemi težkočami. Z dihanjem članov posadke se tvorijo velike količine ogljikovega dvokisa, kisik pa se redči, oziroma pretvarja. Na manjši podmornici, ki nosi 33 članov posadke, je po 18 urni vožnji pod vodo ‘3% ogljikovega dvokisa. kisika pa samo še 18%. 1 Zrak se kvari tudi zaradi raznih apa- ratov in zaradi izhlapevanja goriva in mazil. Ko se količina ogljikovega dvokisa povzpne na 1%, ga odstranjujejo s spuščanjem zraka skozi posebne filtre. Ko je kisika manj ko 18%, je treba dovajati nove količine svežega kisika. V ta namen služijo specialni generatorji in steklenice z zgoščenim kisikom. Razmerje kisika v zraku kontrolirajo z manometri. Vodik, ki g proizvajajo akumulatorji, je pri 7% eksploziven. Zato imajo podmornice posebne aparate, ki regulirajo množino vodika in odstranjujejo nevarnost eksplozij. Mikrobe v zraku uničujejo z raznimi antiseptičnimi sredstvi. Delovanje različnih aparatov, bivanje številnih ljudi v enem samem nabito polnem in popolnoma zaprtem prostoru, še poveča temperaturo. Vročina je neznosna posebno poleti ali pa v tropskih predelih. Vsemu pa se pridružita še para in vlaga v zraku. Tudi za odstranjevanje vlage imajo številne pripomočke. V podmornicah se uporabljajo nizka ali viseča ležišča. Za spanje imajo posebne obleke, podobne pižamam. Obleka posadke je prilagojena zemljepisni širini, ,v kateri plove podmornica. V tropskih morjih imajo mornarji kratke hlače, srajco in sandale. Vprašanje življenjskih potrebščin je na podmornicah najvažnejše. Podmornice se lahko založi s svežo hrano samo za tri dni. Za daljša potovanja je potrebna kon-servirana hrana. Daljša prehrana s kon-servami je združena s kvarnimi posledicami: slabljenje teka in organizma. Zato posvečajo prehrani veliko pažnjo in gledajo na to, da je raznovrstna iti bogata na vitaminih. Dckler je podmornica na površini, kuhajo kakor navadno, pod morsko gladina pa samo z elektriko, da ni dima in neprijetnega smradu. Mornarji na podmornici se umivajo s posebnim milom za morsko vodo Da ostane telo sveže, se tuširajo z morska vodo. Na zdravje posadke polagajo posebno pažnjo. Poleg rednih zdravniških pregledov so vsakih šest mesecev še natančni pregledi vseh članov posadke s pomočjo pljučne radioskopije. Pruski kralj Friderik Viljem se je vračal nekega dne z izprehoda in ker ni dobil vratarja na določenem prostoru, je ves jezen vzkliknil: — Takoj ga spodite! Vsi so poznali kraljevo naglo jezo in trdoglavost, zato niso prosili miiosti za starega, zvestega slugo. Ko je bil kralj naslednjega dne dobro razpoložen, ga je adjutant vprašal: — Veličanstvo, za koliko dni ste določili, naj se vratar spodi. Eden ali dva dni? — En dan, se je nasmehnil vladar, ki ga je že popustila jeza. Lažni grof - slepar Na zahtevo švicarskih oblasti je francoska policija prijela Sigmunda Jarun-dovskega, ki se je v 62. letu predstavljal kot neki grof Silvio Pellico. Ta lažni grof odhaja ponovno na robijo, kjer je presedel že 35 let življenja. Prvič je prišel v luknjo, ko mu je bilo 18 let. Komaj je prišel na svetlo, že se je spet znašel za zapahi zaradi goljufije. Pred svetovno vojno je bil aretiran v Monakovem, vsa štiri leta bojev je odsedel v ječi. Potem je bil ponovno obsojen v Berlinu, Monakovem, Braunsch\veigu na več let kazni. Ko so ga pregnali v Švico, je nadaljeval tam s svojo »prakso«. Od tod je pobegnil v Francijo, kjer so ga prijeli in izročili švicarskim oblastem v Curihu. banka Hambrov fuzionirala z »Angleško banko za trgovanje visokega severa«. Tako je postala eno največjih finačnih podjetij Anglije. Dala je velika posojila Danski, Švedski, Norveški, Finski, Italiji, Madžarski in končno garancijsko posojilo Zvezi narodov za grške begunce po grško-turški vojni. Danes je angleški Charles Joachim Hambro prav kakor njegov nečak na Norveškem, ugleden mož, član direktorija velikega finančnega podjetja, predsednik Angleško-švedskega trgovinskega odbora in vodja skandinavskega oddelka v angleškem blokadnem ministrstvu. Nedavno je vstopil v angleško kupčijsko družbo, ki se je osnovala za trgovinske stike Velike Britanije z Balkanom in Podonavjem. Eden njegovih bratov, ki ga je angleški kralj povzdignil v plemenitaški stan, je predsednik borznega komiteja Londona, drugi pa podpolkovnik v angleški vojski. Tako angleška kakor skandinavska veja dinastije Hambrov je pa odločna zagovornica svobode in neodvisnosti skandinavskih držav, za katere so prispevali mnogo finačnih in gospodarskih naporov. Po zasedbi Dansk©: V ladjedelnicah Kjevenhavna spet delajo normalno Srečno naključje drznih letalcev Dne 18. maja 1919. leta sta se z letališča St. John na Novem Fundlandu dvignila Angleža Harry Hawker ter Mackenzie-Grieve z majhnim 350 ks. letalom v smeri proti Irski. Hotela sta prva preleteti Atlantski ocean. Nekaj ur po odletu sta že imela motnje v radiatorju, okoli 1.000 km pred irsko obalo pa je letalo omagalo in padlo v morje. Angleža sta imela srečo, ker ju je zagledala dan- ska ladja »Mary« ter ju rešila gotove smrti. Ker ladja še ni imela radijske naprave, je svet šele čez 6 dni zvedel, da sta oba junaška letalca rešena. Kot žrtev svojega poklica je izdihnil inlad rimski zdravnik dr. Ranieri Verga. Zdravil je bolnike v oddelku za nalezljive bolezni in sam zbolel. Neka gospa je darovala zanj kri, toda zaman. Umrla je pevka angleškega marša Avstralska igralka Florrie Forde, kije 1913 kreirala na gledaliških odrih Londona sloviti marš »It’s a long way to Tipperary«, je umrla. Ljudje so se za njeno pesem tako navdušili, da je postala najpopularnejša v vsem angleškem svetu. Vojaki so jo povzeli za svoj priljubljenejši marš, Kadarkoli so kje ko- rakali so zapeli pesem veselo predse. V nekaj tednih je postala tradicija, da so se vojaki pozdravljali s to pesmijo. Usoda je hotela, da je 641etno Avstralko baš ko se je pripravljala, da bi odpela »Tip-perary« v nekem lazaretu v Aberdeenu, vožnji na dobrodelno prireditev v avtu zadela kap. Pfui Ob dvajsetletnici meščanske šole v Ptuju To leto poteka dvajset let, odkar smo dobili v Ptuju slovensko meščansko šolo, Ta obletnica ni važna le iz gospodar-sko-kulturnih ozirov, pač pa tudi iz narodnostnih ozirov, saj je vršila ptujska meščanska šola važno jugoslovansko misijo, vcepljala v mlade duše svojih učencev ljubezen do domače zemlje, za kralja in domovino. Sedanja meščanska šola v Ptuju je nastala po združitvi prejšnje deške in dekliške šole v en zavod meseca avgusta 1928.; pred tem letom sta bili namreč v Ptuju dve meščanski šoli. Dekliška meščanska šola je bila ustanovljena 1. 