Predlog Na podlagi 47., 62., 63., 139., 140. in 141. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 12., 15., 18. in 20.) in 183. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) ter odloka o pripravi družbensga plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1986—1S90 (Uradni list SRS, št. 14/84) je skupščina ob-čine Ljubijana-Šiška na osnovi smernic za pripravo druž-benega plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 na ................ seji zbora združenega dela, na ................ seji zbora krajev- nih skupnosti in na................seji družbenopolitičnega zbora dne................................................sprejela DRUŽBENI PLAN občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 Z družbenim planom opredeljujemo temeljne usmeritve, ki so širšega družbenega pomena za zagotovitev hitrej-šega in skladnejšega družbenoekonomskega razvoja ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990. Nadaljnji razvoj temelji na sprejetih razvojnih ciljih, usmeritvah in nalogah samoupravnih organizacij in skupnosti in na raz-vojnih usmeritvah mesta Ljubljane, SR Slovenije in SFRJ za to plansko obdobje. . . ¦ I. SKUPNI CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOM-SKEGA RAZVOJA Na podlagi sprejetih izhodišč opredeljujemo naslednje skupne cilje in usmeritve družbenega razvoja občine: 1. Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov: — razvijali in krepili bomo politični sistem socialistič-nega samoupravljanja v vseh temeljnih skupnostih, — krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno spora-zumevanje, — dograjevali komunalni sistem in približevali krajevno samoupravo občanom, — dograjevali organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti tako, da bodo postale učinkovit sestavni del družbene reprodukcije, — izgrajevali sistem samoupravnega družbenega plani-ranja za zagotavljanje celovitejšega gospodarskega, soci-alnega in prostorskega razvoja občine, — krepili vse oblike sodelovanja z ostalimi občinami v mestu, regiji in posebej s pobratenima občinama Kar-deljevo in Kavadarci, — razvijali vse oblike prostovoljnega dela. , 2. Cilji gospodarskega razvoja so: — odločno in dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, — večje vključevanje v mednarodno delitev dela, — nadaljnji razvoj industrije, zasnovan na postopni mo-dernizaciji tehnologije, vključevanju dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela in usposabljanja kadrov, — tesnejše povezovanje med proizvajalci surovin in proizvajalci finalnih izdelkov na principu dohodkovnih odnosov, — povečanje kmetijske proizvodnje na domačih osno-vah, tako da bomodosegli čimvečjo samooskrbo s hrano, — povečanje produktivnosti dela v gospodarstvu, druž-benih in drugih dejavnostih, — racionaliziranje vseh vrst stroškov in porabe, uved-ba sistematične kontrole in izboljšanje poslovanja vseh OZD s poudarkom na izkoriščanju notranjih rezerv, zlasti z organizacijskega vidika, — gibanje vseh oblik porabe mora ostati v okviru re-alno doseženega dohodka, — dopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, da bo bolje vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo, — spodbujanje inventivne dejavnosti ter njena uvelja-vitev v vseh oblikah proizvodnega procesa, — povezovanje industrije z drobnim gospodarstvom in pospeševanje storitvene obrtne dejavnosti, — saniranje in nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti, ki bo usklajen z gospodarskimi možnostmi. 3. Cilji na področju prostorskega in komunalnega raz-voja so: — racionalna in smotrna namenska raba prostora in v prostoru usklajeni razvoj posameznih dejavnosti, — varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, — izboljševanje okolja in preprečevanje njegovega na-daljnjega razvrednotenja, varovanje naravnega in pridob-Ijenega bogastva ter naravne in kulturne dediščine, — zagotovitev enakovrednih življenjskih pogojev prebi-valcev, predvsem v lokalnih centrih z razmestitvijo ustrez-nih bivalnih, proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in komu-nalnih dejavnostih, zelenih in drugih površin ter zagoto-vitev ustrezne organizacije prometa, — zagotovitev pogojev za višjo raven gospodarjenja z vodo ter boljšo porazdelitev te dobrine v prostoru med mestnim in primestnim delom ter izboljšanje ukrepov za nadaljevanje saniranja vodonosnih območij, — nadaljevanje procesa racionalizacije porabe vseh vrst energetskih surovin in energije z doslednim izvaja-njem ukrepov za zmanjševanje porabe energetskih suro-vin in energije na vseh nivojih porabe, — zagotavljanje kvalitetne gradnje, zlasti upoštevaje merila za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, ozi-roma za zmanjšanje njihovih posledic, — zagotovitev boljše koordinacije vseh dejavnikov na področju stanovanjske gradnje za pravočasno in v dolo-čenih terminih planirano pridobitev in opremljanje stavb-nih zemljišč, stanovanjske gradnje, sočasne gradnje ob-jektov socialnega standarda in drugih spremljajočih ob-jektov, — načrtovanje in uresničevanje programa stanovanjske graditve za pokrivanje tekočih potreb, zmanjševanje sta-novanjskega primanjkljaja iz preteklih let in za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije ter barakarskih naselij, — skrbno ravnanje z odpadnimi surovinami. 4. Cilji socialnega razvoja: — prednostno bomo razvijali dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, osnovnega zdravstva in raziskovanja, — skrčili bomo nekatere programe in jih uskladili z materialnimi možnostmi, zaostrili nekatere standarde in normative ter izboljšali izkoriščenost delovnega časa, organizacijo dela in gospodarnost poslovanja v družbenih dejavnostih, — postopno bomo uveljavljali enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih z doseženim v gospodarstvu, — prednostno bomo vzdrževali obstoječe objekte in sanirali pomanjkljivosti objektov, zgrajenih iz samopri-spevka II. in III., — dogradili bomo merila in kriterije za financiranje skupnih nalog na ravni republike v dejavnostih: izobraže-vanje, otroško varstvo in zdravstvo. 5. Cilji na področju družbenega sistema informiranja: — z uvajanjem sodobne informacijske tehnologije bomo modernizirali poslovanje v organizacijah, skupnostih in upravnih organih ter s tem povečali učinkovitost dela; uvajali bomo enotne programske pakete AOP za posa-mezna področja, ki bodo oblikovani in usklajeni na ravni republike, s čimer bomo odpravili podvajanja evidenc in informacijski sistem prilagodili potrebam OZD, KS, SIS in DPS za potrebe upravljanja, poročanja in planiranja, — pri nadaljnji izgradnji informacijskega sistema v ob-čini bomo uporabljali predvsem baze podatkov poobla-ščenih informacijskih služb, sami pa bomo zbrali in obde-lali le tiste podatke, ki ne bodo zajeti v obstoječih bazah podatkov. 6. Cilji na področju splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite: — povečali bomo skupne obrambne in samozaščitne sposobnosti v občini kot sestavni de| družbenega razvoja ob zagotavljanju povezanosti vseh sestavin splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite glede na prostor- ske, kadrovske, materialne in druge možnosti, potrebe in proizvoda, z rastjo teh sredstev pa bo možno usklajevati . razmere. rast osebnega dohodka na delavca z rastjo produktivnosti Za uresničitev teh ciljev moramo povečati proizvodnjo in zaustaviti upadanje realnih osebnih dohodkov, z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, z dodat- — sredstva za skupne in splošne družbene potrebe ter nim produktivnim zaposlovanjem, z izboljšanjem kvalitete za druge namene bodo zaostajala za rastjo družbenega gospodarjenja ob upoštevanju tržnih zakonitosti in eko- proizvoda, nomskih kriterijev gospodarjenja ter aktivnim povezova- — sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne njem vseh gospodarskih subjektov v celotnem jugoslovan- osnove dela bodo ob taki politiki delitve družbenega pro- skem prostoru. izvoda naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda. Optimalno izkoriščanje vseh domačih materialnih in Dosežena stopnja razvoja in struktura gospodarstva za- človeških zmogljivosti za čim širše vključevanje našega htevata takšno temeljno usmeritev na področju zaposlo- gospodarstva v mednarodno delitev dela je eden od bi- vanja in kadrovske politike, da bomo vodili politiko pro- stvenih pogojev uspešnega in stabilnega družbenoeko- duktivnega zaposlovanja in politiko polne izkoriščenosti nomskega napredka in mora biti naša trajna strateška kadrovskega potenciala. Dodatno zaposlovanje predvide- usmeritev. vamo v tistih gospodarskih organizacijah, ki bodo izvajale . < ' ¦ prioritetne programe za izpolnjevanje planskih nalog, pri lem dosegale nadpovprečne dohodkovne rezultate ter po- II. MATERIALNI OKVIRI GOSPODARSKEGA RAZVOJA večevale ob aktiviranju investicij svoj fizični obseg proiz- vodnje in konvertibilni izvoz. V gospodarstvu in družbenih Gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška bo v srednjeroč- dejavnostih bomo zniževali delež zaposlenih pri nepro- . nem obdobju 1986—1990 ohranilo dokaj dinamično go- duktivnih in administrativnih delih, povečali pa delež za- spodarsko rast. Družbeni proizvod se bo letno povečal poslenih v proizvodnem delu, izobraževanju in znanstveno- za 2—3 %, za kar bo potrebno dosegati 4,5—5,5 % rast raziskovalnem delu. ' fizičnega obsega industrijske proizvodnje in 8—9 % rast Posebno pozornost bomo namenili zaposlovanju mla- skupnega izvoza. Predvideno rast družbenega proizvoda dine, pripravnikov in invalidov, izboljševanju kvalifikacij- bomo dosegli s povečanjem produktivnosti dela (1—2 % Ske strukture zaposlenih s prilagajanjem izobrazbene letno) in s produktivnejšim zaposlovanjem (1 % letno) ter strukture razvojnim in novim tehnološkim zahtevam, uskla- . z intenzivnejšim in kakovostnejšim izkoriščanjem novega jevanju šolskega izobraževalnega sistema potrebam zdru- in že obstoječega proizvodnega, kadrovskega in znan- ženega dela in uveljavljanju kadrovskega štipendiranja v stveno raziskovalnega potenciala. Predvidena rast splošne združenem delu kot elementa dolgoročnega kadrovskega porabe bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. planiranja. V kadrovski strukturi se bo skladno s potrebo _,. ., .. . .. . . . .... . . po prilagajanju tehnološkemu razvoju ob večji uporabi Dmamika rast, druzbenega pro.zvoda po podrocjih dejav- ^^ Lv{,ntjvnosti in inovacij povečJa| de,ež stJrokovnega nos kadra med vsemi zaposlenimi. ' • ¦ . • ^ ¦ «Is 1Qnn 10n_- 1QQn L m™ III. NALOGE IN USMERITVE PO POSAMEZNIH POD- ¦ 1980 1985 1990 0 a . nQQJm o.{J? 1. Ekonomski odnosi s tujino Industrija 59,2 61,3 64,3 3,5 Dolgoročno in ekonomsko učinkovito neposredno in po- Kmetijstvo in ribištvo 1,1 i|o 1,0 2^5 sredno vključevanje v mednarodno delitev dela je temelj- Gozdarstvo __' __' __' __' na usmeritev za doseganje predvidene stabilnejše gospo- Vodno gospodarstvo — 0,0 0,0 2,5 darske rasti. Razvojne potrebe gospodarstva in širše Gradbeništvo 4,1 2,1 1,5 __4^0 družbene skupnosti terjajo tudi v obdobju 1986—1990 po- Promet in zveze 10,7 10,2 9,7 1,5 večanje izvoza blaga in storitev, ki bo hitrejša od rasti Trgovina 12,4 11,7 9,6 __1,5 družbenega proizvoda. Po projekciji skupnega izvoza bla- Gostinstvo in turizem 1^3 1 '0 i!o 3,0 9a in storitev na osnovi elementov temeljnih nosilcev pla- Obrt 6,9 5,8 5,9 2,9 niranja in ob predpostavki, da se pogoji gospodarjenja Stanovanjsko-komunalna in dsvizni sistem ne bodo bistveno spremenili, planiramo dejavnost 1,8 1,7 1,7 2,5 8—9% povprečno letno rast skupnega izvoza in 10% Finančne in druge poslovne ' rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. storitve 2,3 5,0 5,1 2,7 Možnosti za uvoz repromateriala, opreme in blaga za Drugo gospodarstvo 0,2 0,2 0,2 —0,5 široko potrošnjo bodo tudi vnaprej odvisne od doseženih ——~—:------;------—;------;-----TITZ----Tr^. TZTT.