Še enkrat: Najprej jim dajo, potem vzamejo prostore
Vnmt0 uredniitvo »mo prad krmtklm dobU pte/no iUrih atm-novalcmr G0nškov» pfotimtM8 h KS 7. Mptemter. Ogtaiajo aa nm ptamo bralcav z nmalo-vom: •Najpra/Jlm da/o, pottm pa vzamafo proatora: (Zbor občanov it 2, 26. Januarja 1962.) Ptamo t Gllnškovm plo-ščadl 8 obfmrtlmmo v cahU:
Glede na naraščanje mladin-skega kriminala, žal tudi v naši družbi, lerja omenjeno pismo, kakor tudi pripis uredništva nanj. dopolnilo. Pripis uredniš-tva v toliko, ker tudi manjpou-čen bralec lahko začuti, da se urodništvo ni potrudilo -iti stvari do dna' in se pogovoriti z obema -fafcoroma- Estetski in kulturni nazori Ijudi so ra-zlični in jih ne velja oporekati nikomur, naitevati primere možnega ali že obstoječega so-titja, ob nezadostno preverjeni
situaciji, pa lahko naredi več škode kot koristi, saj vsi vemo, kako se lahko in tudi sa. razli-kujejo sestave stanovalcev sta-novanjskih hiš (Štepanjsko na-selje ne izključuje podobnlh napak v drugih soseskah).
Zato phzadeti stanovalci Glinškove ploščadi 8 prosimo za objavo celotne phtoibe, ki stno jo naslovili na poravnalni svet Krajevne skupnosti -Urške ZatSar- spomladi leta 1980. ZADEVA: PRITOŽBA NA SPRE-MEMBO NAMEMBNOSTI ZA-SILNEGA ZAKLONIŠČA VSTA-NOVANJSKI HIŠI GUNŠKOVA PLOŠČAD 8. UUBUANA
Podpisani Fatur Slavka. Ver-bovšek Marija, Cankar Ana in Verbovšek Anton, vsi stanujoči na Glinškovi ploščadi 8 Ljublja-na, naslavljamo na Poravnalni svet pritožbo in istočasno pro-simo, za rešitev problema. kije v naši hiSi nasial s preureditvijo zasilnega zaklonišča v kleti I. v •igralno- oziroma •mladin-skc sobo. Menimo, da bi mo-rali povabiti na razgovor, poleg prizadetih strank, tudi sedanja-ga in prejšnjega predsednika HS; eventualno pa tudl opraviti ogled na mestu samemu.
Utmmetitttv prltožba:
Letos jeseni jg HS samovolj-no, brez soglasja zbora stano-valcev in s tem phzadetih strank, opravil omenjeno spre-mambo namembnosti. Tedajni nihča pomislil na to. da otroke ni mogoče utesniti v majhnem prostoru z mizo za namizni te-nis injim datičasovno omejitev - 2 uri dnevno za igranje. Zato tudi nihče ni pomislil na nevz-drino situacijo. ki jo predstav-IJa za nas. starejše stanovalce, hrup in ropot pod nami, saj mladina uporablja za, »igro-vsa mogoče rekvizite (nogo-metno žogo, star otroški vozi-ček...) in miru ni včasih ves čan.
Res je, da so otroci, pred-vsem v slabem vremenu, ovira-ni prt igri. toda če nanje niso mislili artiitokti, to napako po-pravlja šola, prav gotovo pa bi bila tudidoOnoststariav.dase otrokom posvetijo vsaj tiati kra-tekčas. ko le-ti pridejo izšole (obiCajno pozno popoldne). SpraSuJamo sa. ali na bi bilo možno in bolje, če bi otrod (mladina) svoj višek enorgije sproščali v telovadnicl šole, ki je v neposredni bližini. in bipri-pomogli k razvoju šotskega športnega dmštva ali katerega-koli dntgega npr. literarnega. Večtnašolaetrudi. dabiotroka pravilno usmerila že od mladih nog, pod strokovntm vod-stvom; to pa na bi mogli trditi za 'mladinsko' aobo, kakršna je v naši hiši, kjar so otroci brez kontrola. prepuščeni sami sebi. Vsaka stvar ima svoj namen, obseg in vsobino in ravno pri otrocih ne smajo biti rešitve za-radi rešitev.