1902. Za učenke te šole, ki so bile doma izven Ptuja, se je ustanovil v istem poslopju še istega leta takozvani »Madchenheim«. Sprva je obsegala ptujska meščanska šola le tri razrede in šele leto kasneje se je otvoril četrti razred, ki je bil kot nekak zaključni razred za praktično izobrazbo v gospodinjstvu, deloma tudi za trgovsko panogo. Vsekakor je imela dekliška meščanska šola tendenco, vzgajati slovenska dekleta v tujem duhu in tako zastrupljati mlade duše s tujo miselnostjo. Po končani svetovni vojni je bilo vse tuje učiteljstvo odpuščeno ter nadomeščeno z novim. Za ravnateljico je bila imenovana ga. Šeligo Irma; poleg drugih učiteljic ji je stala zvesto ob strani ga. Kocmut Alojzija, ki poučuje še danes na istem zavodu. Kot samostojen zavod je delovala dekliška meščanska šola do jeseni 1. 1928., ko se je združila z deško meščansko šolo. Vzrok, da sta se združili obe meščanski šoli je bil v glavnem ta, ker deška meščanska šola ni imela lastnega poslopja. Deška meščanska šola je bila ustanovljena v mesecu juniju 1. 1919. Mestna občina Ptuj se je morala zavezati, da bo •vzdrževala šolo, kasneje je pomagala še občina Breg pri Ptuju. Za prvega ravnatelja je bil imenovan učitelj meščanskih šol g. Dragotin Kveder. Že v prvem letu se je vpisalo v šolo 24 učencev, vsako leto se je potem otvoril nov razred in 1. 1925. se je odprl še četrti razred ter se je število dijakov dvignilo na 120. Ob dvajsetletnici jih je že nad tri sto. Za šolsko poslopje deške meščanske šole je bila določena bivša vojašnica v Panonski ulici, ki vsekakor ni mogla dosledno služiti svojemu namenu. Mestna občina in ptujski okrajni zastop sta pričela že razmišljati, da bi se deška meščanska šola sploh ukinila. Večkrat so se vršila tozadevna pogajanja in posvetovanja, končno so pa sklenili, da se združita obe meščanski šoli v eno, kot šolsko poslopje pa jima naj služi »Mladika«. In tako se je tudi zgodilo. Iz vojašnice so se v juniju 1928. 1. preselili dečki v lepo »Mladiko«, poslopje, ki je bilo v tem času vsekakor sila moderno in je odgovarjalo vsem zahtevam zdravega šolskega prostora. Mnogo sonca, mir, v bližini park, vse to je presenetilo mlade fante, ko so prikorakali iz mračne kasarne v sončno Mladiko«. Tako smo dobili iz deške in dekliške meščanske šole z odlokom ministrstva prosvete »Mešano meščansko šolo v Ptuju«. Število učencev je raslo iz leta v leto, treba je bilo otvoriti še vzporednico, tako da ima šola danes že osem razredov, kar je pač dovolj zgovorno dejstvo, kako je potrebna te vrste šola za Ptuj, za bližnjo in daljnjo okolico. Tako vrši ptujska meščanska šola važno kulturno misijo za širše plasti delovnega naroda v kmetijstvu, obrti in trgovini, kratkomalo za vse gospodarske sloje. Mladi ljudje, ki so izšli iz ptujske meščanske šole, so mnogo uspešneje delovali v svojem poznejšem življenju. Obenem se tudi odlikujejo po svoji izraziti slovenski ter jugoslovanski miselnosti in neomahljivi zvestobi do svojega naroda in države. Meščanskošolska mladina bo proslavila dvajsetletnico obstoja svoje šole na kolikor mogoče svečan način. Proslava bo zvezana z razstavo ženskih in moških ročnih del in z razstavo risb do 6. maja. ,6 .maja zvečer bo v mestnem gledališču slavnostna akademija; 7. maja zjutraj bo pa svečana služba božja za vse umrle učitelje in učence ptujske meščanske šole. — Pridite vsi, ki vam je na srcu prospeh ptujske meščanske šole. pridite na njeno proslavo, da boste videli delo vaših otrok, ki vas bodo radi sprejeli in vas bodo veseli. . xy. % p Kolo so ukradli Vandi Konradu iz Rogoznice v Krempljevi ulici. Tov. sl. je 1365-40 in ev. 185035-30. Vredno jc 1200 din. p Popravljanje dravskega mostu še vedno ni gotovo. Traja že več mesecev. Odkar se je na oomlad poživil promet, se. je tu dogodilo že nešteto manjših in večjih nevšečnosti. da vozila zadevajo ob ograj j in oddajajo dravskim valovom razne pred mete. K 'sreči še doslej ni bilo človeške žrtve. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ,.Nočna bitka11. Borba rušilca s podmornicami. se sprejemajo v poslovalnici na Zrinjsko-Frankopanski 10, kjer sc dobe vsa potrebna pojasnila. p Cene živilom naraščajo. Začetkom aprila so izvršili kontrolo cen po ptujskih trgovinah in v splošnem ugotovili, da se no 14. februarju niso dvignile cene in je bilo pričakovali ,da bodo ostale za dogleden čas neizpremenjene. V zadnjih dneh pa so znova močno poskočile cene živilom. Mast se te podražila od 21 na 24 din. olje od 18 na 22 din in moka od 4 na 5 din. Mesarji še doslej niso mogli zvišali cen na nameravano višino in izgleda, da jim banska uprava ui dovolila zvišanja. Deževno vrenie je pripomoglo, da je trg dobro založen z zelenjavo po zmerni ceni. Medtem pa se čuti veliko pomanjkanje mlečnih izdelkov. Radi draginje si je morala že prc večina konsumentov omejiti kulturne potrebe. Spričo novega naraščanja cen si bodo morali mnogi vrh tega pritegovati od ust,če se ne bo zvišal njL-nov zaslužek. c Občni zbor Slovenska šolske matice bo v nedeljo, 5. maja, ob 9. dop. v Celju na I. deški ljudski šoli. Razen poroča in volitev sla na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda: Vzgajanje „bo)jšega‘1 človeka in spominski vor prof. Gustava Šiliha ob 20 letnici smrti Henrika Schreinerja. Cnne — zlasti prosvetne delavec vabi c >' or k udeležbi, sai je to prvi občni »bor :>.>M v Celju. c V mestnem gledališču gostujejo jutri Mariborčani. Uprizorili bodo dve opereti. Ob 15. bo opereta „Cigan baron11 ob 20. pa Gorinškova opereta „Vse za šalo11. Vstopnice so še na razpolago. c /a nov planinski dom na Šmohorju nad Laškim bodo jutri položili temeljni kamen. Galanterijo, drobnarije, športne predmete, potne potrebščine, nogavce, šolske zvezke parfumerijo itd. dobite v novi trgovini tvrdke Pibrovc in drug Krekova cesta, oalača Poko nm. zavoda dr. Franc Premšakj ima od 4. „Pri Mariji p Oglasi .Večernika11 Celie Zborovanje hišnih posestnikov V torek so imeli hišni posestniki občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik g. Anton F a-z a rine. Uvodoma se je spomnil v minulem letu umrlih članov, nato pa poročal o delu upravnega odbora in o sedanjih razmerah, ki vplivajo tudi na gospodarstvo in prizadevajo hišnim posestnikom nove skrbi. Poleg že sedaj občutne zgradarine z dopolnilnim davkom, visokih samoupravnih doklad, visoke obrestne mere, obrambnega sklada itd., so dobili s 1. aprilom še poslabšano tabelo dopolnilnega davka na zgradarino, septembra pa so bili deležni z uredbo o pobijanju draginje prepovedi vsakega zvišanja najemniku. Predsednik je poročal še o delu upravnega odbora, o uspehih, posredovanjih itd. Društvo hišnih posestnikov v Celju je imelo v pretekli poslovni dobi spor s Pokrajinsko zvezo v Ljubljani. Ta spor je obstajal v glavnem v tem, ker so Celjani zahtevali v zvezni upravi red. Zvezina uprava ni sklicevala redno občnih zborov, zahtevala pa od društva od vsakega člana prispevek 5 din, čemur pa je Društvo hišnih posestnikov v Celju ugovarjalo, ker je bilo sklenjeno na občnem zboru, da prispeva vsak član društva 2 dinarja za Zvezo. Celjani so dalje zahtevali razčiščenje glede upravljanja zvezine uprave, pri čemer so Celjane podpirali tudi Maribofčanl. Na merodajna mesta je društvo napravilo več vlog glede dimnikarske obrti, nižje ocene stanovanj, glede odbitka obresti itd. Društvo šteje 299 članov. Odstopilo jih je 5, pristopilo pa 13. Tajniško poročilo je podal g. Blažon, blagajniško pa g. O a m s Ivo. Društvo je imelo v pretekli poslovni dobi 16.533 din celotnega prometa, izdatkov pa 6198 din. Ostanek znaša 10355 din. Odbor je dobil raz-rešnico. Preračun za 1. 