Notulae ad floram Sloveniae22   
Pedicularis × mayeri Daksk. & Vreš (Pedicularis julica 
E. Mayer × Pedicularis rostratocapitata Crantz)
Nova nahajališča jugovzhodnoalpskega endemita
New localities of the southeastern-Alpine endemic
9646/4 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Mali 
Babanski Skedenj, kamnito travišče, 1880 m do 1930 m n. m., Ranunculo hybridi-
Caricetum sempervirentis, popisi 3–5 v preglednici 1. Leg et det. I. Dakskobler, 7. 7. 
2021, fotografije avtorja in herbarij LJS.
9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, pogorje Bavškega Grintavca, na grebenu 
med vrhovoma Vrh Brda in Mali Grintavec, 2140 m n. m. Det. Peter Strgar, Polona 
Strgar, B. Zupan & M. Zupanc, 17. 7. 2019, fotografija Petra Strgarja (primerek je 
precej podoben vrsti P. rostrato-capitata, a je od njega višji in barva venca je svetla). 
Fitocenološki popis I. Dakskobler, 9. 8. 2019 (popis 2 v preglednici 1).
9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Viševnik, 1900 m n. m., 
alpinsko travišče. Leg. et det. B. Anderle & B. Zupan, 14. 7. 2019, fotografija in 
herbarij LJS 12253.
9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Komna, ob planinski poti 
med Planino na Kraju in Lepo Komno, južno od Turških vratc, kamnito travišče, 
1580 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek & T. Bačič, 14. 7. 2021, fotografije avtoric.
9748/4 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjsko 
pogorje, travišče pod Rušnatim vrhom, 1740 m n. m., Ranunculo hybridi-Caricetum 
sempervirentis. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 6. 7. 2017, fotografije avtorjev; 
greben Rušnati vrh – Meja pod koto 1923 (Vrh Hribcev), 1910 m n. m. Det. Peter in 
Polona Strgar, 10. 7. 2021, fotografije avtorjev.
9749/3 (UTM 33TVM11) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjsko 
pogorje, vzhodni greben Malega Raskovca, kamnito travišče, Ranunculo hybridi-
Caricetum sempervirentis, 1890 m n. m. (popis 1 v preglednici 1). Det. I. Dakskobler, 
23. 6. 2017, avtorjeva fotografija; na melišču pod Matajurskim vrhom (Hohkovblom), 
1845 m n. m. Det. Peter in Polona Strgar, 15. 7. 2017, fotografije avtorjev. 
Križanca med vrstama Pedicularis julica in P. rostratocapitata smo opisali na podlagi 
primerkov s pobočij pod goro Čétrt zahodno od Črne prsti (blizu prelaza Vrata) v Tolminsko 
Bohinjskem pogorju in ga imenovali po botaniku prof. Ernestu Mayerju Pedicularis × mayeri 
(DaKsKobler & vreŠ 2016 a, 2016 b). Prvič smo ga fotografirali (a takrat ne prepoznali kot 
nov takson) že 5. 7. 2012 pod Košutnikovim turnom v grebenu Košute v Karavankah (na 
izletu, ki ga je vodil Branko Dolinar). 
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 23
Slika 1: Mayerjev 
ušivec (Pedicularis × 
mayeri) pod Malim 
Babanskim 
Skednjem. Foto I. 
Dakskobler.
Figure 1: Pedicularis 
× mayeri under Mali 
Babanski Skedenj in 
the Kanin mountains. 
Photo: I. Dakskobler.
V Karavankah in grebenu Košute smo Mayerjev ušivec opazili tudi pod Tegoško goro, 
a smo bili z obiskom prepozni (20. 7. 2021, det. I. Dakskobler, B. Anderle, J. Lango & 
B. Zupan, fotografija odcvetelega primerka). Nahajališče je na nadmorski višini 1850 m, v 
sestoju asociacije Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis. V letu prvega opisa smo 
novega križanca našli še pod goro Vrh Škrli nad dolino Tolminke. 
Slika 2: Mayerjev 
ušivec (Pedicularis × 
mayeri) na Komni. 
Foto: S. Strgulc 
Krajšek.
Figure 2: Pedicularis 
× mayeri on the 
Komna plateau. 
Photo: S. Strgulc 
Krajšek.