-------^~ rezultatov pri izvozu blaga in storitev na konvertibilne Druzbeni proizvod skupaj 100,0 100,0 10O0____2,5 trge Organizacije združenega dela bodo s povezovanjem z domačimi proizvajalci zmanjšale odvisnost od uvoza Glede na to, da po področjih planiramo različne stop- tehnologij, surovin in reprodukcijskih materialov. V struk- nje rasti družbenega proizvoda in nove investicije, pred- turi uvoza bo imel prednost uvoz opreme, predvsem tiste, videvamo, da bodo v obdobju 1986—1990 dosežene struk- ki je nujno potrebna za povečanje izvozne dejavnosti in turne spremembe. V družbenem proizvodu gospodarstva prestrukturiranje gospodarstva. se bo povečal delež industrije, obrti, finančnih in drugih Povečanje izvoza bo temeljilo na dolgoročni ekonomski poslovnih storitev, zmanjšal pa se bo delež gradbeništva. motiviranosti organizacij združenega dela za izvoz ter iz- . ¦ V delitvi družbenega proizvoda bomo kot osnovno boljšanju konkurenčne sposobnosti izvoznikov, kar bomo usmeritev uresničevali krepitev materialne osnove dela in dosegli z ustreznimi ukrepi in instrumenti ekonomske po- izboljšanje položaja gospodarstva, ki bo temeljila tako na litike, z združevanjem sredstev za spodbujanje konverti- realni rasti družbenega proizvoda kakor tudi na smotrnih bilnega izvoza, s selektivnim zmanjševanjem obveznosti odločitvah o njegovi delitvi. Sanacija problemov pretekle- izvoznikov na konvertibilno področje, omogočanjem zame- ga obdobja, vračilo zapadlih obveznosti, zagotavljanje njave iztrošene opreme tudi iz uvoza in s posojili za iz- trajnih virov obratnih sredstev in nujnost povečevanja vozno usmerjene programe, predvsem pa s politiko tečaja akumulacije, s katero moramo ustvariti pogoje za stabil- dinarja. nejši razvoj, bodo usmerjali gibanje vseh oblik porabe Ob tem se bomo zavzemali, da bodo izvozne spodbude družbenega proizvoda. Te bodo v globalu naraščale po- namenjene predvsem za spodbujanje izvoznikov pri prido- časneje oziroma največ skladno z rastjo družbenega pro- bivanju novih tržišč ter diferencirane glede na stopnje izvoda, da bomo tako omogočili rast sredstev za repro- obdelave izdelkov, ki jih izvažajo. dukcijo, ki bo hitrejša od rasti družbenega proizvoda. Organizacije združenega dela morajo za dosego ciljev Projekcija delitve družbenega proizvoda temelji na na- na področju ekonomskih odnosov s tujino prestrukturirati slednjih stališčih: proizvodnjo oziroma proizvodni asortiman in proizvajati iz- — sredstva amortizacije bodo naraščala hitreje od druž- delke višje stopnje predelave in storitve, ki so konkurenč-benega proizvoda, ne na tujih trgih. — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo de- Za uspešnejši nastop in prodor na tuja tržišča je po-lavcev bodo naraščala počasneje od rasti družbenega trebno voditi selektivno politiko zaposlovanja in kontinu- 4 , .. - . . ......... iranega usposabljanja delavcev, ki delajo na področju mene. Industrijske organizacije združenega dela se bodo zunanje trgovine. tesneje povezovale s proizvajalci surovin in polizdelkov, Glavni nosilci izvoza bodo organizacije združenega dela, drobnim gospodarstvom in trgovino ter dajale večji po- ki so si z dosedanjim razvojem zagotovile ustrezne pro- udarek trženju. Razvoj industrije bo temeljil tudi na dina- izvodne programe, ki so malo odvisne od uvoza surovin mični rasti konvertibilnega izvoza izdelkov višje stopnje in tehnoiogije ter se lahko na osnovi domačega znanja prcdelave. in surovin pospešeno vključujejo v mednarodno delitev Nadpovprečno rast proizvodnje v občini bodo v obdob- dete- ju 1986—1990 imele industrijske panoge na naslednjih pro- To bodo predvsem organizacije združenega dela s pod- gramitr tekstilne, lesne, pap.rne in zmlske industr.je. skih ^bjektov nLerično krmil enih težkih obdelovalnih Z razvijanjem visjih oblik mednarodnega ekonomskega . . ' ' sodelovan;a. raznih oblik proizvodnega sodelovanja z raz- _[ ' e,ektrotehnični industriji: proizvodnja aktivnih in J ' vjcmcv ucia. tvorbo m racionalizacijo porabe energije, za avtomatiza- Organizacije združenega dela v občini Ljubljana-Šiška cjj0 v prOmetu, za numerično krmiljenje in vodenje indu- planirajo v letu 1990 izvoz blaga in storitev na konverti- strijskih in drugih procesov ter za nadzor objektov, ¦ bilno področje v visini: , _v kemični in farmacevtski industriji proizvodnja fil- trov, visokokakovostnih tehničnih laminatov, kompozitnih 1. ISKRA AVTOMATIKA 56,100.000 3 materialov, sendvič-tesnilnih materialov, lepil, novih vrst 2. TZ Litostroj 46,800.000 S sintetičnih sond, premaznih sredstev, predelava duropla- 3. ISKRA Center za elektrooptiko 37,100.000 S stOv, proizvodnja osnovnih substanc in zdravil, 4- ^EK 25,242.000 S — v tekstilni industriji proizvodnja novih sodobnih kva- ¦ 5. AGROSTROJ 18,056.000 S litetnejših in modernejših tehničnih in ostalih tkanin ter 6. SLOVIN-SLOVENIJAVINO ' 17,795.000 S končnih tekstilnih proizvodov. 7. DONIT ... - 15,690.000% « hitrejši rasti fizičnega obsega industrijske proizvod- 8. ISKRA Mikroelektronika . -- . 12,000.000 S nje ^0 prispevalo tudi izvajanje posameznih programov v 9. AERO Tovarna celuloze . kovinsko-predelovalni, lesni in živilski industriji. m papirja Medvode v" 11,619.000 8 v obdobju 1986—1990 organizacije združenega dela 10. ISKRA SP TOZD TV Przanj 11,600.000 S planirajo 119 investicijskih projektov v skupni predračun- 11. COLOR ¦ ¦• , . 11,335.000 5 ski vrednosti 84.934 mio din po cenah iz leta 1984, kar 12. ISKRA Elektrozveze _ • 11,000.000 S znaša približno 152.881 mio din po cenah iz leta 1985. 13. GORENJE TIKI . / 10,892.3583 Industrijske organizacije načrtujejo 77 investicij, od 14. DEKORATIVNA ;. , - 10,310.000 S tega 74 na področju občine in 3 izven območja občine: 15. ISKRA IEZE , . 9,560.000 S (SE _ T0ZD HE Medvode — izgradnja hidroelektrarne 16. ISKRA COMMERCE ' ¦ Mavčiče; Iskra IEZE — TOZD Feriti — modernizacija in Zastopstva tujih firm (storitve) - , 4,000.000 S razširitev obrata Ljubno, ŽG PEP — objekt za enoto vzdr- ; 17. ISKRA DO ZMAJ > ' 3,800.000 S ževanja elektroenergetskih naprav). 19' pAp ¦ - .' 2'913OOOS Večje investicije organizacije združenega dela planirajo 20 ISKRA AVTOELEKTRIKA ' na Področiu prednostnih investicijskih panog in sicer: TOZD Tovarna žarnic • 2,534.000 $ — strojegradnje (Litostroj, ŽG Mostovna), 21. RAŠICA 2,040000$ — elektroindustrije (Iskra IEZE, Elektrozveze, Mikro- 22. TEKSTIL TOZD TEKSTILNA . ¦¦ 1,800^000 3 elektronika, Zmaj, Avtomatika, TV Pržan, Avtoelektrika — 23. AVTOMONTA2A 1J00.000 3 TOZD Tovarna žarnic, Telematika — TOZD MSO, Gorenje 24. UNITAS ¦•¦',.- :' 1 382 000 S Tiki, Podjetje za avtomatizacijo prometa), 25^ SLOVENIJALES SORA ' i!287!oOOS -- farmacevtske in kemične industrije (Lek, Donit, Co- 26. BAYER PHARMA 1,011.0003 lor). 27. KOT 764.000 S — kovinsko predelovalne industrije (Avtomontaža, IMP 28. TEKSTIL TOZD TKALNICA ' - 565.000 S — D0 IK0' Tuba), 29. TEKSTIL TOZD PREDILNlCA ' . 550 000 S — tekstilne industrije (Dekorativna, Rašica, Tekstil), 30 PIVOVARNA UNION ' 354 200 S — lesne in papirne industrije (Slovenijales — SORA 31. ŽG MOSTOVNA ' 352.000$ Medvode, Aero — TOZD Tovarna celuloze in papirja 32. TEKSTIL TOZD GALANT \. - 178.000 S Medvode), . . — živilske industrije (Pivovarna Union). „ I h t " '-''¦• ¦" " ' Pregled planiranih investicij je podrobneje opredeljen rl' v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljublja- Industrija se bo kot najpomembnejše področje in nosi- na-Šiška za obdobje 1986—1990. Investitorji kot podpis- lec gospodarskega razvoja občine razvijala hitreje od niki dogovora prevzemajo neposredno odgovornost za ostalih področij in tako povečala delež v družbenem pro- njihovo realizacijo, v skladu s prostorskim vidikom druž- izvodu občine na 64 %. Industrijska proizvodnja se bo benega plana, s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva letno povečala za 4,5—5,5 %. V pretežni meri bo visoka in pospeševanje prodornejših panog ter za zagotovitev rast temeljila na večji izkoriščenosti in popolnejši izrabi finančne konstrukcije. obstoječih kapacitet hkrati s postopno obnovo in moder- Razpoložljiva sredstva za naložbe bomo usmerjali pred- nizacijo opreme ter uvajanjem sodobne elektronike v m- vsem v razvOjno tehnološko intenzivne proizvodne pro- dustrijsko proizvodnjo. To seveda terja povečanje produk- grame obnav|jali in posodabljali programe z najvišjo . tivnosti dela, racionalno porabo energije in surovin ter s st0pnjo odpisanosti osnovnih sredstev, ukinjali neperspek- ¦ tem izboljšanje ekonomicnosti poslovanja in smotrno upo- tivne proiZVodne programe in jih nadomeščali z novimi, rabo vseh vrst poslovnih sredstev ter večanje reniabilno- ki bodo omogočali hitrejše vključevanje v mednarodno sti poslovanja. menjavo in s tem hitrejšo rast dohodka Pri tem bomo Da bodo organizacije združenega dela dosegle zastav- pospeševali samoupravno združevanje dela in sredstev Ijene cilje, bodo intenzivirale raziskovalno delo, povečale na dohodkovnih osnovah v združenem delu za skupne število raziskovalnih enot in število raziskovalnih delavcev. projekte, ki so izvozno usmerjeni in za projekte, ki zago- , Zaceto družbeno akcijo, opiranja na lastne sile in pospe- tavljajo surovinsko osnovo. ševanje inovacijske dejavnosti bomo nadaljevali in uve- Ijavljali v neposredni proizvodnji. „ KmetjjS|VO Organizacije združenega dela se bodo tesneje povezo- ' , vale z raziskovalnimi organizacijami združenega dela in Na področju kmetijstva bomo v tem srednjeročnem ob- organizacijami s področja inženiringa ter uvajale nove iz- dobju dosegii 2,5 % letno rast tržne proizvodnje, katere -¦• . . . v" .';- ' .- ¦ '".'<-.. ¦-., .'. . ..¦¦¦¦- ¦-¦ • ¦ .- . -. 8 nosilca sta Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo — go- Kmetijska zemljiška skupnost bo pričela s pripravo vedoreja in Mercator KZ Medvode. Potrebno bo še naprej strokovnih podlag in izdelavo agrokarte. krepiti dohodkovne odnose na temelju združevanja zem- Skupno z gozdnim gospodarstvom bo nadaljevala z raz- Ije, dela in sredstev v proizvodnih skupnostih ter zago- mejitvami kmetijskih in gozdarskih zemljišč. tavljati večjo socialno varnost združenih kmetov in delav- Gospodarjenje z gozdovi bo usmerjeno v pospeševanje cev v kmetijstvu Glavna proizvodna usmentev osta]a tudi izb0,jšanja gozJdnih kompleksov. Tako gospodarjenje z go- v tem srednjerocnem obdobju govedoreja, predvsem pn- d bJ »is alo k ^ečji preskrbljenosti predelovalne reja mleka m mesa ter delno plemenske zivme. industrije z lepom, hkrati pa bo še vedno omogočalo ohra- .' Večjo pozornost bomo namenili rastlinski pridelavi. Po- njtev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. Ribiška večali bomo fond njivskih površin na račun travniških. družina Medvode bo v Žlebeh zgradila ribnik, s čimer 5 sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, kakovostnim seme- bomo na nekvalitetnem zemljišču pridelovali hrano, uspo-nom in z uvajanjem novih kvalitetnejših sort bomo pove- sobili požarno varstveni bazen in uredili okolico. Zavod čevali hektarske donose. Skladno z republiškimi setvenimi za ribištvo načrtuje razširitev ribogojnice Sava v Gamelj-plani se bosta nosilca kmetijske proizvodnje vključevala nah. v družbeno organizirano pridelavo žitaric in oljne ogršči- za vse predvidene posege v prostor s tega področja ce. Nosilci kmetijske proizvodnje bomo v tem srednje- bomo izdelali prostorsko ureditvene pogoje in izvedbeno ročnem obdobju dosegli naslednjo tržnost kmetijskih pri- projektno dokumentacijo. delkov; Razvoj čebelarstva bodo zagotavljala čebelarska dru- ________________________________________________ štva Tacen, Skaručna in Medvode, ki bodo izdelala ka- Letna proizvodnja taster čebeljih pašnikov in stojišč čebeljnakov ter vplivala ------------------------------------ na izdajo dovoljenj za njihovo postavitev, zagotavljala p . . ... Enota .ti (o o -6 zdravstveno varstvo čebel in usposabljala svoje člane. mere S-°'o Sl AE -¦¦:• . ¦¦ tiii 1-1 4Trgovina _____________________[_________~ N m ^^ >_______ Posebno skrb bomo posvetili trgovini na drobno, zlasti ig86 4.800 __ 2.300 pa trgovini osnovne preskrbe. Organizacije združenega t^5q mleko tisoč I 5^450 __ 2^400 dela bodo zagotovile, da bo preskrbljenost prebivalstva --------------------------------------------------------------------------------- z osnovnimi artikli ostala najmanj na dosedanji ravni. Mer- 1986 . 350 210 360 cator DO Rožnik TOZD Grmada prenaša iz preteklega 1990 P°en'ca * 350 210 371 srednjeročnega obdobja izgradnjo trgovine v Novih Drav- --------------------------------------------------------------------------------- Ijah, v Podutiku pa bo pričel z izgradnjo nove trgovske 1986 . 2.000 — — enote, kot se je zavezal s podpisom samoupravnega spo- 1990 kromPir l 3.000 — — razuma o temeljih plana KS Podutik. K boljši oskrbljenosti --------------------------------------------------------------------------------- prebivalstva bo prispevala tudi izgradnja nove tržnice v -— koruza v zrniu t ~~ «2 ~~ šiški- ABC Pomurka, DO Loka, TOZD Prodaja na drobno 1990 J — 310 — načrtuje izgradnjo preskrbovalnega centra v Medvodah in 77.7 17 777 izgradnjo samopostrežne trgovine v Goričanah. Emona 1?