To ao ideje. kako pomagati otnkom. kajtf nikakor jim na
želimoomejevati svobode igre in gibanja. Toda tu so tudi pra-vila družbe kot take, na katera se otroci tudi morajo privajati od mladega, in, ki hkrati ščitijo vsakega posameznika. In ravno zaradi teh nepisanih, v našem primeru pa tudi pisanih (sklepi II. sestanka HS, 14/12-1977) pravil, se čutimo podpisnice še bolj ogrožene. Tudi če odmisli-mo leta, ki jihježe načela bole-zan, svoje pa je pustila tudi NOB, menimo, daje traba mla-dini dati tak prostor, kjer na bodo motili nikogar, ali pa vse anako (če že morajo imeti 'mladinsko- sobo, kajti nobe-na od nas ni ob podpisu stano-vanjske pogodbe posebej izra-zlla željo po ropotu in kričanju, kakršnega moramo prenašati sedaj).
Žal rešitev v okviru HS ni bila možna; zdi se celo, da je dobil problem negativen znaCaj, žal zaradi nerazumevanja in ten-dencioznosti posameznikov, ki ne razumejo vloge širše druž-bene skupnosti in na morejo iz svoje ozkosti. K vsemu bi doda-li, da je problem postal ponov-no aktualen sedaj, po skoraj dveh letih. ko je avtorica, v na-slovu omenjenega pisma po-stala predsednica HS. Ali se bralcem na vsili misel, da bi
morali najprej stanovalci, star-ši, ustvariti medsebojno, ne-spalno sožitje, ne pa da. boljali manj zaprti, rešujejo svojo čast in ugled s -kuliso mladinske sobe-7 Konec koncev je na-men celodnevne šole ta, da otrok opravi šolske obveznosti pod strokovnim nadzorstvom in se vključuje v izvenšolske aktivnosti, čas, ki ga preživi do-ma. 'bucbn« Je aorazmerno kratek in ta čas naj bi izpolnlla druiina in ko je njeno delo opravljeno, otroku praktično ne ostana časa za pohajanje. Toda če družina ni zaiivela, ni živa, trdna, pripravljena živeti, ne more bitl dober temeljni ka-men s katarim bi oblikovali do-bro sosesko ali čo hočate krea-tivno sotitje stanovalcev.
Slavka Fatur,
Marija Varbovsek,
Ana Cankar
in Anton Vorbovšek
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Nl naš namtn razrašavatl »por» »tanovalcav v ttolpnlcl Gllntkov ploiiadl 8 Y krajiv-nl »kvpnotU 7. taptambr. Tu-dljil našm naloga, na dolžnott na praYlca, da vaUlmo stano-»alcam zamlaal o mladlntkam Uubu, da /Ih praprtčamo, da mora/o Imati mladinikl klub ia lato, kar /• v hUI, kjar /• Yač kot 80 ttrank, vaHko mladlh, U a* nlmajo kmm dmtt Nl nai na-man opradalfa^aO ta aHJapa-matno najpro/ mladlm dati mladlntU klub, aobo, kjar m ŠBhko zoinfOi potant pt Jfnt t& proator pnproato vz»U, kar pač otrocl kri&lo. V d*Yatam članu hlinaga »vata alear za-/»* pflto, da krkfmn/* otrok po hodnlklh nl tk>YOl/ano, da (udf tkakanl» po atrl/lh In plnanja na tarato nad vhodom nl do-YO//0no. Toda, kako otroka praprtčaU naj šapata/o, čm ša »tanfšl tuH/o drvg na drugaga In to na la podnail, paL pa tudi poooH? Pa atmn/it počnojo t* martlkal drugmga. Tudl pr»-tmpalo m, da morm potradova-U mUca, čtpnv W tmgm na un^fpočatt.
V ton pravllnlku tutH piia, dm Ja matan/a raznlh pradma-toY atazf okno prmpovdano. Pr*povdanof»i+a,todazat0-imc# pf9o MMrofn 90 t9nwtfHo zmavln/mnm. In i» man/kaj potnajo vrH atanovalcl (odra-tt/X karl»pnpa*Mdmi>o. Vrta-Jo Y bHonako atmno po 21. uri, čmpnY n» b/ ait—O. Inamlnša MteM0iM«*m«...