1940-41 predvideva 7100 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Članarina znaša za člane 10.25 in 40 din. Od celokupnega društvenega premoženja bo Iru-štvo plačalo za člane zvezi 3 din. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. F a z a r i n c, v upravo pa gg.: Gologranc, ravn. Kralj, Dobovičnik, Prelog Vinko in Franc, Skale, Z u p a n č ič, Žohar, Kosmač, Zemljič, G a m s Ivo in C v a h 11, ra preglednike računov pa gg. Lečnik in G r a j ž e 1 j. Pri slučajnostih je bilo podanih nekaj samostojnih predlogov, tako o prosti konkurenci dimnikarske obrti, preureditvi dim sikarskih okrajev. Občni zbor je pooblastil upravo, da izvoli delegate za občni zbor Zvere in Glavnega saveza v Beogradu. c Materinski dan proslavi Kolo jugoslov. sester v Celiu v nedeljo. 12 .L m. TEŽKA NESREČA V Laški vasi pri Teharjih se je 2. t. m. dogodila težka nesreča, ki je skoro zahtevala smrtno žrtev. 651etni mali posestnik Ferdinand Gorišek iz Laške vasi je pri svojem sosedu padel tako nesrečno po stopnicah, da si je prebil lobanjo, dobil hude notranje poškodbe, poškodoval pa si je tudi levo roko. Smrtno nevarno poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. Zdravniki se trudijo, da bi mu rešili življenje. c Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo drevi ob 20. v hotelu „Beli vol1’ sestanek .na katerem bo tudi predavanje o ohrtniških vprašanjih. c Za Aškerčevo domačijo v Širjit pri Rimskih Toplicah so Celjani zbrali 900j' dinanev. c Zdravniško dežurstvo za člane OllZIJ ima jutri zdravnik Cankarjeva 6. c Nočno lekarniško službo do 10. maja dvorna lekarna Pomagaj’1. c Umrl je v Ipavčevi ulici G 32 letni zasebnik Adolf Ogrizek. — V Laškem je umrl trgovec Josip Osolili. I, .1 " ' • i i M| i' i' i .. . 'L i 1 1 ■ 1,1 c Majski Izlet k Sv. Jederti nad Laškim priredi jutri Sokol-Malica. Odhod z jutranjim vlakom ob 6.40. V slučaju močnega dežja izlet odpade. c Družabni večer bo drevi ob ‘21. v Oficirskem domu. Priredita ga uprava Ofic. doma in celjski pododbor UROlR. c Slava pravoslavne cerkve sv. Save v Celju bo v petek 10. t. m. * Izlet v Celje se vedno izplača. Cenjeno domače občinstvo in tujce vljudno prosim, da bi obiskali gostilno „Angel“. Celje, Prešernova ulica 20. Tam dobite izborna ljutomerska naravna in sortirana vina. Priznano dobra kuhinja, pozorna postrežba. Avtomatski biljard. Se priporoča M. Seifried, gostilničarka. c Moška in ženska podružnica Cirii-Metodove družbe v Celju imata v četrtek, 16. t m., ob ‘20. v mali dvorani Nar. doma svoj občni zbor. c Akademija pomladka Jadranske straže na celjski gimnaziji bo v sredo, 8. t. m., ob 20. v mestnem gledališču. c Nesreča. Dlan leve roke si je pri delu prerezal 38 letni mesarski pomočnik Valentin Vrečer iz Celja. c Z nožem je zabodel v desno pleče na dvorišču neke gostilne v Šoštanju neici neznanec 24 letnega dninarja Petra Pod-vratnika iz Lepe Njive, pri Mozirju. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. Liuhliana Zadovoljno ljudstvo je zid, ki ga nobena sovražna sila ne prebije Prišel je v naše uredništvo. Pozdravi in se predstavi: Sem eden iz množice. Eden malih ljudi, in je vseeno, ah sem doktor, uradnik, postrežček, čevljar, duševen ali ročen delavec, kmet in hlapec. Vsi smo enako prizadeti in v imenu vseh prihajam. Da povem, kaj in kako mislimo vsi. Kaj pravi ljudstvo, to je vendar poglavitno, ali ne? »Ljudski glas vedno božji glas.« »O čem naj bo beseda, prijatelj, odkrita in kratka?« »Kratka in odkrita! In edino samo o tem, kar smatramo danes vsi za prvenstveno naših eksistenčnih vprašanj: beseda o draginji. Vaš list posveča temu vprašanju veliko pažnje, zato sem se pri vas oglasil.« »To je naša dolžnost. Zavedamo se svoje odgovornosti. Vemo, da je naša kritika enim ali drugim ušesom nevšeč-na, toda če bi molčali, bi bili sokrivi na razmerah, ki so nevzdržne, ki krijejo v sebi velike nevarnosti... skratka; poio-žaj je tak, da če je bila kdaj kje potrebna železna pest, tukaj je potrebna. In naglo! Vi pravite, gre tu za eksistenčno vprašanje. Da prijatelj, gre za enega glavnih pogojev utrditve naše države in narodne obrambe, fizične kakor moralne. Alt se razumemo? »Popolnoma. Saj to je tisto, kar bi hotel povedati. Vzeli ste mi že nekaj besed iz ust, pa bom lahko še krajši. In vas prosim, da zapišete tole na naslov vseh. ki se jih tiče: Apelira se na naš patriotizem. Zastran tega kar brez skrbi in strahu, gospoda 1 Vsi smo patriotje. Ljubimo svojo domovino in smo pripravljeni žrtvovati zanjo vse. Kakor vselej se bomo dvignili na noge vsi, če nas domovina pokliče. Mlado in staro, fantje in možje in tudi ženske. Junaška kri Slovenk, ki so se v davnih časih ramo ob rami s svojimi možmi bojevale na okopih in s kropom polivale turške glave, ta kri je tudi še danes v naših ženah in dekletih. Oprostite, niso to kake fraze, ampak tako sem zadnjič v gorski krčmi slišal govoriti naše kmete. Torej: na to plat nič se bati! Zapišite, prosim.« »Nadaljujte, prijatelj.« »To je eno, kar sem želel povedati. Drugo pa je to: Se nas opozarja in svari pred takimi in takimi sovražniki v naši deželi, tujerodci, vohuni, rovarji in kar je še drugih. Smo tudi tukaj budni in ču-ječi! Ampak na najbolj nevarnega notranjega sovražnika, ki ga imamo, na tega moramo pa mi opozoriti in posvariti pved njim, ml, ljudstvo. Kdo je? Draginja. To jc sovražnik države št. 1. Prosim, zapišite to in podčrtajte! Tega sovražnika se je najbolj bati, ta najbolj rovari in podpihuje, ta zastruplja ljudsko dušo in ubija tisto, kar je v takth časih več vredno kot pa tanki in topovi.« »Tako je. Tudi gospod Reynaud je to povedal: Ne zmagujejo kanoni, ampak duh in morala naroda! To je treba držati pokoncu!« »Držati pokoncu, varovati In zavarovati. Zadovoljno ljudstvo, ki vidi in občuti, da država zanj materinsko skrbi, to je zid, ki ga nobena sovražna sila ne more prebiti. Zato prosim, razglasite — je to razglas ljudstva: Kdo je najbolj ne- varen notranji sovražnik? Draginja! In kaj je prva patrlotična naloga in dolžnost? Tega sovražnika zatreti! Kdor tega ne stori, je tudi notranji sovražnik, pa naj bo, kdor hoče. Mislim, da je dovolj povedano.« »Dovolj, prijatelj, za tiste, ki imajo oči, da vidijo, ušesa, da slišijo, in razum« da razumejo.