*~ oiina oar^ira t ~~ 1* ^ Merkur, TOZD Centromerkur, Prodaja na drobno, bo skla- 1990 OJ a °9rsclca ¦¦,",'¦— 50 192 diščne prostore v Lepodvorski ulici preuredila v trgovsko —7----------------------------------------------------------------------777 prodajno enoto. Zaradi omejenih materialnih možnosti —— iečmen t ~ Vao trg°vine bo v lokalnih centrih izgradnja trgovin in speci- 1990 ' ™d alizacija ponudbe prilagojena širšim območjem. Ker se v 7777 -7— 7 — 777 7777 vseh novih stanovanjskih sosekah in na izvenmestnem ob- 1986 mlado p.tano kom 900 - 3200 močju vse bo|j pojav|ja deficitarnost prodajnih površin za 1990 govedo ___________1025 — ^UU osnovno preskrbo na prebivalca, bo potrebno na ravni mesta zagotoviti in usmerjati investitorje na ta območja. Z investicijami bomo obnovili in modernizirali kmetijsko Pri organiziranju kvalitete preskrbe in dobre založenosti mehanizacijo in govedorejske objekte v zasebnem sek- trgovin morajo odigrati svojo vlogo sveti potrošnikov, ki torju, obnovili kmetijsko mehanizacijo v družbenem sek- bodo usklajevali potrebe potrošnikov na eni strani ter in- torju in adaptirali obstoječe objekte na kmetijskem obra- terese trgovskih organizacij na drugi strani. Trgovske tu Vižmarje za potrebe centralnega skladišča repromate- organizacije bodo v sodelovanju s sveti potrošnikov za- riala in zaščitnih sredstev. čele uvajati nove oblike sodelovanja s potrošniki kot npr. Kmetijska zemljiška skupnost bo v sodelovanju z ob- namensko združevanje oziroma angažiranje sredstev po- • močno vodno skupnostjo in Kmetijsko zadrugo Medvode trosnikov, nakup. s popustom nad doloceno minimalno nadaljevala z izvajanjem že pričetih programov agro in vrednostjo itd. *. hidromelioracijskih posegov, komasacij in z odkupom Organizacije združenega dela s področja trgovme bodo kmetijskih površin. V tem srednjeročnem obdobju bomo v sodelovanju s sveti potrosnikov v krajevnih skupnostih kmetijska zemljišča izboljšali z agro in hidromelioracijami in konferenco potrošmkov v okviru SZDL, zaradi raciona- na kmetijskih površinah ob Poljšku (100 ha), ob Glinščici lizacije poslovanja trgovine m znizevanja stroskov postop- v Podutiku (60 ha) ob Sori (35 ha) ob Gračenici (70 ha), n° prehajale na deljeni oziroma skrajšani delovni čas. ob Gameljščici (30 ha), v Vodicah (130 ha) in pod Rašico V krajevnih skupnostih, v katerih sveti potrošnikov ugo- (70 ha). Melioracije kmetijskih zemljišč pod Rašico bomo tovijo krajevni interes za razširitev trgovske mreze, bomo izvajali le v primeru, če bo območna vodna skupnost te možnosti ponudili tudi samostojnim nosilcem osebnega Ljubljanica—Sava uredila hudourniške vode in potok dela- Črnušnico. Razvijali bomo kmetijstvo v hribovitih prede- Trgovina bo prilagodila svojo ponudbo tudi zunajpen- lih (Polhograjski Dolomiti, Rašica) z odpiranjem kmetij- zionski porabi turistov. Trgovine morajo biti zalozene ne skega prostora in drugimi prostorsko-ureditvenimi posegi. le s tipičnimi turističnimi izdelki, pač pa z vsakovrstnim Slaba in neobdelana kmetijska zemljišča bomo vključe- visokokvalitetnim blagom. vali v intenzivno družbeno organizirano kmetijsko proiz- za učinkovito delovanje trgovine bo potrebna večja spe- vodnjo z doslednim izvajanjem zakonov. cializacija, katere pa se ne da doseči le na podlagi zdru- Da bi zmanjšali razdrobljenost kmetijskih zemljišČ in ževanja večjega števila istovrstnih subjektov, ampak pred- povečali proizvodnjo na enoto površine ter zmanjšali stro- vsem s povezovanjem organizacij združenega dela s so- ške pridelovanja, bomo izvajali komasacije na Seniškem rodnimi programi v komplementamo ponudbo. polju na površini ca. 100 ha, ob Poljšku na površini ca. Trgovina na debelo bo na podlagi dohodkovnih pove- 100 ha, v Stanežičah na površini ca. 30 ha, ob Sori po me- zav s proizvodnjo organizirala funkcijo organizatorja bla- lioraciji na površini ca. 35 ha, ob Gameljščici na že melio- govnega prometa. Za čim hitrejši pretok blaga bodo gro- riranih zemljiščih na površini 72 ha, v Vodicah po meliora- sistične organizacije posodobile svoje poslovanje. Poseb- ¦¦ ciji na površini ca. 150 ha, v Podutiku po melioraciji ob no skrb bodo posvetile tudi organiziranju kooperantov. Glinščici na površini ca. 60 ha in v Zapogah na površini Povečanje svojih kapacitet načrtuje Metalka, TOZD Skla- 150 ha ter proučili izvedbo komasacije na kompleksu kme- dišča, ki namerava do leta 1990 zgraditi nove skladiščno- tijskih zemljišč med cesto Vojsko—šinkov turn in Rašico. prodajne prostore. 6 ". •' - ¦. ¦ ¦'.¦'¦¦'' ' -' ¦ " ' 5. Turizem in gostinstvo Za hitrejši razvoj turizma in gostinstva v občini Ljub-Ijana-Šiška bomo morali bolje izkoristiti ugodne naravne pogoje za razvoj stacionarnega kakor tudi izletniškega tu-rizma. Da bi smotrno izkoristili naravne danosti, bomo v občini izdelali pregled primernih lokacij za izgradnjo tu-ristično-gostinskih objektov. V občini Šiška moramo pospešiti razvoj že obstoječih turistično-rekreacijskih točk Smarna gora, Zbiljsko jezero, Koseški bajer, Mostec, kopališče Sora, kamp Dragočajna in Rašica. Predvsem v času sezone je treba zagotoviti njihovo ne-moteno poslovanje in izboljšanje ponudbe. Ker predstav-Ijajo obstoječi objekti popestritev turistične ponudbe za vso Ljubljano, se bo o njihovem razvoju in prioriteti iz-gradnje potrebno dogovoriti v okviru dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane. Enak princip mora veljati tudi gle-de lokacij organizacije turističnih prireditev v okviru me-sta, kajti v nasprotnem primeru bo potrebno proučiti smotrnost združevanja turistične takse na nivoju mesta Ljubljane. Ker organizacije združenega dela gostinstva in turizma iz naše občine niso zainteresirane, da bi bile nosilke raz-voja na posameznih rekreacijskih področjih v občini, bomo poskušali pritegniti k investicijam organizacije združenega dela izven občine Ljubljana-Šiška. Na meji med občino Ljubljana-Šiška in Kranj bo ob zgraditvi hidroelektrarne Mavčiče nastalo novo akumula-cijsko jezero — »Trbojsko jezero«, ki bo skupaj s sote-sko Zarico nudilo nove možnosti za razvoj turizma (šport-ni ribolov, vodni šport). Pri razvoju gostinsko-turistične ponudbe mora postati kvaliteta najpomembnejši dejavnik turistične ponudbe. Tako bomo vzpodbujali odpiranje gostinskih lokalov s kvalitetno ponudbo hrane oziroma specializiranih gostin-skih obratov. V obstoječih gostinskih lokalih si morajo nosilci gostinske dejavnosti prizadevati za povečanje de-leža prehrambene ponudbe. Pri gradnji manjših penzionov bomo podpirali iniciativo samostojnih nosilcev osebnega dela. Nosilci samostojnega osebnega dela, proizvodne in trgovske organizacije morajo s skupnim programom pro-daje kakovostnih in oblikovno uspešnih proizvodov kom-pletirati turistično ponudbo. Le v taki medsebojni pove-zavi, ki bo temeljila na dohodkovnih odnosih in združe-vanju dela in sredstev, bodo lahko zagotovili izboljšanje celovite turistične ponudbe, zagotovili sredstva za investi-cije in izboljšali kadrovsko strukturo delavcev v tej de-javnosti. Glede na to, da je nova avtocesta Naklo—Ljubljana ob-šla nekatere turistične kraje v naši občini, bodo za prido-bitev turistov potrebni dodatni napori vseh turističnih de-javnikov v občini. DO Kompas bo nadgradila Motel Medno. Končana bo tudi preureditev hotela Bellevue v hotel visoke kategorije. Investitor kot podpisnik dogovora prevzema vso odgovor-nost za realizacijo investicije. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bomo sodelovali pri razvoju zimskih športnih rekreacijskih centrov Krvavec in Velika planina, Sorica in Zaplana. Zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev v prihodnje ne bo razširitve kapacitet na področju kmečkega turizma, pač pa si moramo prizadevati za boljšo izkoriščenost že ob-stoječih. Pri tem morajo odigrati svojo vlogo tako izvajalci kot tudi Ljubljanska turistična zveza in turistično-gostin-ske organizacije. Poživili bomo delovanje turističnih društev, ker le-ti ustvarjajo osnovne pogoje za razvoj turizma na posamez-nih območjih. Zato moramo preko turističnih društev po-vezati turistične interese sosednjih krajevnih skupnosti. Turistična društva morajo širiti turistično kulturo in misel-nost, skrbeti za varstvo in urejenost okolja, ter primerno in okolici ustrezno označevanje turističnih poti in zname-nitosti. Ker se turistična taksa združuje na nivoju mesta Ljubljane, turistična društva lahko računajo le s pritokom sredstev iz turistične takse za poživitev dejavnosti, ne pa za investicijsko dejavnost. 6. Gradbeništvo Zaradi upadanja investicijske dejavnosti in spremenjene tehnične strukture naložb se bo delež gradbeništva v družbenem proizvodu občine zmanjšal. Gradbene organizacije se bodo morale uspešneje pri-lagajati spremenjenim gospodarskim pogojem ter pred-vsem odpravljati glavne slabosti, s katerimi se srečujejo. Za izboljšanje rezultatov poslovanja bodo morale uvajati nove in racionalnejše tehnologije in materiale, industriali-zirati gradnjo, skrajšati roke izgradnje ter izboljšati kva-liteto, hkrati pa bodo morale zmanjšati delež udeležbe živega dela. Glede na to, da je gradbeništvo predimenzionirano, ozi-roma se kapacitete podvajajo, bomo še nadalje s prever-janjem novih investicij skrbeli za odpravo takega stanja, pomembno vlogo pri tem pa bodo imeli tudi integracijski in reorganizacijski procesi. Kapacitete gradbeništva bodo bolje izkoriščene, v kolikor se bo gradbenim organizaci-jam uspelo v večji meri vključiti v zunanjetrgovinsko me-njavo. Za uspešen nastop pri pridobivanju novih del tako doma kot v tujini je nujna kompleksna ponudba, kar bo možno le s tesnim povezovanjem in sodelovanjem gradbeništva z drugimi področji gospodarstva kot so projektantske, in-ženiring organizacije ter industrija gradbenega materiala, hkrati pa bodo zlasti pri prevzemanju del v tujini različne gradbene organizacije morale skupno nastopati. Ob upo-števanju vseh navedenih težav načrtujemo, da se bo šte-vilo zaposlenih s tega področja zmanjševalo. Višek zapo-slenih, kjer gre predvsem za nekvalificirane in polkvalifi-cirane delavce, bo potrebno ustrezno prekvalificirati in preusmeriti na druga področja. Področje gradbeništva v naši občini nima več prostor-skih možnosti razvoja, zato bomo nove investicije grad-benih organizacij usmerjali v za razvoj tega področja opredeljeno cono v občini Vič-Rudnik. Pri izkoriščanju naravnih mineralov pa bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja. 7. Drobno gospodarstvo Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva tako na področju družbenega kot zasebnega sektorja bomo dosegli pred-vsem z razvitejšo delitvijo dela in tesnejšim kooperacij-skim sodelovanjem med industrijo in drobnim gospodar-stvom. Pomembno nalogo predstavlja ustanavljanje novih POZD in nadaljnji razvoj obrtnih zadrug. Povečanje obsega in kakovosti proizvodnje in storitev ter razširitev izbora proizvodov in storitev drobnega go-spodarstva bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovili tako, da bomo: a) razvijali predvsem naslednja področja oziroma de-javnosti drobnega gospodarstva: — industrijsko in obrtno organizirano proizvodnjo v po-gojih prostorskih in ekoloških omejitev, — inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, — obrtne storitve, — zasebne gostinske storitve; b) povečevali delovno zmogljivost drobnega gospodar-stva kot celote, ki se bo izrazila v: — povečanju števila zaposienih v drobnem gospodar-stvu, — izboljšanju kadrovskega oziroma kvalifikacijskega sestava zaposlenih, — krepitvi materialne osnove dela in posodabljanju opremljenosti delovnih procesov, — razširitvi in popestritvi asortimana proizvodnje in storitev, — rasti števila nosilcev dejavnosti; c) širili tržne osnove in možnosti drobnega gospodar-stva na domačem trgu ter izvozu na podlagi vključevanja proizvodnje in dela obrtnih storitev v industrijsko delitev dela in specializacijo proizvodnje. V sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico ter preko poslovno-informacijskega centra za razvoj drob-nega gospodarstva Slovenije bo sodelovanje med drob-nim in drugim gospodarstvom potekalo na osnovi kom-plementarnosti industrijske proizvodnje, specializacije, ko-operacije in drugih oblik poslovnega sodelovanja. S tem bodo dane večje možnosti za pomembnejšo vključitev drobnega gospodarstva v izvoz. V razvoj drobnega gospo-darstva se mora še bolj vključevati trgovina, ki bo posre-dovala potrebe po izdelkih drobnega gospodarstva in za-gotavljala potrebne surovine in reprodukcijski material ter prodajo izdelkov. Razvoj organizacij združenega dela drobnega gospodar-stva mora temeljiti na večji produktivnosti in ekonomično- sti dela samega drobnega gospodarstva in na povezova-nju z industrijskimi organizacijami združenega dela za prenos, za industrijski način proizvodnje nerentabilnih proizvodnih programov, na drobno gospodarstvo. Bolj učinkovito bomo v tem srednjeročnem obdobju mo-rali reševati vprašanje zagotavljanja ustreznih poslovnih prostorov, predvsem za nekatere deficitarne storitvene dejavnosti. Rešitev moramo poiskati v smotrnejšem od-dajanju družbenih poslovnih prostorov v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in v financiranju nakupa potrebnih lokalov z združevanjem sredstev amor-tizacije lokalov in večjih bančnih kreditov samostojnim nosilcem osebnega dela. Najemnine poslovnih prostorov morajo doseči realno ekonomsko vrednost. S prostorsko opredelitvijo posebnih con in njihovim urejanjem načrtu-jemo pridobitev novih površin za potrebe zahtevnejšega in hrupnejšega proizvodnega dela drobnega gospodarstva, in sicer v naslednjih servisno proizvodnih conah: ŠP 4 (ŠP4 in ŠP5) (del) ob Celovški cesti, ŠP9/2 (MeP 1/3) Medvode in ŠS 6/5 (SS 11/2) Stanežiče. Prav tako bomo sodelovali pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja področje samostojnega osebnega dela, zlasti glede števila zaposlenih, uvoza opreme, uvoza reproduk-cijskega materiala ter predmeta poslovanja. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bomo skrbeli, da se bodo razvijale dejavnosti, ki so deficitarne in tiste sto-ritvene dejavnosti, ki podaljšujejo življenjsko dobo trajnih dobrin občanov. Za razvoj deficitarnih dejavnosti bomo zagotovili davč-ne olajšave ter ugodnejše kreditne pogoje za osnovna in obratna sredstva. V Ljubljani in ijubljanski regiji bomo v okviru dogovora o usklajevanju davčne politike vodili enotno davčno poli-tiko do nosilcev samostojnega osebnega dela. IV. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA 1. Prostorski razvoj V skladu s skupnimi cilji na področju prostorskega raz-voja in varstva okolja se planirani posegi v prostor ure-sničujejo s planskimi nalogami družbenega plana ob upo-števanju naslednjih usmeritev: — pri vseh posegih v prostor upoštevamo elemente ob-veznih izhodišč dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-Ijane, — za vse načrtovane posege v prostor, ki jih oprede-Ijuje družbeni plan občine, bomo pravočasno naročili in sprejeli prostorske izvedbene akte, ki bodo upoštevali. usmeritve iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljublja-ne, — razvoj v prostoru usmerjamo v stanovanjske in pro-izvodne cone, v katerih smo z gradnjo že pričeli. V obdobju 1986—1990 pomeni razvoj v prostoru občine Ljubljana-Šiška predvsem zaključevanje izgradnje že pri-četih proizvodnih investicij oziroma stanovanjskih obmo-čij: — vso stanovanjsko gradnjo (tudi družinsko), ki je vključena v družbeni plan občine 1986—1990, bomo druž-beno organizirali in usmerili na območja, ki bodo z vidika cene priprave in opreme zemljišč družbeno sprejemljiva in v katerih novogradnje ne bodo poslabševale okolja, — pri objektih družbenih dejavnosti predvidevamo predvsem adaptacije in prizidave za najnujnejše potrebe današnjega in izdelavo dokumentacije za potrebe novega prebivalstva, — vse načrtovane naloge komunalnega urejanja v kra-jevnih skupnostih smo vključili v družbeni plan, njihova realizacija pa je pogojena z ovrednotenjem teh nalog s kriteriji pravilnika za določanje letne prioritete izvedbe-nih programov KS z zagotovljenim deležem finančnih sredstev iz rednih finančnih virov, ter predvidenimi sred-stvi samoprispevka občanov, — primarno komunalno in energetsko omrežje načrtu-jemo v skladu s predvideno stanovanjsko gradnjo in grad-njo proizvodnih investicij. Pri kanalizaciji upoštevamo tudi zahteve varovanja (sanacije) zaščitnih območij vodovod-nih črpališč, — rekonstrukcija, ojačitve in večja vzdrževalna dela na regionalnih in lokalnih cestah sledijo temeljiti analizi sta-nja cest v petih Ijubljanskih občinah; v družbeni plan smo vključili tiste cestne odseke, kjer današnje stanje cestišča že ogroža varnost prometa, — vsi uporabniki prostora, ki že delujejo oziroma na-črtujejo razvoj na vplivnih območjih vodovodnih črpališč, bodo v svoje razvojne programe za obdobje 1986—1990 vključili tudi realizacijo sanacijskih ukrepov, ki morajo za-gotavljati varnost podtalnice, — zagotovili bomo obvezno evidenco vseh naročil pro-storskih izvedbenih aktov ter spremljanje poteka njihove izdelave in izvajanja; za naročila prostorskih izvedbenih aktov je zadolžen skrbnik, — to je ZIL — TOZD Urejanje, enota Šiška, — za potrebe družbenega planiranja bomo pričeli z uvajanjem prostorskega informacijskega sistema na pod-ročju katastra stavb in postopno zagotavljali računalniško prostorsko interpretacijo oziroma uporabo obstoječih re-gistrov in kartotek (register poslovnih enot, register pre-bivalstva ipd.). 1.1. Določitev območij namenske rabe površin Vse lokacije naložb, ki so vključene v družbeni plan občine za obdobje 1986—1990, so v skladu z namensko rabo, kot jo določa predlog dolgoročnega plana. Namen-ska raba je opredeljena in prikazana na topografskih kar-tah v merilu 1 :5000. Pri organizaciji razvoja v prostoru oziroma lociranju no-vih naložb smo upoštevali usmeritve predloga dolgoroč-nega plana, smernice za pripravo družbenega plana ob-čine za obdobje 1986—1990 ter kriterije, stališča in na-loge, ki izhajajo iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška. 1.2. Varsivo okolja Ker je vidik varstva okolja kot eden od temeljnih ciljev srednjeročnega družbenega plana prisoten pri vseh nalo-gah in planskih odločitvah, ki vplivajo na okolje, bomo: — za uresničevanje dogovorjenih prednostnih objektov gospodarske infrastrukture s sredstvi samoprispevka za-gotavljali pogoje optimalnega zagotavljanja potreb obča-nov in gospodarstva, — varovali okolje pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih, čistih tehnologij ter tehnologij za prevrednotenje odpadnih sno-vi, čiščenje odplak in izpuhov, — zaostrili odgovornost do vseh investicij, ki ne bodo upoštevale elementov varstva okolja, — vse naložbe, tako nove kot rekonstrukcije, preverjali že v fazi vključevanja v družbeni plan, natančno pa v fazi priprave investicijskega programa, tudi s stališča vplivov na okolje, — vplive na okolje spremljali hkrati z gospodarskimi gi-banji ter pravočasno ukrepali v primerih poslabševanja okoija, — poostrili nadzor nad ogrožanjem okolja, — opredelili oziroma realizirali plan vseh potrebnih sa-nacijskih ukrepov, ki naj zavarujejo podtalnico na Sor-škem polju, v Skaručni in v Klečah, — priključevali individualna kurišča na centralne ogre-valne vire povsod tam, kjer so že ustvarjeni osnovni po-goji (izgrajeno primarno omrežje in proste kapacitete), — sanirali in preprečevali širjenje divjih odlagališč od-padkov, — zagotavljali javne peš dostope v rekreacijska območ-ja ter preprečevali nadaljnjo strnjeno obzidavo obrobij in vznožij vzpetin z individualno gradnjo (Šmarna gora, Ra-šica, Polhograjsko hribovje, Rožnik in Šišenski hrib), — uresničevali tudi naloge in obveznosti skupnega mestnega pomena, ki so opredeljene v družbenem planu mesta za obdobje 1986—1990 (izgradnja centralne čistil-ne naprave Zalog, izgradnja centralnega odlagališča od-padkov na Barju, ekološka sanacija Toplarne Moste in druge). 1.3. Varstvo naravne in kulturne dediščine Vidik varstva kulturne in naravne dediščine bo eno od pomembnih meril pri odločanju o posegih v prostor. Na tem področju bomo: — izdelali in sprejeli ustrezne akte o razglasitvi vseh spomenikov naravne in kulturne dediščine, — s krajinsko zasnovo območja Polhograjskih Dolomi-tov opredelili osnovne urbanistične pogoje in režime ure-janja območja tudi z vidika varstva naravne in kultume dediščine; konkretizacijo podrobnejših in izvedbenih do- 8 ločb pa določili s sprejetjem prostorskih ureditvenih po-gojev za to območje, — preverili območje Šmarne gore in Grmade ter Re-penjskega hriba s stališča varstva naravne in kulturne dediščine in možnosti organizirane stanovanjske gradnje na tem območju. Konkreten poseg v kulturno dediščino predstavljata sa-nacija gradu Smlednik in obnova gradu Goričane. 2. Prosiorski razvoj gospodarstva in drugih gospodar-skih dejavnosti V skladu s cilji in politiko gospodarskega razvoja pla-niramo gradnjo proizvodnih in servisnih dejavnosti v pro-izvodnih conah, ki so določene z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane. Na območju občine Ljubljana-Šiška je ta pogojena z dosedanjo investicijsko gradnjo v proizvodnih conah. No-vih površin za proizvodne dejavnosti v obdobju 1986— 1990 ne načenjamo, razvojni programi organizacij zdru-ženega dela zahtevajo le dve prostorski širitvi obstoječih proizvodnih površin, in sicer v ŠP 9/3 (MeP 1/2) Medvode — Color in ŠP 14 (SP 218/1) Vodice. 2.1. Načrtovana gradnja proizvodnih in servisnih dejav-nosii je planirana v naslednjih proizvodnih conah: ŠP 1/1 (SP 1) Pivovarna Union. V coni, ki je namenjena živilski industriji, načrtuje pivovarna Union tri nove inve-sticije: varilnico piva, hladilnico kvasa in fermentacijo kvasa. Zazidalni načrt je v delu. ŠP 2 (ŠP 2/1) Litostroj. Tilovi zavodi Litostroj načrtu-jejo v okviru obstoječe cone novogradnjo proizvodnega obrata energetske opreme. Zazidalni načrt je v delu. ŠP 2 (šP 2/2) LEK: LEK, TOZD Farmacija načrtuje mo-dernizacijo in širitev proizvodnje farmacevtskih izdelkov III. faza 1. in 2. etapa. DO I_LK pa informacijski in poslov-ni center. Zazidalni načrt je v deiu. SM 2 (ŠM 1) TUBA: načrtuje gradnjo proizvodne hale. Zazidalni načrt je v delu. ŠM 2 (ŠP 2/3) Mostovna: ŽG Mostovna načrtuje sana-cijo in rekonstrukcijo tehnološkega procesa in izgradnjo proizvodnega objekta. Zazidalni načrt je v delu. ŠP 5 (SP 3/2) IMP: IMP, DO IKO načrtuje investicijsko vlaganje vseh TOZD. Zazidalni načrt je sprejet. ŠP 5 (šP 3/1) Iskra: Razširitev proizvodnje oziroma na-daljnjo fazno izgradnjo investicijskih programov načrtu-jejo naslednje Iskrine delovne oziroma temeljne organiza-cije: Avtoelektrika, TOZD Tovarna žarnic, IEZE, TOZD Ke-ramika, Zmaj, TOZD Baterije, IEZE, TOZD Feriti, Elektro-veze, Mikroelektronika III. faza, Avtomatika, Commerce — zastopstvo tujih firm. Telematika, TOZD Montažno serv. org., Iskra, Center za elektrooptiko, IEZE, Specialni ele-menti, Invest servis. Zazidalni načrt je sprejet. Potrebna bo uskladitev (oziroma novelacija ZN) z zahtevami sana-cijske komisije za področje varstva okolja. ŠP 4 (šp 4) ob Celovški cesti: Nove investicije načrtu-jeta Avtomontaža in Integral. Zazidalni načrt je v delu. šP 4 (šP 5) ob Celovški cesti: Nove investicije načrtu-jejo KPL, Petrol, DO Zemeljski plin, Unitas, Avtotehna, Tiba in Belplast. ŠP 1/2 (ŠP 6) Agrostroj: Agrostroj, TOZD Kmetijska me-hanizacija načrtuje izgradnjo nove proizvodne hale. Po-trebno bo izdelati ureditveni načrt. ŠP 3 (šP 7) Iskra Pržanj: Iskra, TOZD TV Pržanj načr-tuje širitev obstoječe proizvodnje. Zazidalni načrt je spre-jet. ŠP 6/2 (ŠP 8) IMP SKIP: IMP, DO IKO, TOZD SKIP na-črtuje povečanje obstoječih kapacitet. Zazidalni načrt je sprejet. Izdelati je potrebno lokacijsko dokumentacijo. ŠP 6/5 (ŠP 9) Vižmarje: Mizarstvo Vižmarje in DO Elek-troservisi načrtujeta posodobitev in razširitev dejavnosti v okviru obstoječih proizvodnih površin, izdelati bo potreb-no prostorske ureditvene pogoje. ŠP 9/2 (MeP 1/1) Preska: Prostorsko širitev oziroma rekonstrukcijo načrtuje Ingrad, TOZD Mobilia Ljubljana. Izdelati je potrebno zazidalni načrt. ŠP 9/3 (MeP 1/2) Preska: Tekstil načrtuje povečanje proizvodnje česane preje in izdelavo filcev. lzdelati je po-trebno zazidalni načrt. ŠP 9/3 (MeP 1/2) Preska — razširitev: Color načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju prvo fazo izgradnje svojega dolgoročnega razvojnega programa, in sicer pro-izvodnjo vodotopnih premazov in sintezo umetnih smol. Zahtevana je prostorska širitev cone proti zahodu na po-vršine, ki so že bile opredeljene kot proizvodne. Izdelati je potrebno zazidalni načrt. ŠP 9/5 (MeP 2 Aero): Aero — tovarna celuloze in pa-pirja načrtuje naslednje investicije: rekonstrukcijo obsto-ječega papirnega stroja, izgradnjo vzdrževalnih delavnic, ureditev in izgradnjo skladišč z odkupom zemljišč na ca. 26.000 m2 površin, uvajanje mehanizacije in avtomatizacije v proizvodnji, rekonstrukcijo obrata pinotana in poveča-nje kapacitet energetike ter pričetek izgradnje papirnega stroja II. ŠP 9/6 (MeP 4) Donit: Donit načrtuje rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje laminatov in tesnitov, racional-ne izrabe vseh vrst energije in ureditev poslovnih prosto-rov. Izdelati je potrebno prostorske ureditvene pogoje. Sp 9/1 (MeP 6) Medvode: Slovenijales Sora načrtuje modernizacijo in obnovo proizvodnje. Izdelati je potrebno prostorske ureditvene pogoje. ŠS 1/4 (ŠO 1/3) LEK: LEK, TOZD Kozmetika načrtuje ob Celovški cesti prodajno-poslovni objekt. Zazidalni na-črt je že izdelan. SP 7 (ŠP 201) Tacen: KOT načrtuje gradnjo skladišča in objekta družbene prehrane. Izdelati je potrebno pro-storske ureditvene pogoje. ŠP 8/1 (ŠP 202/1) Gameljne: Rašica Gameljne načrtuje rekonstrukcijo lakirnice in modernizacijo skladišča. Izde-lati je potrebno prostorske ureditvene pogoje. ŠP 14 (ŠP 218/1) Vodice: Donit načrtuje prenos proiz-vodnje filtrov iz Medvod na novo lokacijo, nov fizikalno-kemijski laboratorij in izgradnjo orodjarne. ŠM 2 (ŠM 1/1) industrijska cona ob kamniški progi: Standard operativa načrtuje izgradnjo pokritega skladišča. Zazidalni načrt je v delu. ŠP 2 (ŠM 1/2) industrijska cona ob kamniški progi: Pli-narna Verovškova načrtuje širitev kapacitet. Zazidalni na-črt je v delu. ŠM 2 (ŠM 1/1) industrijska cona ob kamniški progi: DO Energetika načrtuje razširitev kapacitet. Zazidalni načrt je v delu. ŠP 6/3 (ŠM 2/1) Metalka: Metalka načrtuje nadaljeva-nje izgradnje programa skladiščnih prodajnih prostorov. SM 3 (ŠM 3/1) Koseze: DO Energetika načrtuje širitev kapacitet plinarne v Kosezah. Izdelati je potrebno pro-storske ureditvene pogoje. Kamnolom Povodje: VGP Hidrotehnik bo nadaljeval z eksploatacijo in sanacijo kamnoloma, ki ne bo porušil ekološkega ravnovesja. Kamnolom Podutik: Z ureditvenim načrtom za kamno-lom Podutik bomo določili meje eksploatacijskega območ-ja in pogoje sanacije območja. ŠE 8 (ŠG 2) Gramoznica Gameljne: Črpanje gramoza načrtujemo v okviru določb potrjenega zazidalnega na-črta iz leta 1979 za I. fazo II. etape (4ha). 