KaJpndlmgmme?Dm altkrm-ganl ttranl —ž»ta v rokm In «*fMMti pnmkf; U amo ga pndlagallža Y pnHnfUmvU-U. Ma/ Imajo mladt avof mta-tMnaU Uub, tt^r/lm bodo ia kako hHm zratllčazglavo. To-da naj bo z nfml vadno man-tort In koi Y*n, ga Yfj hiii ia Imajo. Pm *• pripravlfrn/» d0-laUzmlatšmL
J0 H tako, cto m moralo Y Y*#hUJ-kotfiHolpnicana
Gllnikovl ploiiadl 8 - IJudJa mad »abo vai pogovaijatl In ptadvm razumaO drug ttru-gtga. Zaka/ *o »tarajii tako proti mladlntkamu klubu, za-ka/ /Ih tako zalo motl glatan tmth mladlh IJudl? In all bl motmtt do davala ur» vtl šapa-latt? Pravpa bl **vada bllo, da U — mlmdl Y fYoflh prostorth driall določanlh pravll In reda, da bl lahko Y mlru ilvall, vtvo-fh ttanovan/lh tudl tlaU, kl sta-nulafo nad mladlnsklm klu-boml To pa pomant, da morajo alrop Uollratl In »vofo glaabo poaluiatl la tako glatno, da bodo oalall stanovalcl n«mo-tano dalall all počlvall.
Ja, lahko ja govortV, kakopa naj aa tprti atranl vaadata In aporazumata? Pnproatol Mo-rata aa, aa/ $a vandar na bodo grdo glmdall ceto vačnott, aaj Hvljo Y latl hlill In zakaf, ta ankrat aprašujamo, vlaUhpro-atorth ankrat na tadan na bl mogll poaadaU tudl atara/il IJudJe In •• o čam tproščano pomanltt, šahlraO, vračl karta all ka) podobnaga. Nlao oaam-l/anl tamo mladl, tudl na ata-njia lludl nail arhltaktl po-zabtja/o, ko načrtu/a/o »palna aoaaaka kot Ja la pii Ruakam carju.
Bo vaia naaladn/a plamo bolj opttmlaOčno? Nam boata plaall: prtdltm k nam na oblak, da vam pokažamo Imanltan klub za mlada In atarajaml
Nič se ne premakne
V Ravbarjevi ulici 5 smo skupnost stanovalcev ustano-vili 27. oktobra 1981 sprejeli vse potrebne dogovore in pra-vilnike o poslovanju in o tem obvestili našo stanovanjsko skupnost. Vsa ta zadnja leta smo že poslovali samoslojno, si nabrali precej izkušenj, sta-novanjska skupnost pa je o na-ših dvanajstih stanovalcih ime-la samo toliko evidence, da je s sedm/m nosilcem stanovanjske pravice v družben/h slanova-njih na 6 mesecev dostavljala položnice za plačevanje sfana-rine. Trikrat smo v teh let/h do-stavili podatke o petih etažnih lastnikih, kar pa je ostalo brez odz/va.                                       *¦
Skupnost stanovalcev smo de;ansko hoteli ustanoviti že mnpgo prej, saj je zakon pre-dvidel enoletn/ rok za temeljite spremembe samoupravne or-ganiz/ranostf pri gospodarjenju s stanovanjskim fondom. Prou-čevali smo predpise, na katere so nas kar prizadevno opozar-jati priročnki za poslovanje skupnosti stanovalcev. Za sep-tember napovedano posveto-vanje s predsedniki hišnih sve-tov smo v naši krajevni skupno-sti dočakali šele konec decem-bra. Msdtem smo ie posredo-vali stanovanjski skupnosti prepise našifi splošnih aktov, skupno s podrobnim opisom dogovorjenega poslovanja, s fi-načnim planom, prikazom ce-lotnega knjiženja za konkretno leto 1982 in zaključnim raču-norn, vse kot neka/c vzorec za poslovanje samostojnega hiš-nega sveta, kot ga zahteva za-kon. Razpoložljivi priročniki namreč o tem niso prav ničesar konkretnega prispevali.
Decembrsko posvetovanje s predsedniki hlšnih svetov nas je močno razočaralo. Predstav-niki naše stanovanjske skupno-sti so nas lahko samo iniormi-rali o tem, da obstoja predlog po katerem bi vse ostalo pri starem. Na vprašanja predstav-nikov satnostojnih hišnih sve-tov, kakršne zahteva zakon, ni-so bili pripravljeni. Obljubljali so posebna posvetovanja in nas prepričevali, da ne bi sme/o biti ovir za poslovanje, kot ga zahteva zakon. Posebnega po-svetovanja še nismo dočakali, dobivamo pa vtis, da v osnovi določena vprašanja hišne sa-mouprave še niso dosti razči-ščena.