« ©Jo. a Jubilejno razstavo slikarja Srečkn Mb* goliča v Jakopičevem paviljonu, namenjeno v korist ljubljanskim revežem, bo odprl jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne predsednik mestne občine dr. Adlešič. a Nov most dobi Ljubljana in sicer čel Gruberjev kanal, iz smeri Streliške ulice na Hradeckega cesto. Most bo samo za pešce in ročne vozičke. Za gradnjo je razpisana licitacija na 22. maja in če bo uspela, bodo z delom takoj pričeli. S tem mostom 1)0 ustvarjena že davno zaželena in potrebna najkrajša zveza središča mesta z Golovcem, ki bo tako veliko pridobil kot lepa izletna točka. a V zadevah draginja nam sporočajo od uradne strani, da jo v zadnjem času bilo kaznovanih že več prestopkov proti uredbi o pobijanju draginje. Dva mesarja sta bila kaznovana s 5(XX) din globe in 30 dni zapora, ker sta še pred dovoljenim, zvišanjem cen podražilo meso. Večina len kazni pa še ni poslala pravomočna, ker _ so sc prizadeti priložili. Sporočilo pravi tudi tole: »Ljubljanskim meščanom je spet prelila podražitev mesa in masti, vendar je mestni prot.idragin.jski odbor zavzel glede masti popolnoma odklonilno stališče, glede mesa pa jo zahteval od mesarjev utemeljene razloge in s tem podražitev zavlekel, kolikor je bilo v njegovi moči. Ker pa cene živino spet kažejo na padec, bo morda ljubljansko prebivalstvo vendar obvarovano nove podražitve mesa.“ — Upajmo! SDOff Zadnje gostovanje Cakovčanov Slovensko nogometno prvenstvo se bo v nedeljo v prvem razredu zaključilo, v kolikor še ne ho treba odigrali zaostalih in preloženih tekem, tako da bo v ponedeljek že jasno, kateri klubi bodo dobili ponosni naziv slovenskih ligašev. Jutri bo odigral CSK iz Čakovca svojo zadnjo prvenstveno tekmo pred slovesom iz SNZ, ker bo v prihodnji sezoni že tekmoval v hrvatski zvezi. Nasprotnik bo domači SK Železničar. Tekma je predvsem prestižnega značaja, ker se oba partnerja ne moreta več premakniti s svojih sedanjih mest na tablici, ČŠK bo častno zapustil mariborsko okrožje kot ponoven prvak, medtem ko je Železničarju že zagotovljeno drugo mesto in na ta način sodelovanje v slovenski ligi. Odveč je govorili o dobri formi obeli nasprotnikov, saj p tem pričajo rezultati zadnjih tekem. Na vsak način je pričakovati zanimive tekme, kakor so vsa srečanja s CSK. Tekma se bo pričela ob 15.30 na stadionu, v predigri se bosta borila za točke juniorska teama ISSK Maribora in Železničarja. V Gaberju na igrišču Olimpa bo odločilna tekma za drugo mesto v celjski skupini med Olimpom in Celjem. Dočim prvemu zadošča že remis za vstop v ligo, mora Celje osvojiti obe točki, ker to bo zadnja tekma obeli klubov. Omeniti pa moramo, da utegne izpremeniti položaj v celjski skupini tudi še nerešeni protest Hrastnika proti verifikaciji tekme z Olimpom. Trenutno pa je v prednosti Olimp s točko naskoka in ker igra na lastnem terenu. Pričetek je določen na 16. uro. V Celju bo razen tega na Glaziji ob 10.30 še drugorazredna tekma Laško—Borut, ob 9. pa pri Skalni kleti Atlctik—Jugoslavija, jun. V ljubljanski skupini so si na jasnem. V slovensko ligo bodo prišli Kranj, Mars in Bralstvo, utegne se le izpremeniti vrstni red. Ctikmka... HOTEL »ESPLANADE« Krasen položaj, tik ob morju in kopališču. Sobe s tekočo vodo in vel. balkoni. Prvovrstna kuhinja. Cene zmerne. Zahtevajte ponudbe. Uprava. Uspehi ljutomerskih konjerejcev v Beogradu Na pravoslavno veliko noč je priredilo eograjsko kolo kasačev »Vožd Karadjordje« a dirkališču v Pančevu velike konjske dirke, i so trajale oba praznika ter se bodo za-jueile v nedeljo, 5 maja. Na teli dirkah so ili častno zastopani tudi naši ljutomerski anjerejci. Tako so se dirk udeležili Šumak lirko iz Ljutomera s »Salto« in »Splendi-om«, V a v p o t i č |akob iz Lukavcev z »Li-ijo« in Slavič Alojzij iz Banovcev z Nel-jh Viktorjem«. Poleg teh pa so sodelovali še konji iz ljutomerske reje »Krka«, »Kadet«, »Vilma« in »Koketa«. Najbolje se je izkazala »Salta«, ki je zmagala dvakrat in dosegla najboljši čas 1:30, dalje »Krka« tudi z dvema zmagama z najboljšim časom 1:32.2, po enkrat so zmagali »Kadet« 1:35.2, »Splendid« 1:42.5, »Lidija« 1:40.2, »Nelson Viktor« je dosegel dve tretji nagradi. V dvovprežni dirki sta zmagala prvi dan »Kadet«-»Krka« 1:51.2, drugi dan pa »Jasna«-»Amerikanska« 1:56. ŠE O ROKOBORBAH V RUŠAH Začetek tedna smo poročali o banovinskem rokoborskem prvenstvu poedincev v izvedbi SSK Maratona v Rušah, pri čemer nam je tiskarski škrat hudomušno preselil 1. Pirherja, člana PSK, k Maratonu, kar so cenj. čitatelji gotovo že sami korigirali. Ker je v poslanem poročilu izostala ocena za vvelter kategorijo, omenjamo, da je postal prvak Slovenije v tej teži Cokan Niki (PSK), na drugo mesto pa se je plasiral njegov klubski tovariš šavrič Josip, dočim velja objavljena ocena za w_el-ter kategorijo prav za prav za srednjo težo.. MADŽAHSKA—HRVATSKA 4:2 (3:1) Istočasno s tekmo prvih teamov v Budimpešti so tekmovali v Pečuhu juniorh. Madžari so zasluženo zmagali z gornjim rezultatom. s Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Delegiranje za 5. maj: Maribor—Železničar (jun.) g. Jančič (Murko), Slovenji Gradec—Slovan g. Kopič. s Otvoritveni atletski meeting na stadionu SK Železničarja se bo pričel jutri ob 9. Slartali bodo najboljši atleti Železničarja, Maribora in Iiapida. s Prvenstveno tekmo železničar—ČŠK bo sodil po sporazumu klubov g. Deržaj iz Ljubljane, namesLnik je g. Camernik. s SK Slovenj Gradec—SK Slovan. Gornja nasprotnika se bosta borila za točke v povratni tekmi v Slovenjem Gradcu. Tekma se bo pričela o bl5. Ker gre za prestiž v koroški skupini mariborskega II. razreda, vlada za tekmo veliko zanimanje. V jesenski tekmi v Guštanju je zmagal SK Slovenji Gradec z 1 :2. s. Mariborski boksarji štrukelj (srednja), Švajger (welter), Meglič I (peresna) in Meglič II (lahka) bodo nastopili 18. maja v Ljubljani na propagandni boksarski prireditvi ŽSK ‘Hermesa. s. Otvoritvena kolesarska dirka Koroške kolesarske podzveze je po vesteh iz Slove-njega Gradca preložena iz tehničnih razlogov od 5. na 26. maj ob 14., na kar se opozarjajo vsi klubi, ki so prejeli razpise za prvotni ter-s Prvenstvena tekma Mura—Itapid je radi tehničnih ovir preložena od 5. na 19. maj. s Prekinjena ligaška tekma Ljubljana— Slavlja (V) se bo jutri v Ljubljani nadaljevala, po podaljšku pa bosta obe moštvi odigrali prijateljsko tekmo. g Meddržavni dvoboj v atletiki Italija— Jugoslavija bo 29. in 30. junija v Bologni. MALI OGLASI MALA HIŠA se proda v Studencih- Kralj Matjaževa 38. Vpraša se Stu denci, Pušnikova 5. 2841-2 Obiščite najcenejšo brivnico Obiščite naiecnejšo brivnico »Rapid« (Koštomai) sedai Meljska 1.____________ 2825-1 IDEJE - IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu Jugopatent Ljubljana. Dvorakova 8. 13543-1 GOSPODINJE! Pozimi ie umivanje oken neprijetno. Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent. Ljubljana. Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1 PRVOVRSTNI TRAJNI KODRI po nizki ceni. Se priporoča Paradiž Ivan. Tržaška c. 47. 2996-1 CENE MALIM 001.AS0M: V malib otlaslb t'ane »saka besed« 5C par oalmanlta orlaiolblna ca te oglase le din S Dražbe preklici doolsovanla in tenitovanlski oglasi din t.— oo besedi Naimaniži rnesek za le oglase le din I«.