2.2. Načrtovana gradnja drugih gospodarskih dejavno-sti je planirana v naslednjih zazidalnih območjih: ŠS 1/2 (ŠS 4/1) Stara cerkev. PTT Ljubljana načrtuje gradnjo PTT enote. ŠS 1/5 (ŠS 6/4) Koseze: Komunalno podjetje Ljubljana načrtuje izgradnjo tržnice. Izdelati moramo lokacijsko do-kumentacijo. ŠS 4/1 (ŠO 13) Dravlje: Predviden začetek izgradnje dislocirane enote gasilske brigade in doma varnosti. Za-zidalni načrt je izdelan. ŠS 4/1 (ŠS 8/2) Nove Dravlje: Mercator Grmada načr-tuje gradnjo samopostrežne trgovine, PTt Ljubljana pa PTT enoto. Gradnja je predvidena v okviru sprejetega ZN. ŠO 6 (ŠS 108/1) Šentvid: Na vzhodni strani poslovalnice Kurivoprodaje Šentvid bo zgrajeno nadomestno skladišče za premog. Izdelati moramo zazidalni načrt. ŠP 1/2 (ŠO 2/2) industrijska cona ob Celovški cesti: Elektrotehna namerava urediti blagovnico. Zahtevana je lokacijska dokumentacija. BO 3/1 Šiška. Na območju rezervata 2G namerava Pod-jetje za vzdrževanje voz in strojev zgraditi halo za potni-ška vozila in kurilnico. Izdelati je potrebno prostorske ure-ditvene pogoje. ŠS 4/4 (šS 107/1) Šentvid — Zvezda: Ljubljanska ban-ka načrtuje ekspozituro banke. Zazidalni načrt je sprejet. SS 4/1 (ŠS 8/2) ali v ŠS 4/1 (ŠS 7/1) Dravlje: Ljub-Ijanska banka predvideva ekspozituro banke. Zazidalni na-črt je sprejet. ¦ ŠS 3/1 (ŠS 12) Podutik — Mercator, DO Rožnik, TOZD Grmada načrtuje gradnjo trgovske enote. ŠO 9 (MeC 1, 2, 3) Center Medvode: Ljubljanska banka načrtuje ekspozituro banke. Zazidalni načrt je v delu. ŠS 7/1 (ŠS 201/3 a) in ŠO 7 (ŠS 201/4) Tacen: SIS za varstvo pred požarom načrtuje gradnjo bazena za požar-no vodo, PTT pa zagotovitev prostora za RATC Tacen. Izdelati je potrebno prostorsko ureditvene pogoje. ŠS 16/8 (PD ŠS 10/2) Studenčice: SIS za varstvo pred požarom načrtuje gradnjo dveh bazenov za požarno vodo. Izdeiati je potrebno prostorske ureditvene pogoje. ŠS 12/2 (MeS 12/1) Senica: SIS za varstvo pred poža-rom načrtuje gradnjo bazena za požarno vodo. Izdelati je potrebno prostorske ureditvene pogoje. ŠO 9 (MeC 1, 2, 3) in 5S 9/2 (MeS 5/2): ABC Pomurka Loka — načrtuje gradnjo blagovnice Medvode in samo-postrežno trgovino v Goričanah. ŠS 10/6 (MeS 17) Zavrh. SIS za varstvo pred požarom načrtuje gradnjo bazena za požarno vodo. Izdelati je po-trebno prostorske ureditvene pogoje. SIS za varstvo pred požarom načrtuje gradnjo bazenov za požarno vodo še v Verjah, Vižmarjih, Repnjah, Vodi-cah, Smledniku. Za omenjene investicije moramo izdelati prostorske ureditvene pogoje. 3. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti V skladu s cilji in politiko razvoja družbenih dejavnosti je planirana realizacija naložb v okviru zaključevanja večjih stanovanjskih kompleksov in skladnega ter sočas-nega načrtovanja novih. Tako so na tem področju plani-rani naslednji prostorski posegi: 3.1. Gradnja objektov družbenih dejavnosti ŠS 1/8 (ŠS 2) Sp. Šiška: ŽG Šolski center načrtuje adaptacijo in nadzidavo objekta. Zahtevana urbanistična dokumentacija so prostorski ureditveni pogoji in lokacij-ska dokumentacija. ŠS 1/8 (ŠS 3/1) Sp. Šiška: Načrtujemo adaptacijo Doma tabornikov. ŠS 1/8 (ŠS 3/2) Hinko Smrekar: V okviru programa samoprispevek lll načrtujemo izdelavo dokumentacije za gradnjo prizidka pri osnovni šoli Hinko Smrekar. Doku-mentacija je v izdelavi. ŠS 1/6 (ŠS 6/1) ob Vodnikovi. Ob osnovni šoli Valentin Vodnik je predvidena izgradnja večnamenske ploščadi za množično rekreacijo. Zahtevana dokumentacija so prostor-ski ureditveni pogoji in lokacijska dokumentacija. ŠS 3/4 (SS 12/2 a) Podutik: Načrtovana je gradnja VVZ (180 mest). Program je vključen v izdelani zazidalni načrt, ki je v potrjevanju. ŠO 6 (ŠS 108/1) Šentvid: Ob obstoječem zdravstvenem domu načrtujemo prizidek za lekarno. Izdelati moramo za-zidalni načrt. SS 14 (ŠS 218/1) Vodice: Za sanacijo in preureditev ambulantnih prostorov v Vodicah moramo izdelati projekt-no dokumentacijo. ŠS 9/5 (Mel 2) Sora: Izdelali bomo projektno dokumen-tacijo za osnovno šolo Sora. ŠS 12/2 (MeS 12/1) Senica: prizidek doma KS — do-kumentacija. šS 9/7 (MeS 8/1) Svetje: V okviru stanovanjske izgrad-nje stanovanja za starejše občane. ŠS 1/1 (šO 1/1) Šiška: V okviru prostora, predvidenega za izgradnjo kulturno-poslovnega centra bomo zagotovili nove prostore za centralno knjižnico. ŠO 3 (šO 12) Podutik: Novogradnja osnovne šole (18 učilnic in telovadnica). Program je vključen v zazidalni na-črt, ki je v potrjevanju. ŠS 1/7 (šl 1) Bolnica Peter Držaj: UKC Bolnica Peter Držaj načrtuje sanacijo gastrokirurškega trakta. Izdelati moramo prostorske ureditvene pogoje. ŠR 1/4 (ŠS 5/4) sanacija Doma mladih šiškarjev. Po-trebno je pridobiti lokacijsko dokumentacijo. ŠS 2 (Šl 2) Litostroj: Srednja šola tehničnih strok na-črtuje dozidavo 16 učilnic in telovadnico. Izdelati moramo zazidalni načrt. Topol: Načrtujemo adaptacijo OŠ Janez Kalan na To-polu, zato moramo izdelati lokacijsko dokumentacijo. Center za socialno delo: Opredelitev prostorskih kapa-citet. Vodnikova domačija: Dokončanje in ureditev podstrešja. Smlednik: Adaptacija VZ F. Milčinski — potrebno je iz-delati PUP. 3.2. Športno-rekreacijski programi ŠS 1/8 (ŠO 1/2) TVD Partizan Sp. Siška: Predvideva se dograditev gimnastičnega centra TVD Partizan Sp. Šiška. Izdelati moramo prostorske ureditvene pogoje. ŠR 2 (ŠR 2/1, ŠR 2/2) športni park 2ŠD Ljubljana: Na-črtovana je izgradnja atletskih naprav in posodobitev ob-jektov v okviru športnega parka ŽšD Ljubljana. Zazidalni načrt je v delu. ŠR 1/4 (ŠR 5) llirija: Izgradnja pomožnega nogometne-ga igrišča, tenis igrišča in večnamenske ploščadi. Izdelati moramo lokacijsko dokumentacijo. ŠR 1/3 (ŠR 6) koseški bajer: Izdelati moramo ureditveni načrt za sanacijo območja bajerja. ŠR 4/2 (ŠR 9/1) Pržanj: Izgradnja nadomestnih igrišč TVD Partizan-Šentvid ob Celovški cesti za gostilno 2ibert. Izdelati moramo lokacijsko dokumentacijo. ŠR 6/2 (ŠR 16/1) Gunclje: Ureditev zunanjih igrišč pod skakalnico v Guncljah, ureditev in rekonstrukcija smuči-šča na Poseki. Izdelati moramo lokacijsko dokumentacijo. Tacen: Posodobitev kajak-kanu proge na Savi. Izdelati moramo urbanistični načrt. ŠR 9/3 (MeR 3) Sora: Priprava ureditvenega načrta za kopališče ob Sori v Medvodah. Mostec: RC Mostec dokončanje skakalnega centra in rekreacijskih površin. Dokumentacijo bomo izdelali v okvi-ru ureditvenega načrta Tivoli—šišenski hrib—Rožnik.* Trnovec: Za izgradnjo večnamenske ploščadi moramo izdelati prostorske ureditvene pogoje. Medvode: Gradnja športne dvorane. Galetov hrib — pridobitev dokumentacije za ureditev večnamenskega rekreacijskega prostora. 4. Energetika Področje energetike načrtujemo skupno in enotno za območje mesta Ljubljane. Osnovni cilj na področju energetike je, da se v skladu z energetsko bilanco Ljubljane in SR Slovenije zagotovi zadostno in zanesljivo oskrbo porabnikov z vsemi vrstami energije in energetskimi surovinami. Pri razvoju energetske oskrbe Ljubljane bomo dajali prednost daljinski oskrbi s toplotno energijo in plinom iz omrežja pred ostalimi energetskimi sistemi. V izvenmestnih območjih, kjer ni možna racionalna oskrba potrošnikov iz centralnih energetskih sistemov, bomo skrbeli za razvoj komplementarnega energetskega sistema, pri čemer bomo strukturo goriv uskladili z eko-loškimi zahtevami Ljubljane. Pri oblikovanju cen daljinske oskrbe s toploto in plinom iz omrežja, bomo upoštevali gibanje povprečne produk-tivnosti dela, optimalno izrabo proizvodnih zmogljivosti in politiko razvoja mesta. Še naprej bomo v čimvečji meri izenačevali stroške oskrbe z energijo iz sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo in s plinom iz omrežja. Vzpodbujali bomo vse oblike varčevanja z energijo. Z racionalno in smotrno porabo energije in z doslednim izvajanjem varčevalnih ukrepov bomo dosegli zmanjšanje porabe vseh vrst energije na prebivalca oziroma na enoto proizvoda. Izgradnja sekundarnega toplovodnega in plinovodnega omrežja bo sledila dinamiki načrtovane stanovanjske in druge graditve, ki je opredeljena z družbenim planom občine. Sredstva za izgradnjo sekundarnega toplovodnega in plinovodnega omrežja bodo zagotovili bodoči porabniki daljinske toplote in plina. Stroški izgradnje omrežja za potrebe stanovanjske gradnje bodo vključeni v ceno m2 stanovanjske površine. 4.1. Električno omrežje in naprave Od načrtovanih vlaganj v elektro distribucijsko omrežje na območju Ljubljane bomo v občini Ljubljana-šiška zgra-dili: * Ureditveni načrt za Tivoli—Rožnik—šišenski hrib bo opredelil osnove za nadaljnje urejanje gozdnih in ostalih površin za druge komplementarne programe na omenje-nem območju. ' Objekti visoke napetosti: — RTP 110/2 kV Litostroj I. faza (31,5 MVA). Objekti srednje in nizke napetosti: — TP/K Zgornje Gameljne (kabelska, 160 KVA), — TP/J Tacen — sever (jamborska, 160 KVA), — TP/J Srednje Gameljne (jamborska, 160 KVA), — TP/J Seničica (jamborska, 250 KVA), — TP Donava (do 600 KVA), — TP/J Smlednik grad (jamborska, 250 KVA), — TP Trnovec (do 630 KVA), — TP Hraše (do 250 KVA), — TP Stanežiče II, priključni kabli, — TP Medno II, priključni kabli, — TP Stanežiče II, Kolesarska pot 10 kV Kb, — TP Podutik II, priključni kabli, — TP Kamna gorica, priključni kabli, — TP Glince, priključni kabli, — TP Tometova (KS Gunclje), priključni kabli, — TP Tacenska, priključni kabli, — TP Na gmajni II, priključni kabli, — TP Brajnikova II, priključni kabli, — TP Draga, priključni kabli, . — TP Podgora, priključni kabli. , , S sekundarnim elektro omrežjem bomo opremili stano-vanjske soseske, ki so opredeljene s programom samo-upravne stanovanjske skupnosti. SS3/1 (ŠS 12/3 a) Podutik ŠS 3/1 (ŠS 12/4 c) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa 2 a/S) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa 2 a/J) Podutik ŠS 3 (ŠS 12/11. faza, I etapa) povezovalna cesta i ŠO 3 (ŠS 12/11. faza, ŠO 12) Podutik ŠS 4/4 (ŠS 107/1) Zvezda Sentvid . '¦ Šl 4 (ŠS 107/1) Kare 1 Šentvid •' ' - ŠO 6 (ŠS 108/1) Šentvid ;' ' ¦ ŠS 6/8 (šS 110) Vižmarje nad klancem ŠS 6/3 (ŠS 113) — Dvor ŠS 6/4 (ŠS 115) Stanežiče ŠO 7 (ŠS 201/4) Tacen ŠS 8/1 (ŠS 202/2 a) Gameljne ŠS 14/1 (ŠS 218/3) Vodice ŠS 9/1 (MeS 7/3) Preska ' . ' ŠS9/7 (MeS 8/1) Svetje ŠS 12/3 (MeS 10/1) Žeje Elektro Ljubljana načrtuje tudi obsežnejše rekonstruk-cije obstoječih daljnovodov; na območju občine Ljubljana-Šiška bo dokončana tudi izgradnja povezovalnega KV 2 X 400 kV Beričevo (Ljubljana II) — Kranj v dolžini 34 km. 4.2. Daljinska oskrba s toplotno energijo Za pokrivanje povečanja priključnih moči in odjema to-plotne energije v obdobju 1986—1990 ter zanesljivejše in kvalitetnejše oskrbe potrošnikov toplotne energije bomo zgradili dodatni vročevodni kotel v Energetiki, TOZD KEL s 100 MW toplotne moči. Primarno omrežje za oskrbo s toplotno energijo bomo na območju občine Ljubljana-šiška zgradili v naslednjih odsekih: — Vročevod CP Jama — Šentvid PAP, odsek: Kompas — Celovška (po Sadjarski). Dolžina trase 150 m, leto iz-gradnje 1989. — Vročevod TOŠ — Stanežiče, odsek: TOŠ — ŠP 3. Dolžina trase 1900 m, leto izgradnje 1989. — Vročevod Stegne — železniška proga Ljubljana — Jesenice. Dolžina trase 300 m, leto izgradnje 1990. S sekundarnim toplovodnim omrežjem bomo opremili novo stanovanjsko sosesko šS 107/1 kare 1 šentvid. 4.3. Daljinska oskrba s plinom Za kvalitetno in nemoteno pokrivanje načrtovanih po-treb po plinu iz omrežja bomo zgradili ustrezno linijo za proizvodnjo mešanega plina v Plinarni Verovškova ter kompresorsko postajo za mešani plin v plinarni Koseze. Petrol, DO Zemeljski plin bo za zadostno preskrbo s plinom zagotovil priključitev obstoječega plinovodnega si-stema na italijanski plinovodni sistem, obenem pa bo po-trebna tudi sanacija obstoječega plinskega omrežja. Za prehod na uporabo zemeljskega plina bomo dokon-čali sanacijo obstoječega plinskega omrežja na območjih naslednjih cest in ulic: Aleševčeva, Aljaževa, Beljaška, Ce-lovška (Drenikova—Aljaževa), Celovška, (Stara cerkev— Podvoz), Černetova (Aljaževa—Podlimbarskega), Černeto-va (Aljaževa—Goriška), Frankopanska, Gubčeva (Franko-panska—Žibertova), Jesenkova, Knezova, Lepodvorska, Malgajeva, Maurerjeva (Černetova—Drenikova), Medvedo-va, Pod gozdom, Podlimbarskega, Ruska, Smrekarjeva, Žibertova, Gubčeva (Lepodvorska—Ul. Milana Majcna), Ve-. rovškova—Goriška. Nov primami plinovod bomo zgradili od plinarne Ko-seze do ŠS 12/1 b Podutik. Dolžina trase 1650 m, leto iz-gradnje 1988. S sekundarnim plinovodnim omrežjem bomo opremili stanovanjske soseske skladno s programom stanovanjske graditve. ŠS 3/1 (ŠS 12/3 a) Podutik ŠS 3/1 (ŠS 12/4c) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa 2 a/S) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa 2 a/J) Podutik ŠS 3 (ŠS 12/11. faza, |. etapa) Podutik — povezovalna cesta ŠO 3 (ŠS 12/11. faza, I. etapa, ŠO 12) Podutik ŠI4 (ŠS 107/1) kare 1 Šentvid ŠO6 (SS 108/1) Šentvid ŠS 9/7 (MeS 8/I) Svetje 4.4. Priključevanje obstoječih objektov na sistem daljin-ske oskrbe s toplotno energijo Z izgradnjo sekundarnega omrežja bomo postopoma omogočili priključevanje obstoječih objektov, ki Iežijo znotraj oskrbovalnih območij sistemov daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom na te sisteme. Prednost bodo imela območja KS Ljube Šercer, Dr. Petra Držaja in sred-nja šola za elektroniko, Oš A. Kebe, OS F. Rozman Stane, VVZ Rezke Dragar. Program priključevanja bomo izdelali in sprejeli z let-nimi plani na osnovi meril in kriterijev, določenih s SaS o temeljih srednjeročnega plana SIS za energetiko Ijub-Ijanskih občin za obdobje 1986—1990. 5. Komunalno gospodarstvo Na področju komunalnih dejavnosti bomo z načrtnimi investicijskimi vlaganji izboljšali ekološke pogoje ter pre-prečevali ekološke nesreče. Največjo skrb bomo posvetili že zgrajenim komunalnim objektom in napravam s tem, da bomo vsa sredstva amor-tizacije, obračunane po minimalni, z zakonom predpisani stopnji, namenjali obnovi in nadomestitvi osnovnih sred-stev, ki so v upravljanju komunalnih temeljnih organizacij. Skrbeli bomo za čisto in zdravo okolje ter nadaljevali s kontinuiranim akcijskim programom zelene in čiste Ljubljane na celotnem območju občine. Po izdelanem programu bodo komunalne temeljne orga-nizacije postopoma prevzemale v upravljanje lokalne vo-dovode in pokopališča, ki so sedaj v upravljanju krajev-nih skupnosti. Na področju vodooskrbe bomo z gradnjo vodnih virov ter primarnega in sekundarnega vodovoda in kanalizacij-skega omrežja ter z načrtno obnovo obstoječih objektov in naprav zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode in zmanjšali vodne izgube. Povečali bomo zmogljivost vod-nih virov. 