Ob nastopu Jeta 1982 smo se ponovno obmili na našo stano-vanjsko skupnost z zahtevo po potrebnih osnovah za poslova-nje skupnosti stanovalcev, kot smo ga sprejeli na zborustano-valcev. Gre dejansko samo za določeno razširitev obsega po-slovanja, ki smo ga vsa ta zad-nja leta že imeli. Potrebni so nam bili podatki o tem, kaj in koliko odvajamo iz stanahn za amortizacijo, kaj za združena sredstva vzdrievanja in kaj osfane hiši za stroške upravlja-nja, tekočega vzdrievanja in druge stroške, ki se krijejo iz stanarine. Zakon je namreč pri-
nesel določene spremembe v pogledu stroškov, ki se krijejo iz stanarine in to z veljavnostjo od začetka februarja 1981, t. j. ie za leto dni. Tako se d/mni-karske storitve krijejo iz sred-stev stanahn kot »funkcicnalni stro&ek«. Isto velja za stroške redne deratizacije, ki smo jih prej krili iz sredstev tekočega vzdrževanja. Tudi hišniška opravila se po novem krijejo iz funkcionatnih stroškov, t. j. iz stanarin. Vendar se hišni sveti zastonj obračajo na stanovanj-sko skupnost za refundacije teh stroškov, Vsi ti obračuni, priprava programov investicij-skega vzdrtevanja; so v veli-kem zaostanku.
V prvi polovici februarja smo dokačakali nov poziv naše sta-novanjske skupnosti, naslov-tjen na »t/ste hišne svete, ki še niso pristopili formiranju skup-nosti stanovalcev«. Očitno je, da gre še vedno vse, kar bišni sveti naslovijo na svojo stano-vanjsko skupnost, v pozabo, saj smo se v večletnem poslo-vanju na (o že kar navadili. Po omenjenem pozivu se krivda za majhen odziv pri reorganizlra-nju hišne samouprave pripisuje •preangažiranosti predstavni-kov družbenopolitičnih organi-zacij z delom v krajevni skup-nosti«. No, v naši krajevni skupnosti smo sicer imeli pre-dvideni posvet s predstavniki hišnib svetov, vendar aktivisti na področju hišne samouprave pri najboljši volji niso mogli do-biti od stanovanjske skupnosti potrebnih pojasnil za akcijo. Dobili smo vtis, da gre za preangažiranost stanovanjske skupnosti na vprašanju ali bo-mo ime/i občinske skupnosti ali samo eno mestno. Zakon pre-dvideva eno ali drugo, vidimo pa, da evidentiramo kandidate za eno in drugo.
Ponovni poziv postavlja stro-kovne službe za nadzor nad za-konitostjo poslovanja skupno-sti stanovalcev, kar je očitno v nasprotju z zakonom. Rečeno je tudi, da je stanovanjska skupnost formirala evidenco vseh aktov in kontrolo zakoni-tosti. Vzorci takih aktov so bili objavljeni v priročnikih. Veči-noma gre za splošno znane ak-te, pa smo že na našem posve-tovanju s predsedniki hišnih svetov predlagali poenostavi-tev postopka sprejemanja, brez posebn/h dolgovezn/h javnit) razprav. Po našem mnenju bi zaslužil javno rapravo pravilnik o knjigovodstvu, kakršnega priporočajo priročniki,_?aj v ve-liki meri onemogoča izvajanje zakona o stanovanjskem go-spodarstvu, o čemer je »Zbor občanov« že poročal.
Pri takih pogojih uveljavlja-nja samostojne hišne samou-prave vsekakor ni presenetlji-vo, da imamo tako s/ab odziv na formiranje skupnosti stano-valcev. Vse naj bi se končalo pri samem formalnem sklepu o ustanovitvi, gospodarjenje pa naj bi ostalo pri starem. Naši stanovalci družbenih stanovanj so npr. sedaj, koncem meseca dobili poziv za »p/ačanje me-sečnih obveznosti za stanova-nje po elementih inkasa od 1. do 10,« od stanahne do stro-škov vseh hišnih opravil. čaka-mo torej samo na poziv za pod-pisovanje pogodb za vsa hišna opravila, v interesu neke na-mišljene sistemske rešitve.
Predsednik hišnega sveta V. Kovač
PRIPIS UREDNIŠTVA: Priča-kujemo odgovor stanovanjske skupnosti.