— Debelo tiskane besede se raiunalo dvolno Oglasni davek ta enkratno oblavo znaHa din 7 Znesek za male oglase se olačnle takol orl naročilo oziroma M ie vooslatt v oismu skuoal t naročilom ali oa oo ooštni ooloinlcl na čekovni '■afinn It II 40C Za vse oismene odacvore elede tnalih oelasov te mora oriločitl znamka za 9 din Aazno PALNICE JEDILNICE. KU HINJE sen vrst v najmodernejših stnoročnih izdelavah dobiti zalogi pohištva Aleksandro j c. 48. 4311 — 1 PONIKl ANJE. ikromanie predmetov vseh rst dobro m oocen on »Ruje. Maribor Trsteniakova lica 5. 6177-1 GOSTILNO vzamem na ra-un na prometni trčki. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Kavcije zmožna«. 2864-1 POZOR - TRGOVCI! Priložnost se Vam nudi za nabavo novih kos vsake velikosti in tipe, pri večjem odjemu oo ceni 10 do 20 din. Ogledajo se lahko pri znani tvrdki Justin Gustinčič Maribor, Ulica kneza Koclja 14, podr. vogal Ptujske in Tržaške ceste. 2612-1 Vedno nove VZORCE BLAGA za obleke in plašče za damo in gospoda prinaša modna trgovina Jos. Šraj, Maribor. Oglejte si izložbe! 2628-1 PLAŠČE iz balonske svile v lepem kroju in v,elilii izbiri nudi modna tMuT^ffia Jos. Šrai, Maribor) 2627-1 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejši- kadilce Cena ve-.lika steklenica din 70.—. mala din 60,— Po povzetju razpošilja Jugopatent. Liubliana Dvorakova 8. Spreintemo nrenrodaialce 13542-1 OTROŠKI VOZIČEK kolo ali šivalni st.-oj najbolje in naihi reje prodate, kupite ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom 2820-1 MARTIN SAFRAN Sobo- črkoslikar in pleskar. Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. 2465-1 \ Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov in drugih obvestil, naj priloži 3*- din v znamkah. Na vprašanja brez prh loženih 3*- din v znamkah uprava ne odgovarja MILOSTLJIVA! Vaše krzno, kakor tudi vso drugo zimsko garderobo, preproge itd., lahko hranite dobro in poceni v moji moderni, novo urejeni trgovini. Pre^ vzamem tudi prekrojevanja po najmodernejših dunajskih in pariških modelih. Peter Semko. Maribor. Aleksandrova c. 13. 2922-1 POZOR! Ukradli so. mi kovaški ambos (nakovalo). Kdor ga najde, dobi nagrado. Majcen, Studenci. 2937-1 BOTRA IŠČEM za 121etnega dijaka, ki je z vsem pTeskrbljen. Blagohotne ponudbe na oglasni odd. pod »Brez stroškov«. 2934-1 IZJAVA! Podpisana Šantl Marija, hči posestnika v Vukovskem dolu št. 10 obžalujem žalitve, katere sem zagrešila ob priliki uradnega poslovanja napram sodnemu izvršitelju Podlesek Viktorju pri okrožnem sodišču v Mariboru in se mu zahvaljujem, da ie umaknil že tekoče kazensko postopanje zoper mene. Vukovski dol, 30. IV. 1940 Šantl Marija. 2909-1 DOBRO POSTREŽBO nudi gospodom brivski salon Wirth. Kralja Petra trg 9. 2946-1 Kdor preskrbi stalno službo PLETILJI ki zna tudi šivati in deloma krojiti pletenine, dobi nagra-od. Ponudbe na ogl. odd »Ve černika« pod »Do petsto«. 3055-1 JEMCEV VRT vabi, da si nabavite za Vaš vrt razne cvetlične in zele-njadne sadike. Maribor- Prešernova ulica. 3045-1 HALO, DAME! Trajne kodre z najboljšim aparatom z garancijo po znižanih cenah v salonu Stojn-šek Stefan. Orožnova ul. 10. ________________________3025-1 Najtrpežnejše DELAVSKE OBLEKE čevlje, perilo in drugo blago najceneje v manufakturi Graj ske starinarne. Maribor- Vetrinjska 10 3054-1 HALO! Specialist za trajne kodre in za vodno ondulacijo z garantiranim nainovejšim preparatom prispel. Samo 45 din. Salon Kosem, Meljska 63. 3038-1 Posest Prodam MALO POSESTVO za din 10.000. Vprašati pri Špengler. Rače pri Mariboru. 2699-2 Kupim 1 DO 3 STAN. HIŠO Žigert Bernekerjeva 3. 2889-2 UGODNA PRILIKA Vogalna hiša s parcelo v Ma riboru (jug), za vsako obrt, na prometni cesti ima lepo po dočnost. Ogled pros orov v hiši dnevno od 14. ure. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2873-2 PARCELO ALI NJIVO kupim v okolici Maribora brez posredovalca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2648-2 ona kupuje pomladanske obleke kakor tudi nogavice in lokav ce v specialni damski in konfekcijski trgovini (onfekciji & greta m a r t b o i g r a : s k i t r g- VLOŽITE SVOJ DENAR v parcele, ki imajo bodočnost »Triglav« realitetna pisarna. Maribor, Aleksandrova c. 12, tel. 25-34.___________3141-2 Kot »soposest« na polovice prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vitom. Ponudbe pod »So-pc-sest« na ogl. odd. »Večernika«. 3012-2 I.EPO PARCELO z betonirano kletjo in z gradbenim materialom Drodam Informacije: Tezno, Mustrova ul 60 3002-2 PRODA SE HIŠ V z velikim- vrtom. Radvanjska e. 42 Manbor 3034-2 Prodam Hišo in vrt Pavlovčič Franci, železniški uradnik, Pobrežje. Gajeva ul. 15 h'.;c:: role. 3018-* Kupim PARCELA 1220 m3 v Zg. Radvanju na prodaj. Vprašati v nedeljo popoldne od 3. do 7. ure. M. Leskovšek, Firmova ul. 16, Zg. Radvanje._________2989-2 ! PRODAM NOVO HIŠO 600 m3 zemlje za 22.500 din. Vprašati Zrkovska c. 76. 2968-2 HIŠO Z ZEMLJIŠČEM 800 m3 prodam. Cena 16.000 din. Vpraša se: Bizjak, Zgornje Radvanje, Hostejeva ulica 73, pri Mariboru. 2964-2 DEL HIŠE 4 sobe in kuhinja ugodno na prodaj. Vrecel-Rotova 3, Nova vas.________________2972-2 ~PARCELE NA PRODAJ poleg šole v Studencih. Vpraša se pri Koražinec. Praprot-nikova 8, Krčevina. 2993-2 KUPIM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Meljska 15, vrata 1. 2916-3 DRVA bukova, gabrova do 100 vagonov ali gozd kupim in plačam takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2941-3 PARCELE 1500 m’ gradb. dovolj., krasna sončna lega v magdalen-ski periferiji prodam. Pojasnila daje Czerny, Maribor, Vrtna 11/1.____________2994-2 LEPO HIŠO Z BRAJDAMI, sadovnjakom in njivo dam v najem. Vprašati pri gostilni Kotnik, Hotinja vas 92, pošta Slivnica. 2911-2 IZJAVA! Podpisani Šantl Anton, pos. v Vukovskem dolu št, 10 ob- j žalujem dejanje in žalitve, katere sem s’oril sodnemu izvršitelju Podlesek Viktorju j pri okrožnem sodišču v Ma- j riboru in se mu zahvaliujem-da ie umaknil že tekoče kazensko postopatiie zoper mene. Vukovski dol. 30. IV 1940. Šantl Anton. 2901-1 . LEPr TRAJNI KODRI. vodna ondulacija, frizTanie-barvanje, manikiranje. bdenje ter masaža. Se priporoča salon Wir h- Krnlia Petra trg 9 2945-1 BRITJE DIN 2 striženie din 4. Obiskuite cenejšo brivnico »Rapid« Meljska c. 1. 2825-1 Vinogradno posestvo, pri mestu, 2V4 oralov, hiša viničari-ja 80 000. — Novozgradba. 1 soba kuhinja 16.000 — Do-bičkanosna hiša, 6 stanovanj 215.000. — Tristanovaniska vila, novozgradba 220000 --Parcele od din 11,— namej. Posredovalnica »Rapid«. Maribor Gosposka 28. 3020-2 Kupim DOBROIDOCO GOSTILNO Z MESARIJO ali trgovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gotovina«. 3032-3 KUPIMO »Časopis za zgodovino in narodopisje« letnik 1914. Knjigarna Scheldbach. Gosposka ul. 28._______________3021-3 Eleganten moderen OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju kupim. Dopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Če mogoče pleten« 3009-3 Prodam 3BH5r?