5.1. Vodovodno omrežje in naprave Dolgoročni cilj, tj. urediti oskrbo z vodo in odvod od-padnih voda na celotnem naselitvenem območju mesta Ljubljane, uresničujemo postopno in fazno tudi s progra-mom, ki je opredeljen v družbenem planu mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990. Zgradili bomo naslednje vire in objekte: — Vodarna Skaručna 1. faza, izgradnja vodnjaka kapa-citete 50l/s in povezava na vodovod Šmartno-Gameljne. — Vodarna šentvid II. faza, izgradnja vodnjaka in po-vezava na sistem kapacitete 70 l/s. Zgradili bomo primarno vodovodno omrežje za opremo v stanovanjskih soseskah: ŠS 9/7 — (MeS 8/1) Svetje ŠS 3/4 — (ŠS 12/2 A) Podutik ŠS 3/1 — (ŠS 12/4 c) Podutik ŠS 6/8 — (ŠS 110) Vižmarje ŠS 6/4 — (ŠS 115/2, 3) Stanežiče—Medno ŠS 14/1 — (ŠS 218/3) Vodice ŠS 10/2 — (MeS 16/3) Pirniče 11 ŠS 12/3 — (MeS 10/2) Žaje ' . , • ŠP 14— (ŠP 218/1) Vodice ŠP9/2, 3 —(MeP 1/1, 2, 3) Medvode S sekundarnim vodovodnim omrežjem bomo opremili naslednje stanovanjske soseske v skladu s programom stanovanjske in druge graditve: ŠS 4/4 — (ŠS 107/1) Sentvid ŠS 9/7 —(MeS 8/1) Svetje . . ~ • ŠS 4/1 — (SS 7/1) Dravlje ŠS 3/4 — (ŠS 12/2 a) Podutik ŠS 1/1 — (ŠS 1/1, 2) Stara Šiška ŠS 3/1 — (ŠS 12/4 c) Podutik ŠS 6/8 — (ŠS 110) Vižmarje ŠS 6/4 — (ŠS 115/2, 3) Stanežiče—Medno ŠS 14/1 — (ŠS 218/3) Vodice ŠS 10/2 — (MeS 16/3) Pirniče ŠS 3/7 — (ŠS 12/1 b), ŠS 3/5 (ŠS 12/2 b), ŠS 3/4 (ŠS 12/2 a jug) Podutik SS 3/1 — (ŠS 12/3 a, 4c), ŠO 3 (ŠS 12/3 c), ŠS 3/5 (ŠS 12/6 c) Podutik ŠS 12/3 — (MeS 10/2) 2eje šp 4 — (ŠP 5) ob Celovški cesti ŠP 14 —(ŠP 218/1) Vodice ŠP 9/2, 3 — (MeP 1/1, 2, 3) Medvode 5.2. Kanalizacijsko omrežje in naprave Glede na načrtovani razvoj stanovanjske in druge gra-ditve, prioritetno reševanje najbolj perečih sanitarno-higi-enskih problemov z vidika oskrbe s kanalizacijo na ob-močju mesta Ljubljane in glede na materialne možnosti na območju občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1986—1990 predvidevamo naslednje naložbe: Primarno kanalizacijsko omrežje za opremo stanovanj-skih sosesk: — Primarni kanal Podutik za šS 3/4 (šS 12/2 a) — Zbiralnik A 2 od 14. do ČR in ČR •— Povezovalni kanal Tacen—Vikrče — Povezovalni kanal Tacen—Šmartno pod Šmarno goro — Povezovalni kanal od ČN Brod do Save — Posodobili bomo čistilno napravo Brod — Zgradili lokalno čistilno napravo Vodice Sekundarno kanalizacijsko omrežje za opremo stano-vanjskih sosesk: ŠS 9/7 — (MeS 8/1) Svetje ŠS 3/4 — (ŠS 12/2 a) Podutik I. etapa ŠS 3/1 — (ŠS 12/4 c) Podutik ŠS 6/8 — (ŠS 110) Vižmarje ŠS 6/4 — (ŠS 115/2, 3) Stanežiče—Medno ŠS 10/2 — (MeS 16/3) Pirniče ŠS 3/7 — (ŠS 12/1 b), ŠS 3/5 (ŠS 12/2 b), ŠS 3/4 (ŠS 12/2 a) Podutik ŠS 3/1 — (ŠS 12/3 a, 4c), ŠO 3 (ŠS 12/3 c), ŠS 3/5 (ŠS 12/6 c) Podutik Pri sanaciji vodonosnih področij bomo izvedli nasled-nje investicije: — Ulica Franje Koširjeve — ŠS 6/8 (ŠS 110) Vižmarje-Brod, — Pri malem kamnu, Štefančeva in Pri velikem kamnu, Pri Borštu, na ulici Jožeta Jame in na ulici brez imena. 5.3. Komunalno urejanje v krajevnih skupnostih Vse naloge srednjeročnega obdobja 1986—1990, ki so jih na področju komunalnega gospodarstva opredelile KS, je Komunalna skupnost Ijubljanskih občin ovrednotila in razvrstila v prioritetni vrstni red. V plan Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin in s tem tudi v družbeni plan občine Ljubljana-Šiška je vključen tisti del prioritetnih nalog iz posameznega komunalnega področja, za katerega je zagotovljen delež finančnih sredstev iz rednih finančnih virov. Samoupravni sporazum o temeljih plana KSLO za ob-dobje 1986—1990 in poseben pravilnik za določanje letne prioritete izvedbenih programov v KS, ki je sestavni del tega sporazuma, opredeljujeta način združevanja sredstev za realizacijo programov komunalnega urejanja v KS. S tem pravilnikom bo zagotovljena krajevnim skupnostim tudi možnost, da pridobijo status investitorja izgradnje ko-munalnih objektov in varčevalca za pridobivanje dopolnil-nih finančnih sredstev, ki bodo omogočila angažiranje bančnih sredstev. Konkretne naloge s področja komunalnega urejanja v KS bodo opredeljene z letnimi plani KSLO. Če nekatere izmed prioritetno opredeljenih nalog ne bodo realizirane, bodo na njihovo mesto uvrščene naloge, opredeljene v programu KSLO izven prioritete. Prednost bodo imele na-loge, za katere bodo angažirana sredstva občanov v KS. Za dejavnost vodooskrbe bomo izgradili naslednje ob-jekte in naprave: ¦.....¦ Tacen—Vikrče—Pirniče most—Medvode > Preska Tacenska ¦ ¦' . zaselki v KS Vodice in Medvode ¦ - .."•': '. Žlebe—Jeterbenk ; Goričane—Sora - naselje Svetje '¦'¦'. '; Preska—Vaše—Goričane Trnovec—Topol—Tehovec ¦ naselje Tacen ' ¦ . Sora—Dol Moše Dragočajna Smlednik . . . naselje Šmartno ¦ • ' _ Skaručna—Gameljne vodohrani Preska ¦ , - ¦ vodohran Bukovica—Šinkov turn vodohran Vaše—Goričane * vodohran Senica Za dejavnost odvoda odpadnih voda bomo izvedli me-šano in fekalno kanalizacijo: . . . — Košica—Plut -' — Zg. Pirniče: Tomšič, Ovijač, Rebolj—Štrihov, Ko-njar—Zavašnik, Gorički—Jauh, Kopač—Tomšič — Sr. Pirniče: Kuzele—Šuštar, Krča—Pirkmajer, Lo-trič—Peske, Mec—Jakopič — Zg. Gameljne: Oblak, Povodje — Sr. Gameljne: ZRMK ... ' , — Sp. Gameljne: ČN Straža — Verje: Bitenc—Galičič, Tomšič—Kastelic — Rašica: Špan—Dobeno, Špan—Souvan, Špan—Veuk — Zavrh: Stare—Gabrovšek — Uredili bomo naselja: Medvode, Šmartno, Zlatek, Go-ričane—Sora, Preska, Vaše, Pržanj, Tacen, Gunclje—Male Vižmarje — Z asfaltiranjem manjših cest v KS: Dravlje, Vodice, Vižmarje—Brod, Milan Majcen — Z ureditvijo cest: Tacenska cesta s pločnikom, Go-spodinjska, Mala Aljaževa, Ulica Bratov Komelj, Milčin-skega ul. — jug, Zapuška, Kamnogoriška, Jernejeva, Fer-berjeva, Murkova, Štula, Pri malem kamnu, Sojerjeva, Pri borštu, Pržanjska, Tacen—Vikrče—Pirniče most—Medvo-de, Smartno—Gameljne—Črnuče. 5.4. Odvoz smeti in odpadkov, sanacija odlagališč Na področju dejavnosti odvoza smeti in odpadkov bomo razširili organiziran odvoz komunalnih odpadkov. Po programu vključevanja izvenmestnih KS v reden od-voz smeti in odpadkov bosta KPL — TOZD Javna higiena in Tehnik Škofja Loka zagotovila reden zajem odpadkov v vseh naseljih občine, razen v zaselkih Polhograjskih Dolomitov. Skladno s prehodom na organizirano zbiranje in odvoz odpadkov bomo sanirali krajevna odlagališča. Prednost bo imela sanacija odlagališč v Šmledniku in Vodicah. 5.5. Pokopaiiška in pogrebna dejavnost Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Žale bo postop-no prevzemalo v svoje upravljanje lokalna pokopališča. V skladu z načrti razvoja pokopališč, ki naj delno razbreme-nijo centralno pokopališče Žale, bomo v obdobju 1986— 1990 izvedli naslednje pomembnejše investicije: — razširitev pokopališča Smlednik — pokopališče Sadovnice (Pirniče) — razširitev pokopališča šmartno Na pokopališčih Vodice, Šmartno in Preska bomo ure-dili mrliške vežice. Izdelati moramo kot izvedbeno dokumentacijo prostor-ske ureditvene pogoje. 5.6. Javna razsvetljava Skladno s programom izgradnje sosesk, programom iz-gradnje cest, industrijskih con in obratov bomo le-te opremljali z javno razsvetljavo po kriterijih osvetljenosti. (Navodila za osvetljenost cest in ulic, stanovanjskih in in- 6.1. Stanovanjska gradnja dustrijskih območij.) Družbeno usmerjeno gradnjo bomo v obdobju 1986— Pomembnejse mvesticije s tega področja so: ¦ 1990 realizirali oziroma pričeli v naslednjih zazidainih oto- cesta med Tugomerjevo in Frayerjevo, stanovanjski ^ih: . < blok Goriška, javna razsvetljava makadamskih cest v KS ' ' Vižmarje—Brod, Dakovičevo, javna razsvetljava manjših ------------¦-----------------¦--------------------------------¦------------------- cest v KS Dravlje, Goričane—Medvode — pločnik, nase- Stevilo stanovanj — kapaciteta Ije Medvode, naselje Preska, zaselki v KS Vodice, ulice v Naselie -h a KS Milan Majcen, območje KS Pirniče, naselja Tacen, zazidalni otok ' ž^a ^jCiska" ^knnai Skaručna—Gameljne in cesta Andreja Bitenca. taAn\ r sthiš PJ 5.7. Vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov gs 4/4 (ŠS 107/1) Šentvid Zvezda 61 — 61 Glede na program izgradnje stanovanjskih sosesk, pre- Šl 4 (ŠS 107/1) Šentvid—Valilnica 96 — 96 vzema PST in razmejitev obveznosti med cestno in ko- ŠS 9/7 (MeS 8/1) Svetje 168 — 168 munalno skupnostjo bomo opremljali in vzdrževali nove ŠS 4/1 (šS 7/1) Dravlje 144 — 144 in obstoječe zelene površine ter parkovne gozdove. ŠS 3/4 (ŠS 12/2 A Podutik — Intenzivnost vzdrževanja bomo določali s kriteriji in me- sever II. faza) 700 50 750 rili za vzdrževanie in obnovo kolektivnih komunalnih na- ŠS 3/4 (ŠS 12/2 A Podutik— jug) prav v javni rabi in dosegli, da bodo uporabniki površine ŠO 6 (ŠO 6) Sentvid* 60 — 60 bolje oskrbovali. ŠS 14/1 (ŠS 218/3) Vodice* 70 — 70 Prednost pri urejanju parkovnih gozdov bodo imele ze- ŠS 1/1 (ŠS 1/1, 2) Stara Šiška — lene površine Tivolija—Rožnika—Šišenskega hriba, Šmar- vključno podstrehe in dopolnilna ne gore in Skaručenskih gozdov ter Rašice. gradnja* 350 — 350 Uredili bomo tudi otroška igrišča v Šentvidu, Celovška |S 1/8 (ŠS 3/1, 2) Šiška* 68 — 68 122, otroško igrišče na Smrtnikovi, ob Trgu prekomorskih SS 1/3 (SS 5/2) Pod hribom* 75 — 75 brigad, otroško igrišče ob ulici Franca Mlakarja in ob uli- |S 6/8 (SS 110) Vižmarje — 27 27 ci 28. maja, v Vodicah in igrišče Straža—Sp. Pirniče. SS 3/7 (SS 12/1 b), SS 3/5 (ŠS12/2b, 6c) • , , ŠS 3/1 (ŠS 12/3 a, 4 c), ŠO 3 6. Stanovanjsko gospodarstvo . • : (šS12/3c) — 291 291 V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo na območ- |S ?ii(^|J15(%.3)v®Kiee ~ ,f. ^l - Ju občine Ljubljana-šiška dokončali 1334 stanovanj v več- || 14/1 SS 218/3) Vodice - 18 118 družinski gradnji in 400 stanovanjskih hiš v enodružinski, |f 1 ?i ,Jo q/J * ~ pretežno zadružno organizirani stanovanjski gradnji. po- || Vo,-},?Jiiruo\V^0 Sq «/* leg tega bomo pričeli z gradnjo še 200 stanovanj v več- fb ^%f 4 b- h družinski in 100 v enodružinski organizirani gradnji, ki (Meb z> b°ra m aru?.a _. bodokončanavletu1991. izvenmestna naselja____________- 75 75 V tem obdobju bomo opravili tudi priprave (izdelava do- SKUPNA KAPACITETA 1792 729 2521 kumentacije in priprave stavbnega zemljišča) za 500 sta--------------------------------------------------------------------------------- novanj; s tem bomo zagotovili kontinuiteto v stanovanjski Planirana graditev 1986—1990 1334 400 1734 graditvi v obdobju po letu 1990. v P|anu za dograditev v letu Kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na „ . . . , .,„,,,, Zr!i ]„„ :? območja, ki so z dolgoročnim planom občine in mesta Pnprave za gradnjo po 1.1990 400 100 500 ' Drvreneanzem%Ičaan0VanJSk° ^"^ ^***™ "* ** ^" * Stanovanjska gradnja bo delno oziroma v celoti reali- p ' ' zirana po letu 1990. Samoupravna stanovanjska skupnost Ijubljanskih obcin bo skupaj s skladom za urejanje stavbnih zemljišč zago- Večdružinska aradnia ' tovila pravočasno pripravo zemljišč za stanovanjsko gra- b-n'n- vecaruzinsica graanja ditev, kar bo zagotovilo kontinuiteto graditve stanovanj. SS 4/4 (SS 107/1) Sentvid-Zvezda Za racionalnejše izkoriščanje že poseljenega prostora Za gradnjo 61 stanovanj v kareju Zvezda je bi| odkup bomo pospeševali preurejanje podstrešij in neizkoriščenih in oprema zemljišč v pretežni meri izvršen že v sklopu iz- prostorov v stanovanjskih objektih, ki so primerni za pre- gradnje ostalih objektov. Stanovanja bodo zgrajena v letu ureditev v stanovanja. 1986. S prehodom na ekonomske stanarine in z diferencira- Šl 4 (ŠS 107/1) Šentvid-Valilnica nimi stanarinami za presežni površinski standard stano- Predvidena gradnja 96 stanovanj. Zazidaini načrt je po- vanj, bomo pospešili tudi zamenjavo stanovanj in ustrez- trjen. Pridobivanje zemljišča je v zaključni fazi. Pripravlja nejšo zasedenost razpoložljivega stanovanjskega prosto- se tudi investicijsko-tehnična dokumentacija. Opremljanje ra. se bo vršilo skladno z gradnjo stanovanjskih objektov. Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve in prenove gs g/7 ,MeS o/i\ cvetie ditve. Organizacijske oblike bomo podrejali skupnemu ci- ^ zCm^ šča se bo vrtila vleth 1985-1986 V Ddoravi Iju, da se obvladajo stroški graditve oziroma stroški finan- ^^8^^ ZJn^Z ciranja grad.tve stanovanj. Jprave jndivJidua|ne in k0|ektivne rabe. Opremljanje se bo Na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom vrši|0 v |etu i986: kakor tudi gradnja objektov. Gradnja bomo z namensko uporabo združenih sredstev amortiza- bo fjnancirana na podlagi že sklenjenega samoupravnega cije stanovanj v družbeni lastnini prenovili in odpravili sta- sporazuma novanja z najnižjim standardom ter toplificirali in plinifici- rali obstoječa stanovanja z neustreznim in dotrajanim si- SS ^/1 (SS 7/1) Dravlje stemom ogrevanja, kar bomo izvajali v skladu s skupno Predvidena je izgradnja stanovanjskega objekta s 144 sprejetim programom v Ljubljani, ki bo upošteval skupno stanovanji. Odkup, pnprava in oprema zemljišča je bila sprejete kriterije prioritetnega reda Na ta način bomo izvršena v sklopu urejanja zemljišč za obstoječe objekte, postopno zmanjševali tudi velike potrebe po sredstvih za razen ureditev funkcionalnega zemljišča m ureditev nepo- vzdrževalna dela. sredne okolice. Interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo svoje ŠS 3/4 (ŠS 12/2 a) Podutik srednjeročne in letne plane uskladile prvenstveno s sred- Zazidalni otok ŠS 12/2 a se deli na severni in južni del. njeročnim in letnimi plani stanovanjskega gospodarstva in Na severnem delu je predvidena pozidava 669 stanovanj v v teh okvirih opredelile svoje obveznosti za realizacijo iz- blokovni gradnji, na južnem delu pa 204 stanovanj v bloč- gradnje in prenove stanovanj. Postopek usklajevanja bo ni gradnji in 95 stanovanjskih enot v individualni gradnji. opravila samoupravna stanovanjska skupnost s sprejemom Zazidalni načrt za severni del je izdelan, ni pa še potrjen. o usklajevanju plana. .,-. . . . Za izgradnjo je v obdobju 1986—1990 predvidenih 773 sta- '.