V letih od 2017 do 2021 se je vednost o razširjenosti tega endemita precej povečala 
(slika 4). Vsa nova nahajališča so v Julijskih Alpah. Nekaj jih je v Tolminsko-Bohinjskem 
pogorju, v grebenu med Matajurskim vrhom (Hohkovblom) in Vrhom nad Škrbino, 
Notulae ad floram Sloveniae24   
večinoma na gorenjskih (bohinjskih) pobočjih: pod Matajurskim Vrhom, Malim Raskovcem 
(o uspevanje tega križanca na tem nahajališču smo domnevali že pri opisu novega taksona, 
glej DaKsKobler & vreŠ, ibid.), Rušnatim vrhom in njegovim grebenom proti Meji. Še dve 
novi nahajališči sta v Bohinju. Eno je v Triglavskem pogorju, pod Viševnikom, drugo na 
Komni (na stiku Tolminsko-Bohinjskega in Triglavskega pogorja). Dve novi nahajališči sta 
na Bovškem – v pogorju Bavškega Grintavca in v Kaninskem pogorju. Mayerjev ušivec 
ima po zdajšnjem vedenju v Julijskih Alpah največ nahajališč v Tolminsko-Bohinjskem 
pogorju. Verjetno je njegovo pojavljanje tudi v Krnskem pogorju in v zahodnih Julijskih 
Alpah v Italiji. 
Slika 3: Mayerjev 
ušivec (Pedicularis × 
mayeri) pod Vrhom 
Hribcev na grebenu 
Rušnati vrh – Meja. 
Foto: Peter Strgar.
Figure 3: Pedicularis 
× mayeri on the ridge 
between Rušnati 
Vrh and Meja in 
the Tolmin-Bohinj 
mountains. Photo: 
Peter Strgar.
Nadmorska višina nahajališč je od 1580 m (Komna) do 2140 m (zahodno od Bavškega 
Grintavca, na grebenu med Malim Grintavcem in Vrhom Brda). Skoraj vedno raste v kamnitih 
subalpinsko-alpinskih traviščih, ki jih uvrščamo v asociacijo Ranunculo hybridi-Caricetum 
sempervirentis. Njihovo vrstno sestavo kaže preglednica 1, v kateri smo uredili popise travišč 
z Malega Raskovca, Malega Grintavca in Malega Babanskega Skednja. Za večino popisanih 
sestojev je značilna prisotnost nekaterih značilnic zveze Caricion firmae (Carex firma, 
Pedicularis rostratocapitata, Ranunculus hybridus, Helianthemum alpestre) in značilnic 
alpinskih resav iz reda Rhododendro hirsuti-Ericetalia carneae (Rhododendron hirsutum, 
Rhodothamnus chamaecistus, Erica carnea). Popisa 1 in 2 v preglednici 1 (Mali Raskovec, 
Mali Grintavec) kažeta na travišča na nekoliko globljih tleh, ostale tri smo naredili na zelo 
kamnitih tleh in strmih prisojnih pobočjih. Ostala nova nahajališča nimamo dokumentirana 
s fitocenološkimi popisi. Primeren čas, da opazimo in prepoznamo tega križanca, je konec 
junija in začetek ali vsaj prva polovica julija, pozneje, v višku gorskega poletja, so primerki 
večinoma odcveteli in težje opazni in prepoznavni.
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 25
Slika 4: Razširjenost Mayerjevega ušivca (Pedicularis × mayeri) v Sloveniji (podatkovna 
baza FloVegSi, seliŠKar et al. 2003)
Figure 4: Distribution of Pedicularis × mayeri in Slovenia (FloVegSi database, seliŠKar et 
al. 2003)
ZAHVALA
Strokovno podporo in nasvete pri pisanju tega članka nam je nudil dr. Branko Vreš, 
skrbnik baze FloVegSi in herbarija LJS. Marija Zupanc je pomagala pri terenskem delu pod 
Bavškim Grintavcem, Jože Lango pa pod Tegoško goro. 
LITERATURA
DaKsKobler, i. & b. vreŠ, 2016 a: Pedicularis julica E. Mayer × Pedicularis rostratocapitata 
Crantz = Pedicularis × mayeri nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus 
Pedicularis L. Wulfenia (Klagenfurt) 23: 241–252.