- W!flS!iWU ZA BIRMO nakupite najugodnejše pri »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 2892-4 POHIŠTVO kompletno, čisto, novo, še nerabljeno, moderno iz orehovega lesa zelo ugodno prodam, tudi na obroke. Naslov v ogl odd. »Večernika«. ______________________2809-4 POHIŠTVO vložke, odeje, madrace in likalne mize dobite pri Makot-ter. Krekova 6. 3008-4 Umrl je naš dragi oče, gospod Ivan Tomažii Po dolgi mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob pol 4. uri iz mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Maribor, 4. maja 1940. ŽALUJOČI ŽENA, OTROCI in ostalo sorodstvo. Ali res še nimate srečke drž. raz. loterije ? Drugo žrebanje 40. kola, ki bo 10. mala, se približuje z našli ml koraki! Kdor torej še nima srečke ozir. kdor še ni obnovil svoje srečke, naj pohiti v naš® hišo sreče - bančno posloval. BEZJAK Maribor, Gosposka ulica 25 kjer Vam je na razpolago velika izbira srečk! Cela srečka stane din 400.—, polovica din 200.—, četrtinka din 100. . BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije: din 2,000.000 din 1,002.000 din 301.000 din 301.000 din 200.000 din 100.000 srečka štev. 68.326 srečka štev. 59.971 srečka štev. 83.526 srečka štev. 56.910 srečka štev. 34.210 srečka štev. 4.638 din 100.000 srečka štev. 7.336 din 100.000 srečka štev. 77.664 din 100.000 srečka štev. 77.696 din 100.000 srečka štev. 86.831 din 100.000 srečka štev. 86.834 din 80.000 srečka štev. 97.039 din 60.000 srečka štev. 83.519 din 50.000 srečka štev. 19.306 din 50.000 srečka štev. 88.152 in mnogo drugih dobitkov. IZOLIT Uporabljajte lahke gradbene plošče „IZ©LIT“ Ing. M. Hmelj, Radeče Prodajna zaloga Pintcr & Lenarti, Maribor CEMENT, APNO apneni prah, vso opeko. ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4 MOŠKO OBLEKO prodam (gornještajerski.kroj), srednje velikosti. Barvarska 7 vrata 9. 2985-4 PRODAM ŠPORTNI VOZIČEK Koroška c. 39. 2992-4 Proda se dobro vpeljana MEHANIČNA DELAVNICA na prometni cesti Maribora. Vprašati v ogl. odd. »Večer-■uika«. 2998-4 PRODAM POLJE (stavbene parcele). Okolica Maribora. Naslov v ogl. odd. >Večernika«. 2931-4 Prodam dobro ohranjen SOKOLSKI KROJ srednje velikosti. Naslov v 'igl. odd. »Večernika«. 2943-4 POZOR* Star stavbeni material, strešno opeko, zidake, vrata, okna, stopnice itd. proda ceneno stavbena tvrdka Kiffmann, Maribor, Meljska c. 25. 2983-4 oblekce venčki perilo nogavice rokavice v veliki izbiri pri e. BUdefddt L, Gosposka ulica 4—6 TRGOVINA IN GOSTILNA se proda ali da v najem v , okolici Maribora. Vprašajte Tržaška cesta 38. Maribor. 2980-1 LEP ŠPORTNI VOZIČEK na prodaj. Delavska 10/1. 2971-4 POHIŠTVO se radi selitve poceni proda. Mlinska 4. 2927-4 Na prodaj DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO Naslov v ogl. odd. »Večernika«.___________________2957-4 Radi odpotovanja se prodata KOMPLETNA SPALNICA IN JEDILNICA Dobro ohranjeno. Kamniška cesta 5. I. nadstropje levo. _______________________2930-4 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Gosposvetska 12-1, desno. — Ogled od 9. do 11. ure. _______________________3037-4 OBLEKA ZA GOSPODA in za damo, čevlji, omara in ura z nihalom se proda, Koroščeva 36-11. 3026-4 Stano¥anie flHaeš -- SOBO IN KUHINJO s pritiklinami oddam. Dalmatinska 24. 2991-5 4 SOBNO STANOVANJE s pritiklinami ob parku oddam. Vprašati Kaič. Vrazova ul. 9. 2929-5 STANOVANJE V PRITLIČJU 1 soba in kabinet, se odda do 1. junija v Stritarjevi ul. 17. 2961-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda 1. junija. Cena 520 din. Ulica Kneza Koclja 24. 2960-5 STANOVANJE 1 soba, kabinet in pritikline, se odda. Kosarjeva 38. 2981-5 Tudi za BIRMO najceneje ! 1! JOSIP JANKO urar draguljar Maribor, Jurčičeva ul. 8 Kupuje zlato po zvišani ceni 1 ! 1 INDUSTRIJE, TRGOVINE. HOTELE restavracije, gostilne, trafike, bifete, mlekarne, parfumerije, bonboniere mline, opekarne, žage, hiše. vile. posestva pro dajamo in posredujemo nakup1 uspešno in hitro. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. 3035-4 DOBRO VPELJANO ŠPECERIJSKO TRGOVINO prodam na prometni točki radi bolezni. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Promet«. 3033-4 DIRKALNO KOLO in čevljarski stroj »Minerva« dam za polovično ceno. Jurčičeva 20, Studenci. 3017-4 SINGER-ŠIVALNI STROJ nepogrezljiv poceni proda Us sar, Trubarjeva 9, 3014-4 SINGER-KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ se poceni proda. Ussar. Trubarjeva 9. 30134 OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Studenci Mokarjeva ul. 12. ' 3003-4 SINGER-KRO.IAŠKI Š1VAL-STROJ pisalna miza s predali se pro da. Vprašati pri šivilji, Fran-kopanova 31. 3001-4 LEPO MANSARDNO STANOVANJE soba, kabinet, kuhinja, pritikline takoj oddam. Betnav-ska 39. 2977-5 SOBA IN KUHINJA se odda v središču mesta takoj za 260 din. Židovska 5. 3000-5 Sprejmeta se v opremljeno STANOVANJE 2 ženski ali poročeni par s souporabo kuhinje po zelo ugodni ceni. Vprašati: Luka-večki. Pipuševa 10. 2976-5 SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE v centrumu mesta se odda mirni dvočlanski družini brez otrok s 1. majem. Vpraša se Jurčičeva 9/1. 2902-5 STANOVANJE eno- in dvosobno s kuhinjo se odda. Smetanova ul. 54, gostilna. 2949-5 Olomane, kauče, naslonjače dobavlja solidno in poceni „OBN0VA“ F. Novah [určičeva 6 Najnovejše flramoionske plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo po din 35-- liiaioo iaslopstin za Karibu: Melnel & Herold Zahtevajte brezplačne sezname ! DVOSOBNO STANOVANJE parketirano. s kopalnico din 530— pri postaji Tezno, Gregorčičeva 3, se odda. 2893-5 DVE STANOVANJI vsako ima dve sobi, kuhinjo, predsobo, jedilno shrambo, suho, zračno, sončno, v prvem nadstropju se oddata v najem miriji stranki s 1. julijem. Brezrier, lerovškova 34 (Magdalenska). 2917-5 MALO PRITLIČNO STANOVANJE soba in kuhinja se odda na Koroški c. 27. 2894-5 STANOVANJE 2 sobi, kuhinja se odda. Mlinska ul, 21/1. 2928-5 SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE parketirano, z balkonom In vrtom, se' odda s l. junijem. Metelkova ulica 21. ,2952-5 Oddam 3-SPBNO STANOVANJE z verando in vrtom s l. junijem.' Kejžarjeva 4’ • 2872-5 1; JUNIJA se odda lepo sončno dvosobno stanovanje. Aljaževa ul. 4. 3030-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Tržaška c. 1, bife 3028-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška c. 38 3015-5 STANOVANJE zaprto, enosobno iti dvosobno oddam takoj. Makarjeva 13. Studenci, blizu kadetnice. 3005-5 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami takoj oddam. Strma 15. 3011-5 Oddam stanovanje SOBO IN KUHINJO Sp'. Radvanjska 18. Nova vas 3042-5 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja se odda-Melje, Erjavčeva 10. 3004-5 V® v iiljenju greš k birmi, in leda/ se Vam priporoiam Foto atelje Pocenil Japelj Gosposka ul. 18/1. Lepo! Stanovanje išie STANOVANJE enosobno s kabinetom ali dvo sobno išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1. junij«. 