-¦¦¦ ' '-¦¦¦¦ ' ¦¦ "¦¦ . ;; . ¦¦-. . ..-¦¦¦¦ 13 novanj v večdružinski in 50 v enodružinski gradnji. Za južni del zazidalnega otoka pa je treba izdelati strokovne podlage. Skladno z gradnjo objektov se bo tudi zemljišče opremljalo s komunalnimi napravami individualne in ko-lektivne rabe. Pred pričetkom gradnje moramo zgraditi povezovalno cesto med C. Andreja Bitenca in Podutiško cesto. . . ŠO 6 (ŠO 6, ŠS 108) Šentvid Predvidena blokovna gradnja s 60 stanovanji. Zaradi spremenjene zakonodaje pridobivanja urbanistične doku-mentacije smo pristopili k pripravi strokovnih podlag. Po sprejetju zazidalnega načrta bomo pričeli s pridobivanjem, pripravo in opremljanjem zemljišča. Komunalne naprave individualne porabe bomo priključiii na že obstoječe pri-marne vode. Kolektivne komunalne naprave pa bodo zgra-jene hkrati z gradnjo stanovanjskih objektov. ŠS 14/1 (ŠS 218/3) Vodice Predvidena je gradnja 70 stanovanj blokovne gradnje in 118 objektov individualne gradnje. Zazidalni načrt za omenjeno območje je potrjen. Pridobljeno je že približno 60 % zemljišča. Največji problem predstavlja opremljanje z individualnimi komunalnimi napravami, predvsem kana-lizacijo. V kolikor bo zgrajena lokalna čistilna naprava ali primarni kanal ob avtocesti Naklo—Ljubljana, bomo z gradnjo stanovanjskih objektov pričeli že do leta 1990. ŠS1/1 (SS1/1, 2 in ŠS101) Spodnja Šiška Predvideva se gradnja 350 stanovanj, 100 stanovanj do leta 1990 in 250 stanovanj v obdobju 1990 do 1995. V iz-delavi je bil zazidalni načrt. Zaradi spremenjene zakono-daje pa bo potrebno izdelati ureditveni načrt, pri katerem se bo upoštevalo že opravljeno delo pri izdelavi ZN. Pri-dobitev in priprava zemljišča na območju zazidalnega oto-ka je dokaj zahtevna, saj pogojuje odstranitev večjih ob-stoječih stanovanjskih in pomožnih objektov, prav tako pa obstoječa infrastruktura ne zadošča kapacitetam nove po-zidave. ŠS 1/8 (ŠS3/1, 2) Šiška ' ' '¦'.'¦¦. .-. . Predvidena je gradnja 68 stanovanj. Potrebno je izde-lati novelacijo zazidalnega načrta. Pridobitev in priprava zemljišča zahtevata odstranitev dveh stanovanjskih objek-tov ter poseg v funkcionalno zemljišče obstoječih blokov in individualnih stanovanjskih hiš. ŠS 1/3 (ŠS 5/2) Pod hribom Predvidena je ureditev območja in izgradnja 75 stano vanj. Izdelati je potrebno ureditveni načrt, nakar bomo pričeli z odkupom, urejanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč. ŠS 9/1 (MeS 7/3) Preska Po zazidalnem načrtu je predvidena gradnja 145 stano-vanj v bločni gradnji. Zazidalni načrt je potrebno sprejeti, nakar bomo pričeli z odkupom, urejanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč. 6.1.2. Družinska gradnja šS 6/8 (ŠS 110) Vižmarje nad Klancem Na omenjenem območju predvidevamo organizirano in-dividualno stanovanjsko gradnjo s 27 stanovanjskimi ob-jekti. Zazidalni načrt je bil potrjen leta 1983. V postopku je razlastitev zemljišča. Predvidevamo, da bo zemljišče v letu 1986—1987 pridobljeno. Priprava in pridobivanje inve-sticijsko-tehnične dokumentacije se bo odvijala do leta 1986, ko se bo lahko pričela gradnja stanovanjskih objek-tov in komunalnih naprav individualne in kolektivne rabe. ŠS 6/4 (ŠS 115/2, 3) Stanežiče Predvidena gradnja 53 individualnih stanovanjskih ob-jektov. Zazidalni načrt je bil sprejet v letu 1980. Nekaj zemljišča je že pridobljenega, ostalo pa bo pridobljeno predvidoma do leta 1987. Gradnja stanovanjskih objektov se še ni pričela zato, ker ni rešena gradnja kanalizacije. V obdobju 1986—1990 se bo območje pripravilo za pri-četek gradnje ter opremilo s komunalnimi napravami indi-vidualne in kolektivne rabe. ŠS 10/2 (MeS 16/3) Pirniče Na območju zazidalnega otoka MeS 16/3 je predvidena demonstracijska individualna gradnja in sicer 115 objek-tov. Tehnični del zazidalnega načrta je bil pripravljen, vendar bo dopolnjen. Dopolnjeni zazidalni načrt bo obrav-naval celotno območje zazidalnega otoka razen zemljišča, ki ga ne obravnava zakon o kmetijskih zemljiščih. Po sprejetju zazidalnega načrta se bo pričelo s pridobivanjem zemljišč in pripravo zemljišča. Izgradnja kanala Tacen— Vikrče—Verje bo omogočala priključek na ta primarni ka-nal, vodovod pa se lahko priključi na obstoječi primarni vodovod. ŠS 14/1 (ŠS 218/3) Vodice (Glej večdružinska gradnja). ŠS 3/7, ŠS 3/5 (ŠS 12/1 b, 2 b) Podutik Predvidena pozidava s 147 individualnimi stanovanjskimi objekti. Ker že izdelani zazidalni načrt zaradi stališč kra-jevne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti ni bil potrjen, je potrebno za oba zazidalna otoka ponovno iz-peljati postopek sprejemanja. V obdobju 1986—1990 bi na tem območju zgradili 50 stanovanjskih hiš. Odkup, pri-prava in oprema zemljišča se bo vršila, ko bo sprejet za-zidalni načrt. ŠS 3/5, ŠS 3/1, ŠO 3 (ŠS 12/3 a, 4 c, 3 c in 6 c) Podutik V zazidalnem otoku 4 c je predvidena organizirana indi-vidualna gradnja 42 objektov. V zazidalnem otoku 3 a je predvideno 10 obrtno-stanovanjskih objektov. V zazidal-nem otoku 3 c, 6 c in del 4 c je predvidena pozidava v ne-organizirani individualni stanovanjski gradnji. Za vse ome-njene zazidalne otoke je potrjena urbanistična dokumen-tacija. V zazidalnem otoku 4c in 3a je odkup zemljišč v zaključni fazi. Za komunalne naprave individualne in ko-lektivne rabe, za zazidalne otoke 4c in 3a pridobivamo investicijsko-tehnično dokumentacijo. Pričetek gradnje ko-munalnih naprav se predvideva v letu 1986. Gradnja sta-novanjskih objektov v ŠS 12/4 c se bo pričela v letu 1986 v sklopu stanovanjske zadruge Avtomontaža. Opremljenost v zazidalnem otoku 3 c, 6c in del 4c je tudi minimalna. V kolikor se bo vršila pozidava, bo območje otokov po-trebno opremiti s komunalnimi napravami. ŠS 1/4 (ŠS 9/2) Koseze Urbanistična dokumentacija, tj. zazidalni načrt, ki je po-trjen, dopušča možnosti za dopolnilno gradnjo z individu-alnimi stanovanjskimi objekti. Ker je zemljišče v omenje-nem otoku v uporabi individualnih lastnikov obstoječih objektov, predvidevamo koriščenje prednostnih pravic. ŠS 12/3 (MeS 10/2) Žeje Predvidena je gradnja 60 individualnih stanovanjskih objektov. Zazidalni načrt se pripravlja. Omenjeno območ-je ima izredno majhno opremljenost s komunalnimi na-pravami individualne rabe. Potrebno je zagotoviti primarno omrežje za vodovod in kanalizacijo, kar predstavlja velike stroške zaradi velike oddaljenosti od obstoječih primarnih naprav. ŠS 9/5 (MeS 2) Sora ' " • Predvidena je gradnja 64 individualnih stanovanjskih ob-jektov. Omenjeno območje priprave zemljišča ne pred-stavlja posebnih problemov, opremljanje pa je dokaj pro-blematično, saj ni možnega priključka komunalnih naprav na obstoječe primarne vode. Potrebna je gradnja primar-nega vodovodnega ter kanalizacijskega voda. 6.2. Prenova in sanacija stanovanj V obdobju 1986—1990 bomo v Ljubljani prenovili v kompleksni in posamični prenovi 806 stanovanj in odpra-vili z nadomeščanjem 180 stanovanj najnižjega standarda. Na območju občine Ljubljana-Šiška bomo prenovo izvajali v skladu s sprejetim družbenim planom mesta Ljubljane v Stari Šiški (Medvedova, Lepodvorska, Žibertova, Celov-ška, Ruska, Jesenkova, Frankopanska, Malgajeva). Ocena možnosti stanovanjske prenove v Stari šiški: Po prenovi Pred prenovo št.stan. povr.stan. št. stan. povr.stan. Pp°^P°si IZp^ 100 8000 m2 272 16.320 m2 600 m2 16.920 m2 Sanacijska komisija SOb Ljubljana-Šiška bo nadaljevala z aktivnostmi za sanacijo soseske Draveljska gmajna. Po-goj pa je vključitev vseh sanatorjev in soinvestitorjev za tisti del nalog, ki pomenijo izboljšavo bivalnih pogojev in ne samo usposobitev prvotnega stanja. 14 6.3. Organizirana stanovanjska gradnja po letu 1990 ozi-roma v obdobju 1991—1995 ŠS 3/2, 3 (ŠS 12 Podutik II. faza, 2. etapa) V obdobju 1991—1995 je predvidena gradnja na območ-ju ŠS 12 Podutik |l. faza, 2. etapa oziroma zaključek sta-novanjske gradnje na območju Podutika. V obdobju 1986—1990 bodo izdelani zahtevani prostorski izvedbeni akti (ZN) in odkupljeno ter pripravljeno zemljišče za grad-njo. ŠS 8/4 (ŠS 202/6 b) Gameljne ¦ ¦ ¦ ¦¦'¦-; V obdobju 1986—1990 je potrebno izdelati prostorske izvedbene akte. Po potrditvi le-teh se bo pristopilo k pri-dobivanju in pripravi stavbnega zemljišča tako, da bi z gradnjo lahko pričeli leta 1991. Ocenjena kapaciteta je 1500 stanovanj, pretežno v večdružinski gradnji. 7. Stavbno zemljiško gospodarstvo Naloge s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči na področju mesta Ljubljane bo v srednjeroč-nem obdobju 1986—1990 opravljal novoustanovljeni sklad stavbnih zemljišč, ki bo: — financiral pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kom-pleksno graditev, — urejal stavbna zemljišča za stanovanjsko, poslovno, industrijsko in drugo graditev po programih bodočih in-vestitorjev, —¦ oddajal nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina ter razpolagal s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom, — opravljal druge naloge, ki jih določajo zakon in pred-pisi občinske skupščine. Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč na območju na-selij in drugih območjih, namenjenih za graditev, bomo zagotavljali: — z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, — s ceno za oddano stavbno zemljišče, — s prispevkom posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih in odlokom skupščine me-sta, — z namenskimi sredstvi samoupravnih organizacij' in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov in naprav, določenimi z njihovimi planskimi akti, — z drugimi sredstvi. Z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč bo upravljal sklad stavbnih zemljišč na območju Ijubljanskih občin. Predvideni stroški za izračun prispevka se za vsako te-koče leto ovrednotijo v višini, ki jo določi skupščina me-sta z odlokom. Glede na vrsto in način gradnje, kakor tudi za lokacijo in ugodnost posamezne lokacije se bazna cena povečuje ali zmanjšuje s korekcijskim faktorjem. Organizacije združenega dela bodo sklenile s 2IL, TOZD Urejanje zemljišč, kot pooblaščeno organizacijo, pogodbe o plačilu akontacij prispevka za urejanje zemljišč kot predhodno investicijsko vlaganje tudi za zemljišča, ki jih imajo kot rezervate za svoje razvojne programe. Na območju občine Ljubljana-Šiška bomo v srednjeroč-nem obdobju 1986—1990 urejali (odkup, priprava, oprema zemljišča) zazidalne otoke, ki so v družbenem planu ob-čine opredeljeni kot območja graditve, zazidalne otoke, pri katerih se gradnja nadaljuje iz prejšnjega srednjeroč-nega obdobja ter zazidalne otoke, v katerih je načrtovana gradnja po letu 1990. Poleg teh zazidalnih otokov predvidevamo urejevalna dela še v ŠS 4/1 (ŠS 8/1, 2) Dravlje, ŠS 5 (ŠSK 6) Polja-ne, ŠS 1/4, 5 (ŠS 9) Koseze, ŠS 4/2 (ŠS 10) Draveljska gmajna, ŠO 7 (ŠS 201/4) Tacen, ŠS 8/1 (ŠS 202/2) Ga-meljne, ŠS 9/1 (MeS 7/3) Preska ter v industrijskih zazi-dalnih območjih ŠP 5 (ŠP 3) Iskra — IMP, ŠP 4 (ŠP 4, ŠP 5) ob Celovški cesti, ŠP 6/2 (ŠP 8) Skip, Šp 9/3 (MeP 1/2) Medvode in ŠP 2, ŠM 2 (ŠM 1, ŠP 2, ŠR 2/3 in ŠS 102) ob gorenjski progi. 8. Vodno gospodarstvo ' " ..'¦ : ¦ ¦ ;. ;' Z usklajenim načrtovanjem na podlagi dolgoročnih re-šitev vodnogospodarskih osnov, študij in projektov, usmer-jenim vzdrževanjem in izvedbo investicij bomo vzpostavili pogoje za tako gospodarjenje z vlogo, da nam bo omo- gočilo boljši dostop do te dobrine, pri čemer bomo na območju občine ohranili kakovostno stanje, na posamez-nih območjih pa izboljšali varstvo vodnih količin in kva-litete ter opravili glavna žarišča erozije. 8.1. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo pred poplavami Naloge osnovne vodnogospodarske dejavnosti so v sred-njeročnem obdobju naslednje: — redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in urejanje naravnih strug, ¦— obramba pred poplavami, ¦— rečno nadzorstvo. Pri vzdrževalnih delih na vodnogospodarskih objektih in napravah bomo zagotavljali skladnost krajinskih posegov, boljše pogoje za vodni živelj, za vodopreskrbo, namaka-nje, turizem, šport in rekreacijo ter energetiko. Redno vzdrževanje vključuje naslednja dela: — ureditev praga na Savi pod Gameljščico, ¦—¦ ureditev potoka Rakovnik, — ureditev Stanežiškega potoka, ¦— ureditev Dvorskega potoka, ¦— ureditev Glinščice, — odvod meteorne vode v Vodicah, —• ureditev hudournikov Medno—Gunclje, — visokovodni nasip ob Sori v Goričanah (dokumenta-cija), — zadrževalnik Glinica (dokumentacija). 