DaKsKobler, i. & b. vreŠ. 2016 b: Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis × mayeri), 
novem endemitu Jugovzhodnih Alp in zakaj ima klasično nahajališče na Črni prsti in ne 
na Košuti. Proteus (Ljubljana) 79 (3–4): 132–137.
seliŠKar, t., b. vreŠ & a. seliŠKar 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
Notulae ad floram Sloveniae26   
Preglednica 1: Kamnita alpinska travišča z vrsto Pedicularis × mayeri 
Table 1: Stony alpine swards with Pedicularis × mayeri 
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5
Številka  popisa v podatkovni bazi  
(Database number of relevé)
26
95
98
27
74
86
28
69
62
28
69
63
28
69
64
Nadmorska višina v m (Elevation in m)    
18
90
21
30
19
10
18
80
19
30
Lega (Aspect)                                  E SSE S S SSW
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)           25 30 30 25 30
Matična podlaga (Parent material) DA A A A A
Tla (Soil) Re Re Re Re Re
Kamnitost v % (Stoniness in %) 10 10 40 40 30
Zastiranje zeliščne plasti v %  
(Cover of herb layer in %)
E1
90 90 70 70 75
Zastiranje mahovne plasti v %  
(Cover of moss layer in %)
E0
0 0 0 0 0
Število vrst (Number of species)               34 43 41 39 52
Velikost popisne ploskve (Relevé area)   m2 20 40 30 30 30
Datum popisa (Date of taking relevé)          
23
.6.
20
17
9.8
.20
19
7.7
.20
21
7.7
.20
21
7.7
.20
21
Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m
41
41
08
39
73
14
38
24
98
38
25
48
38
24
80
Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m
51
21
41
2
51
36
34
0
51
33
14
8
51
33
12
1
51
33
16
9
Nahajališče (Locality)
M
ali
 Ra
sk
ov
ec
M
ali
 G
rin
ta
ve
c
M
ali
 Ba
ba
ns
ki 
Sk
ed
en
j 
M
ali
 Ba
ba
ns
ki 
Sk
ed
en
j 
M
ali
 Ba
ba
ns
ki 
Sk
ed
en
j 
Caricion austroalpinae Pr. Fr.
Pulsatilla alpina subsp. austroalpina E1 1 + + + 1 5 100
Pedicularis × mayeri E1 + + + + + 5 100
Laserpitium peucedanoides E1 + . 1 + 1 4 80
Pedicularis julica E1 . + + 1 + 4 80
Scorzonera aristata E1 . 1 1 + 1 4 80
Senecio abrotanifolius E1 . + + + . 3 60
Caricion firmae, Oxytropido-Elynion
Carex firma E1 + + 1 + + 5 100
Preglednica 1: Kamnita alpinska travišča z vrsto Pedicularis x mayeri 
Table 1: Stony alpine swards with Pedicularis x mayeri 
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 27
Pedicularis rostratocapitata E1 1 + 1 + 1 5 100
Ranunculus hybridus E1 1 + 1 . + 4 80
Helianthemum alpestre E1 + . + + + 4 80
Saussurea pygmaea E1 1 . . . . 1 20
Gentiana nivalis E1 . 1 . . . 1 20
Salix serpillifolia E1 . + . . . 1 20
Salix alpina E1 . . . . + 1 20
Caricion ferrugineae
Trollius europaeus E1 . 2 + . 1 3 60
Knautia longifolia E1 . . . . + 1 20
Seslerietalia coeruleae 
Achillea clavenae E1 1 + 1 + 1 5 100
Galium anisophyllum E1 . + 1 1 1 4 80
Leucanthemum heterophyllum E1 . . 1 1 + 3 60
Ranunculus carinthiacus E1 1 . . + + 3 60
Potentilla crantzii E1 1 + . . . 2 40
Gentiana clusii E1 1 . . . + 2 40
Nigritella miniata (inc. N. bicolor) E1 + . . + . 1 20
Leontopodium alpinum E1 . . + . + 2 40
Androsace villosa E1 + . . . . 1 20
Festuca norica E1 . . . . 1 1 20
Elyno-Seslerietea
Sesleria caerulea E1 4 3 4 4 3 5 100
Carex sempervirens E1 3 4 3 3 4 5 100
Linum julicum E1 1 1 1 + 1 5 100
Anthyllis vulneraria subsp. alpestris E1 1 + 1 + 1 5 100
Astrantia bavarica E1 1 2 . 1 + 4 80
Phyteuma orbiculare E1 1 + . 1 1 4 80
Aster bellidiastrum E1 . 1 1 + 1 4 80
Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum E1 . 1 1 + + 4 80
Lotus alpinus E1 1 . 1 + . 3 60
Hieracium pilosum E1 + . . + + 3 60