2876-6 IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE ali pa enosobno s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Državni uradnik«. 2953-6 Spomnite se CMDI Sobo odda SOBO z dobro hrano oddam takoj. Aleksandrova 79. 2988-7 OPREMLJENO SOBO ali prazno, lepo, čisto, oddamo takoj ali pozneje. Maistrova 18/1!.. 2986-7 Sprejmem SOSTANOVALCA v lepo sobo. Najraje uradnika. Kneza Koclja ulica 26/11, desno 2984-7 Oddam SOBO IN KUHINJO Betnavska 76/1. 2963-7 LEPO OPREMLJENA SOBA 1—2 postelji, se odda. Koroška 48/1. 2982-7 Sprejmem TRI GOSPODE NA STANOVANJE s posebnim vbSdom. po dogovoru tudi na hrano. Betnavska 26, Kovač. 2979-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM in predsobo se takoj odda. Betnavska 39. 2978-7 Sončno, veliko PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO oddam. Kneza Koclja 27-111. ____________________ 2973-7 Eni ali dvema osebama oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM Ptujska c. 37. 2970-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam 2 osobama. Streliška c. 1, Nova vas. 2940-7 ODDA SE PRAZNA separirana soba. Koroška cesta 62/1, levo. 2936-7 ODDAM OPREMLJENO SOBO s kopalnico, sončno, pri Kralja Petra trgu. Dvorakova 14/11, desno. 2933-7 OPREMLJENA SOBA ali prazna se s 15. junijem odda tudi z oskrbo. Krčevina, Strma 3. 2919-7 2 SOBI, PRAZNI. pritličje, se takoj oddata za pisarno ali skladišče v podnajem. Cankarjeva ul. 26, pisarna Maggi. Tudi večje število praznih zabojev je isto-tam naprodaj. 2924-7 ODDAM PRAZNO KLETNO SOBO in opremljeno sobo z eno posteljo. Delavska 4, Studenci. 2926-7 SOLIDNA GOSPODIČNA se sprejme na čoku oskrbo. Jerovškova 74. 2938-7 Najlepše in najcenejše darove za birmo ure in zlatnino dobite pri A. STUMPF zlatar, Koroška cesta 8 Staro zlato in srebro se vzame v račun ali kupi OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom iščem na Pobrežju blizu križišča Alek-sandrova-Sokolska ulica. Po-nudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 2932-7 Sprejmeta se DVA GOSPODA ali dve" gospodični na hrano in stanovanje. Meljska cesta 59/1. vrata 7. 2948-7 LEPO OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama in s hrano se odda. WiWenrainerieva ul. 6/11, levo. 2959-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda v Studencih, Cvetlična ul. 15. Vpraša se lahko tudi v pekarni Mulec, Obrežna 1. . 2958-7 ~~ UPOKOJENKA sprejme starejšega upokojenca na stanovanje in hrano. Vprašati Maribor, Židovska ul. 8, pritličje, 2955-7 Lepo opremljena, strogo SEPARIRANA SOBA se takoj odda. Kolodvorska ul. 3-1, Bikoff. 3049-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Slovenska ul. 39-II._____________3031-7 GOSPOD se sprejme v sončno sobo. Frančiškanska 21-11. 3060-7 Opremljena SONČNA SOBA s posebnim vhodom se oddi v Metelkovi ul. 42, pritličje. ________________________3053J DVE LEPI SOBI pri Glavnem trgu z ali brez opreme se oddata. Prednost imajo starejši gospodje ali da me. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«._____________ 3052-7 ODDAM SOBO s strogo separiranim vhodoto Zidovska 14, vrata 5. 3029-7 Contineitt«i £ na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 30 Ljubljana. Prešernov« ni« 44 Uafe! toda! Ne zamudite prilike, dokler še traja zaloga! Veliko odprodafaje manufakturnega blaga radi odselitve! Prodajam© 10-20% cenejše od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v ... ifSeški M(mm (pri glavni policiji) P Mmribor M^r i b or prinaša vedno zadnje novosti MOŠKO PERILO Gosposka — Slovenska ul. kravate pižame rokavice nogavice moško perilo po meri Na hrano in stanovanje SPREJMEM GOSPODA Vprašati: Stražunska 17, Pobrežje. 3046-7 SPREJMEM BOLJŠEGA DELAVCA na stanovanje in hrano. Vošnjakova 19. vrata 6. 3022-7 SPREJMEM GOSPODIČNO v vso oskrbo. Maistrova uli-ca 18-1.______________3010-7 Oddam SOBO IN KUHINJO Pobrežje, Dr. Vrstovškova 1. 3007-7 GOSPODA vzamem na celo oskrbo. Soba s posebnim vhodom. Frančiškanska ul. 21-1, desno. 2999-7 Sobo Išie GOSPOD IŠČE ZA TAKOJ OSKRBO (brez perila) pri samostojni dami. Plača din 1200.—. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« .pod »1521911«- 3048-8 Državni uradnik išče solidno OPREMLJENO SOBO v novi hiši. Plača din 450.— (brez perila). Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1591922«. 3047-8 ŠOFERJE s prakso za tov. avtomobile sprejme takoj F. Jereb. Maribor. Aleksandrova 6. ____________________ 2923-9 IŠČEM DVA VAJENCA za pečarsko in keramično brt. Ponudbe na »Keramika« Anton Rajšp, Maribor, Orožnova ul. 6.__________2918-9 UČENEC SE SPREJME bri Kemindustriji, Aleksandrova c. 44. 2966-9 KROJAŠKI POMOČNIK za malo delo dobi mesto takoj pri Sluga in Kette. Maribor, Miklošičeva 2. 2962-9 Iščem PERFEKTNO KUHARICO ki opravlja poleg postrežnice tudi druga hišna opravila. Strossmayerjeva 28/11, vrata št. 9. 2939-9 Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA zmožnega vsega dela. Meznarič, Sv. Lovrenc na Dr. polju. 2895-9 Sprejme se MLAJŠI MIZARSKI POMOČNIK Prednost imajo z dežele. Aleksandrova 1. Studenci pri Mariboru. 2910-9 HITRO ŠIVILJSKO POMOČNICO takoj sprejme Hanžekovič, Meljska cesta 3. 2947-9 ZASTOPNICO za specialne predmete po mer in slično iščemo. Meljska cesta 3. 2942-9 Sprejmem takoj MESARSKEGA VAJENCA iz boljše hiše. lahko ima tudi že nekaj prakse. Cenj. ponudbe na Bruderman, Selnica ob Dravi. 2944-9 UČENCA — UČENKO sprejme takoj trgovina Andrej Oset, Koroška c. 26. 3059-9 BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, dobi mesto. Vprašati: Knez, Kneza Koclja ul. 24. 3058-9 Iščem ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za takoj. Tkavc Jakob, Pes-nica.__________________3056-9 Sprejme se PRIDNA SLUŽKINJA ki je vajena vsakega dela in kuhanja. Trgovina Klaneček, Studenci. 3039-9 MLADO REVNO DEKLE sprejmem k otrokom na deželo. Ponudbe pod »Dekle« na agenturo Pichler Ptuj. 3043-9 POSTREŽNICO takoj sprejmem Vprašati v gostilni »Pri beli zastavi«, Studenci. 3024-9 HOB narmonikc so od vseh ^^GPE^NIl^llCEVA^O najboljše PEKOVSKEGA POMOČNIKA poštenega in veščega, sprejmem. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod značko »Pomočnik«. 2905-9 SOLIDNO DEKLE ki je po dnevu zaposlena, se sprejme na stanovanje. Fran-kopanova 17, vhod z dvorišča. 3023-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA rabi takoj modno krojaštvo Hanžič, Aleksandrova c. 24, Maribor. 3019-9 Sprejmem PRIDNO POMOČNICO za gostilniško kuhinjo do 25 let staro, najraje takšno, ki se je že kje učila in že zna sama kuhati. Plača po dogovoru. Gostilna Trafenik. Gosposka ul. 26, Maribor. 3006-9 Službo Išie TRGOVSKI POMOČNIK mlajša moč, izučen vseh strok, išče zaposlitve v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Naslov v ogl odd. »Ve-černika«. ___________2686-10 ŠIVILJA IŠČE MESTO pomočnice. Marija Šijanec, pri Alojzija Farazin, šivilja. Sv. Marjeta ob Pesnici. ____________________ 2504-10 ABSOLVENTKA trg. tečaja, z malo maturo, išče kakršne koli zaposlitve v pisarni ali slično. Romana Polak, Sp. Radvanjska cesta 3. 2898-10 PISARNIŠKA MOČ s 4 letno prakso, z znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika ter strojepisja in stenografije išče službo. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Pisarniška moč«. 3062-10 NATAKARICA išče službo. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Ponudbe na »Večernik«, Ptuj. 3044-10 BRIVSKI POMOČNIK išče mesto, lahko za izpoma-ganje. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Pomočnik« 3027-10 MODERNI VOZIČKI po vseh cenah BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja 4 SSBSZ Uradniška vdova brez otrok ODDA LEPO SEP. SOBO s kopalnico boljšemu starejšemu gospodu. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Stalno«. 2990-12 SIMPATIČNA SAMOSTOJNA GOSPA odda uradniku ceneno sepa-rirano sobico. Pismene ponudbe pod »44—55 let« na ogl. odd. »Večernika«. 2987-12 u otoapanetti B VSEH SvETOVNIHZNAl O ZMERNIH CENAH F) O C C R I J A — A N C MESTNI USLUŽBENEC želi spoznati pošteno, dobrosrčno, veselo ter skromno gospodično 18 do 28 let s službo ali nekaj gotovine v svrho ženitve. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na ogl. odd. »Večernika« pod značko »Prišla bo spomlad«. 2975-12 AKO RABITE POSOJILO i ne čakajte zadnjega trenutka, | temveč javite so takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvofakova ul. 8._________________11778-16 ~ VINO »RIZLING« prodajava od 5 litrov Klemen-čič-Koprivšek, Sv. Peter. 2818-16 RABIM 40.000 DIN POSOJILA proti vknjižbi na prvo mesto na novo hišo. ki ima desetkratno protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Čimprej«. 2925-16 SAMOSTOJNA GOSPA dobro situirana, išče gospoda s posestvom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »I. 36«. 2956-12 VDOVA upokojenka, želi skupnega go spodinjstva z upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Sreča«. 3040-12 VESTNO IN STROGO DIS KRETNO posredujemo ženitve in mo žitve boljših krogov. Prvo-vršine obiteljske zveze in od lična izbira vedno na razpolago. Informativne prospekte pošiljamo proti prednakazilu din 10.— y znamkah. »Re-zor«, Zagreb, pošta 3 3036-12 HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 2950-16 I PRLEŠKE GIBANCE kranjsko špehovko nudi jutri gostilna »Kren-KIemenšak«, Pobrežje. 2995-17 Vsako nedeljo PRLEŠKE GIBANCE domače klobase, pristna ljutomerska vina v gostilni »Prleški dom« na Pobrežju. Se priporoča gostilničarka Ma-tilda Zamuda.___________2965-17 ZA TEŽKA DELA MOČNA VINA ki jih dobite najceneje pri Senici. Ulica kneza Koclja. 3051-17 22-Ietna simpatična SAMOSTOJNA GOSPODIČNA se želi poročiti z od 40—60 let starim dobro situiranim inteligentnim gospodom. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Razočarana mladost«. 2969-12 Pouk POUK V NEMŠČINI. SLOVENŠČINI, francoščini, italijanščini, zlasti konverzacija. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2954-13 ITALIJANŠČINA. NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, •po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje, desno (nasproti realke). 2997-13 lokal MESNICA z inventarjem se odda takoj ali s 1. junijem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2821-14 GOSPA HERTA! Na poti na Dunaj sem bil v Mariboru. Žal mi je. da Vas nisem mogel videti. Upam, da niste pozabili Golnik in Lju-bišo. Mnogo pozdravov in lepih želja. — _ 2974-12 OBRTNIK Z LASTNO HIŠO z dobrimi dohodki želi znanje z gospodično, ki bi imela primeren položaj ali primerno doto. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Obrtnik«. t 3050-12 VELIKA. SVETLA DELAVNICA pripravna za vsako obrt, skla dišče itd. se ugodno odda. Vprašati pri Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 2921-14 V naiem • ' • _.:2045S TRGOVINO z mešanim blagom in deželnimi pridelki oddam v najem v lepem prometnem mestu, ali se sprejme družabnik proti nizki najemnini. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 3057-15 Capital HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupuiemo stalno in oo najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 SPOMNITE SE CMD! Hiotube popravljam, zmanjšujem, povečavam, barvam, kemično č ■ stim ter fasoniram po zadnji modi. Izdelujem in prodajam tudi nove po konkurenčnih ceuah. Se priporoča Babošek Vladke klobučarstvo MARIBOR, VETRINJSKA 5 signirrte SOFRA ! MARIBOR [ Gregorčičeva ul. 24 Steznik ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Meljska c. 3 Izletniki, fotoamaterji in vsi ljubitelji slik kupujte AUme ju Moptftke %a šiške, v »Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 25-45 Prepričajte se, da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-ša navodila na strogo znanstveni podlagi pri Asfrografologinil Mme FELICITAS ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrala 8. HkmMdmsl ki je obenem dober izložbeni aranžer, se sprejme. Ponudbe je vložiti na oglasni oddelek »Večernika« pod »Aranžer«. POSOJILNICA NARODNI DOM v Ma- boru z. r o. i. B na stare.*; s slovenski denarni zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- oškil Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS- VIT“, Zagreb. Langov trg 3. . sms-# ODVETNIŠKA PISARNA v večjem kraju na deželi sprejme s takojšnjim nastopom izvežbanega odvetniškega uradnika (ali uradnico) Pogoj samostojnost in takojšen nastop. Ponudbe na oglasni oddelek „Večernika* do 7. maja pod »Odvetniška pisarna«. ^0 želite oglaševati, pokličite telefon f 25-67 Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ob bridki usodi našega nepozabnega soproga, očeta, strica, gospoda Edmunda Pratneme desetarja proge onim, ki so počastili njegov spomin, sorodnikom, prijateljem in žnaitcem, predvsem pa gospodu nadzorniku proge, sekcije Maribor—Studenci za njegov trud, enako pevskemu in glasbenemu društvu »Drava«, prav tako tudi g. prof. dr. Meškotu, ki ga je spremil na zadnji poti, žalujoča soproga Ana; Feliks, Edmund, Alojz, Vlado, Ivan, sinovi; Angela, in Anica, hčerki; Marija in Hermina, sestri; Polikarp in Rado, brata ter ostalo sorodstvo. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, gospod Mirko Mavrič kovinotiskarski mojster v petek ob 19. uri v 30. letu po mučni bolezni zapustil. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, 5. maja, ob 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 6. maja, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor-Tezno, dne 4. maja 1940. Žalujoči: MAVRIČ HELENA, soproga starši, brat sestra in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so nam na kateri koli način izkazali sočutje ob nenadomest Ijivi izgubi našega predobrega moža in očeta, gospoda Frana prisrčna hvala! Maribor, 4. maja 1940 ŽALUJOČA RODBINA BELE KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 Od sobote 4. do vključno srede, 8. maja, Biser filmske lepote! dom Mak v glavni vlogi: Ckodes B