Thymus praecox subsp. polytrichus E1 . + . + + 3 60
Betonica alopecuros E1 . . 1 + 1 3 60
Polygonum viviparum E1 1 1 . . . 2 40
Alchemilla exigua E1 + + . . . 2 40
Bartsia alpina E1 + + . . . 2 40
Hieracium villosum E1 r . . . + 2 40
Daphne striata E1 . 1 . . + 2 40
Globularia cordifolia E1 . + + . . 2 40
Preglednica 1: Kamnita alpinska travišča z vrsto Pedicularis x mayeri 
Table 1: Stony alpine swards with Pedicularis x mayeri 
Notulae ad floram Sloveniae28   
Polygala alpestris E1 . . + . + 2 40
Agrostis alpina E1 1 . . . . 1 20
Nigritella rhellicani E1 r . . . . 1 20
Gentianella anisodonta E1 . + . . . 1 20
Selaginella selaginoides E1 . + . . . 1 20
Euphrasia salisburgensis E1 . . . . + 1 20
Pedicularis verticillata E1 . . . . + 1 20
Scorzonera rosea E1 . . . . + 1 20
Nardion stricate, Juncetea trifidi
Festuca nigrescens E1 . 1 . . . 1 20
Euphrasia minima E1 . + . . . 1 20
Coeloglossum viride E1 . + . . . 1 20
Loiseleurio-Vaccinietea
Arctostaphylos alpinus E1 + . . . . 1 20
Juniperus sibirica E2a . . + . . 1 20
Thlaspietea rotundifolii
Biscutella laevigata E1 + . 1 + 1 4 80
Gypsophila repens E1 . . 1 + + 3 60
Saxifraga aizoides E1 + + . . . 2 40
Heliosperma alpestre E1 . + . + . 2 40
Soldanella alpina E1 . + . . . 1 20
Athamanta cretensis E1 . . + . . 1 20
Phyteumato-Saxifragion petraeae
Potentilla nitida E1 . . + . . 1 20
Saxifraga crustata E1 . . + . . 1 20
Paederota lutea E1 . . . + . 1 20
Saxifraga squarrosa E1 . . . . + 1 20
Bupleurum petraeum E1 . . . . + 1 20
Potentilletalia caulescentis
Valeriana saxatilis E1 . + 1 + 1 4 80
Primula auricula E1 + . . . . 1 20
Festuco-Brometea
Gymnadenia conopsea E1 1 . + . + 3 60
Carlina acaulis E1 . . 1 1 + 3 60
Gentianella ciliata E1 . . + + + 3 60
Prunella grandiflora E1 . + . . . 1 20
Koeleria pyramidata E1 . . . . + 1 20
Betulo-Alnetea, Mulgedio-Aconitetea
Veratrum album E1 . + . + + 3 60
Salix appendiculata E2a . . + . . 1 20
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 29
Rhododendro hirsuti-Ericetalia carneae
Erica carnea E1 . 2 3 3 3 4 80
Rhododendron hirsutum E1 . + 1 + + 4 80
Rhodothamnus chamaecistus E1 . . + + . 2 40
Erio-Pinetea
Carex ornithopoda E1 . . . + + 2 40
Chamaecytisus hirsutus E1 . . . . r 1 20
Vaccinio-Piceetea
Homogyne alpina E1 . + . . + 2 40
Picea abies E1 . . + . + 2 40
Larix decidua E1 . . + . . 1 20
Vaccinium myrtillus E1 . + . . . 1 20
Fagetalia sylvaticae
Lilium martagon E1 + . . + . 2 40
Legenda - Legend
A Apnenec - Limestone
D Dolomit - Dolomite 
Re Rendzina - Rendzina
Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is 
presented) 
Fr. Frekvenca v %  - Frequency in % 
iGor DaKsKobler, Peter strGar, Polona strGar, branKo zuPan, brane anDerle, 
tinKa bačič & siMona strGulc KraJŠeK 
Corallorhiza trifida Châtel
Nova nahajališča v submediteranskem območju Slovenije, novost za floro Slavniškega 
pogorja in Čičarije
New localities in the sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia, novelty 
for the flora of the Slavnik mountains and Čičarija
0449/4 (UTM 33T VL14) Slovenija: Primorska, Slavnik, Grmada, osojno gruščnato pobočje, 
pionirski gozd črnega gabra (Hylocomio-Ostryetum nom. prov.), 920 m n. m. Det. I. 
Dakskobler, 28. 5. 2021, avtorjeve fotografije.
Corallorhiza trifida je evrosibirsko-severnoameriška vrsta, ki v Sloveniji uspeva v 
alpskem in predalpskem fitogeografskem območju, posamezna nahajališča pa so tudi v 
dinarskem, preddinarskem, subpanonskem in submediteranskem območju (JoGan et al.