8.2. Varstvo vodnih količin V skladu z usmeritvami dolgoročnega razvoja, ki pred-videvajo oskrbljenost prebivalstva s kvalitetno pitno vodo v ustreznih količinah ob vsakem času in ob ekonomsko sprejemljivih pogojih, bomo intenzivirali varstvo za ohra-nitev zadovoljivih virov neoporečene pitne vode ustrezne kvalitete. Za dosego teh ciljev bomo izvajali varstvo vod-nih količln predvsem na območju naslednjih vodnih virov: — Skaručna, — podtalnica Kranjskega polja (vodni viri Vodovoda Kranj in vodni viri Sorškega polja), — lokalni vodni viri. Varstvo vodnih količin bomo izvajali z: — opredelitvijo varstvenih pasov vodnih virov in izvaja-njem varstvenih ukrepov, — sanacijo varstvenih pasov |. in II. območja, — izvedbo programa za varčevanje s pitno vodo. Vodno gospodarstvo, organizirano v OVS Ljubljanica- Sava, bo sofinanciralo programe novogradenj in sanacijo zajetij in vodovodov v skladu z dogovorjeno prioriteto. S posebno skrbjo bomo varovali vodne količine na ob-močjih, kjer vode primanjkuje (Polhograjski Dolomiti in Rašica). 8.3. Varstvo kvalitete vode Skrbeli bomo za ohranitev in izboljšanje kvalitete vode na vseh vodonosnih območjih. Preventivni ukrepi bodo usmerjeni v odpravo direktnega in posrednega onesnaženja vodnih virov, ki so že, oziro-ma bodo v obdobju do leta 1990 v uporabi, oziroma so dolgoročno zaščiteni. S spodbujanjem gradnje kanaliza-cije, z izgradnjo centralne čistilne naprave in z odpravo onesnaževanja pri izvoru (še posebej pri velikih individu-alnih onesnaževalcih kot so farme, industrijski, komunalni in drugi obrati) bomo odpravljali žarišča onesnaženja. Pospešeno bomo odpravljali onesnaženost reke Save. 8.4. Varstvo pred vodo na hudourniških območjih Dejavnost urejanja hudournikov bomo usmerjali zlasti v zaledja vodotokov v hribovitih predelih (Rožnik, Šišenski hrib, Polhograjci, Šmarna gora, Rašica, mengeški hribi in hribovito zaledje Stanežič). Ukrepe bomo izvajali zlasti na območjih kritičnih žarišč površinske vode, še zlasti glo-binske erozije. Izvedli bomo obnovitvena in ureditvena dela v povirju Ločnice. 8.5. Skupne naloge Pomembna skupna naloga je priprava strokovnih osnov za območje širšega prostora Save, ki morajo podati ele-mente za usklajeno rabo in urejanje Save (v povezavi z 15 energetsko rabo, vodooskrbo, prometom, rekreacijo in drugimi dejavnostmi). ......... , , 9. Promet, zveze in prometna infrastruktura Srednjeročno obdobje 1986—1990 predstavlja priprav-Ijalno obdobje za izvedbo novega javnega prometnega si-stema za celotno Ljubljano. Pri tem moramo upoštevati nujnost racionalne uporabe energije. Prometne organizacije bodo na osnovi kvalitetnih pro-gramov razvoja pristopile k izboljšanju organizacije dela in poslovanja, kar bo prispevalo k hitrejšemu in kvalitet-nejšemu razvoju prometa. V sodelovanju z ostalimi orga-nizacijami v širšem prostoru bodo združile mestni, ob-mestni in medkrajevni promet v integrirano enoto. Na osnovi načrtovanih trendov rasti prebivalstva po ob-činah, ob predvidenem razmerju med javnim in osebnim prometom ter z izboljšanjem kvalitete storitev javnega prevoza, načrtuje Integral, DO LPP v povprečju 3 % stop-njo rasti prevoženih kilometrov v 3,2 % stopnjo rasti šte-vila prepeljanih potnikov. Udobnejša in kvalitetnejša vož-nja bo zagotovljena z večjim deležem členastih vozil. Ena od osnovnih nalog bo tesnejša funkcionalno-tehno-loška in organizacijska povezanost celotnega prometa ter uvedba enotnega tarifno-conskega sistema, s tem pa tudi enotne vozovnice za vse avtobusne prevoznike na območju ožje Ijubljanske regije in enotne vozovnice za avtobus in vlak na nekaterih koridorjih. Zaradi povečanega obsega potniških tokov v mestnem prometu, bo na nekaterih relacijah upravičeno uvajanje zmogljivejšega prometnega sredstva. Tako Integral, DO LPP predvideva v okviru izgradnje prometne infrastrukture mesta v obdobju od 1986 do 1990: — priprava dokumentacije za I. fazo zmogljivejšega prometnega sistema na odseku Celovška in Tržaška, — I. faza rekonstrukcije depoja na Celovški. Delovna organizacija Vektor bo za osvajanje novih pod-ročij in metod dela temeljito spremenila notranjo organi-ziranost in sistem poslovanja ter zagotovila večji obseg izrednih prevozov doma in predvsem v tujini. Predvsem bo morala tudi širše sodelovati in usklajevati svojo dejav-nost z vsemi drugimi transportnimi sistemi, posebno z že-lezniškim prometnim sistemom za zagotavljanje integral-nega transporta. 9.1. Ceste Da bomo zagotovili prometno varnost, kakovostno in ekonomično obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest ter rekonstrukcijo in modernizacijo, gradnjo in raz-voj cestne in druge infrastrukture na področju občine, bomo zagotovili vzdrževanje in varstvo cest po vrstah in obsegu s tem, da bomo zagotavljali sredstva na podlagi veljavnih ovrednotenih skupnih normativov in standardov ter na podlagi obračunske amortizacije cest in objektov. Ojačali in obnovili bomo: — regionalne ceste: . , . Vodice—Moste (0,450 km) . ' : Sentvid—Vodice (7,200 km) ' . • — lokalne ceste: . Črnuče—Gameljne—šmartno (3 km) ¦¦ ¦ Črnuče—Vižmarje (4,300 km) • Medvode—Zbilje—Mavčiče (1,800 km) '..' Medvode—Sora (5 km) Šentvid—Dobrova (2 km) .. ,. ¦ ,. Podutik—Koseze (1,930 km) ' ", Gameljne—Rašica (1,800 km) , Utik—Polje—Skaručna (3,100 km) . ¦ ¦¦ Podutiška cesta (2,900 km) Vodnikova cesta (3,500 km) . Preska—Žlebe (2,600 km) ¦¦'.'_'¦ , Preska (2,500 km) :¦ ' -\ ¦- Rekonstruirali in modernizirali bomo zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev le najbolj kritične odseke. Nadaljevali bomo z izvajanjem 10-letnega programa iz-gradnje cest, in sicer z zagotavljanjem sredstev od ustvar-jenega čistega dohodka, iz dela sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter iz sredstev skupnosti za ceste Slovenije: . . . . : / — regionalne ceste: * •¦¦•'¦ ¦-'".,• , . Jeprca—Vodice (4,970 km) ¦ — lokalne ceste: obodna cesta Stanežiče Martinek—Selo—Skaručna (0,540 km) Tacen—Trboje (3,095 km) Šentvid—Dobrova (3,155 km) Podutik—Koseze (0,300 km) , •,'¦ Trnovec—Topol Vikrče—Verje S semaforji bomo opremili križišče v KS Vižmarje— Brod in uredili obračališče, prav tako pa uredili obrača-lišče v Zg. Senici za LPP. 9.2. Kolesarski promet Pospeševali in urejali bomo kolesarske poti in pešpoti. Na območju občine Ljubljana-Siška bomo zgradili podalj-šek kolesarske poti v smeri Center—Šentvid proti Medvo-dam in dograditev kolesarskega obroča okrog Ljubljane. 9.3. Železniško gospodarstvo V okviru programa razvoja železniških zmogljivosti bodo na območju Ljubljana-Šiška realizirane naslednje investi-cije: — izgradnja desnega tira na odseku Ljubljana—Šiška— Vižmarje, — postopna izgradnja postajališč na progi Ljubljana— Šiška—Škofja Loka za potrebe primestnega prometa ter — projektna in pripravljalna dela na hitro železnico Jesenice—Ljubljana. v , .. %- 9.4. PTT promet Pomembna naloga je izgradnja javnega omrežja za pre-nos podatkov, ki omogoča povezavo računalniških siste-mov ter uvajanja novih storitev: teletekst, videotekst in faksimile. Uvajanje nove generacije telekomunikacijskih sistemov je pomembno predvsem z vidika približevanja in-formacij s pomočjo dodatnih novih storitev, ki jih bo mo-goče ponuditi. Na področju PTT prometa bo v obdobju 1986—1990 še vedno ostal razkorak med potrebami in možnostmi za njihovo zadovoljevanje. Da bomo izboljšali kakovost storitev, razširili izbor in zmanjšali neusklajenost med oskrbljenostjo s PTT storit-vami med posameznimi območji v občini, bomo v obdob-ju 1988—1990 zgradili: — PTT enota Stara cerkev (250 m2) — PTT enota Celovška (100 m2) — kontejnerska ATC Stanežiče, Vodice — razširili VATC Medvode in RATC Dravlje — zagotovili prostor za PTT enoto in RATC Tacen (1300 m2) — kabelsko kanalizacijo na odsekih Podutiške ceste in Drage — krajevno kabelsko omrežje v Podutiku, Medvodah, Stanežičah, Vodicah in Tacnu — izgradnja javnih telefonskih govorilnic bo usklajena s potrebami KS in finančnimi možnostmi in določena v letnih planih. S sekundarnim PTT omrežjem bomo opremili stanovanj-ske soseske skladno s programi samoupravne stanovanj-ske skupnosti: šS 3 (šS 12/11. faza, I. etapa) povezava ceste Podutik ŠS 3/1 (ŠS 12/3 a) Podutik ŠO 3 (5S 12/3 c) Podutik ŠS 3/1 (ŠS 12/4 c) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa, 2a/S) Podutik ŠS 3/4 (ŠS 12/11. faza, I. etapa, 2a/J) Podutik 50 3 (ŠS 12/11. faza, I. etapa, ŠO 12) Podutik Šl 4 (SS 107/1) kare I Šentvid šS 6/1 (ŠS 108/1) Sentvid ŠS6/3, 4 (ŠS 113 Dvor, ŠS 115) Stanežiče ŠS 8/1 (ŠS 202/2 a) Gameljne ŠS 14/1 (ŠS 218/3) Vodice ŠS 9/7 (MeS 8/1) Svetje ŠS 12/3 (MeS 10/1) 2eje V. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ' 1. Cilji in politika socialnega razvoja Z družbenim planom občine opredeljujemo nadaljnji so-cialni razvoj kot sestavni del samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov, pri čemer bomo osrednjo pozornost namenjali: 16 — uresničevanju socialne politike kot sestavnega dela ekonomske politike, ki temelji na zagotavljanju socialne varnosti iz dela, nagrajevanju po rezultatih dela, na raz-vijanju ustvarjalnosti ter humanizaciji življenjskih in de-lovnih pogojev. Zato bo socialna politika kot ekonomska kategorija predvsem v funkciji krepitve produktivnosti dela in akumulativnosti gospodarstva, — ohranjevanju dosežene ravni družbenega standarda, doseganju večje kvalitete storitev, kar bomo uresničevali na podlagi ustreznega dopolnjevanja obstoječih meril in normativov, standardov in kriterijev za ocenjevanje kvali-tete storitev, ki jih moramo pripraviti in uporabljati v vseh izvajalskih OZD družbenih dejavnosti, — pri tem bomo usmerjali napore v nadaljnjemu izena-čevanju družbeno-ekonomskega položaja delavcev v OZD družbenih dejavnosti z delavci v gospodarstvu, — svobodni menjavi dela kot temeljno obliko samo-upravnega povezovanja materialne proizvodnje in družbe-nih dejavnosti, kar bomo uresničevali v okviru nadaljnjega poglabljanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih od-nosov ter delovanja delegatskega sistema SIS družbenih dejavnosti, v cilju sprotnega usklajevanja interesov med uporabniki in izvajalci ter tekočega razreševanja najbolj perečih vsebinskih problemov, — sredstvom za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti, katera bomo zagotavljali v okviru enotnih sto-penj iz BOD in dohodka OZD, pri čemer bodo imeli pred-nost zagotovljeni programi vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega in usmerjenega izobraževanja, razisko-valne dejavnosti, osnovnega zdravstvenega varstva in so-cialnega varstva, — financiranju mejnih dejavnosti, kar bomo izvajali na podlagi samoupravnega sporazuma enotno v Ljubljani, — zadovoljevanju potreb na posameznih področjih druž-benih dejavnosti tudi z neposredno menjavo dela med organizacijami združenega dela s področja gospodarstva in izvajalci OZD družbenih dejavnosti, — uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti na podlagi samoupravnih sporazumov, s katerimi bo po-drobneje opredeljena vsebina programov, kriteriji in me-rila za njihovo financiranje ter kriteriji za vrednotenje kva-litete storitev, — izvajanju kvalitetne prehrane 'predšolskih in osnovno-šolskih otrok ter učencev v usmerjenem izobraževanju. 2. Uresničevanje programa dolgoročne gospodarske sta-bilizacije Izhajajoč iz dejstva, da je srednjeročno obdobje 1986— 1990 le sestavni del dolgoročnega družbenega razvoja ob-čine, morajo SIS in OZD družbenih dejavnosti namenjati posebno pozornost nadaljnjemu izvajanju konkretnih ak-cijskih stabilizacijskih programov s poudarkom na optimal-nem in racionalnem izkoriščanju obstoječih prostorskih zmogljivosti, kadrov in opreme ter racionalni organizaciji dela. Zato bodo vse SIS in OZD sprotno preverjale uresniče-vanje letnih programov z vidika uresničevanja osrednjih vsebinskih nalog in zmanjševanja materialnih stroškov ter družbene režije nasploh. Poseben poudarek namenjamo vzdrževanju obstoječih objektov družbenega standarda, ki predstavljajo temeljni materialni pogoj za izvajanje vseh prednostnih programov družbenih dejavnosti. 3. Prostovoljno delo V okviru prizadevanj za ohranjevanje dosežene ravni družbenega standarda, bomo namenjali posebno pozor-nost uresničevanju vseh oblik prostovoljnega dela v vseh okoljih družbenega življenja in nadaljnjega razvoja obči-ne. Nosilci programov prostovoljnega dela bodo KS v po-vezovanju s šolami, osnovnimi organizacijami ZSMS in združenim delom, da bi tako v to obliko dela vključevali vse zainteresirane Ijudi in občane pri oblikovanju in ure-sničevanju posameznih programov. 4. Razvoj posameznih področij 4.1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Na območju občine se bo povečalo število predšolskih otrok v starosti do 6 let za okoli 900 otrok. Tako bo v družbeno organizirano varstvo in vzgojo vključenih v VVO in družinsko varstvo od skupnega števila okoli 9000 pred-šolskih otrok — 4800 do 5000 otrok ali okoli 54 % otrok. Za zagotavljanje pogojev za vsestranski nadaljnji razvoj vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo izboljševali ra-ven in kvaliteto zajamčenih in dopolnilnih vzgojnovarstve-nih programov. Program priprave otrok na vstop v osnov-no šolo se bo v tetu 1986 še izvajal v okviru 180 ur, do konca srednjeročnega obdobja pa bomo v okviru danih materialnih možnosti postopno povečevali fond ur za ure-sničevanje navedenega programa. Za otroke od 3 do 5 let, ki niso vključeni v VVO, bomo uvajali nove vzgojne pro-grame ter postopno povečali le programe od 80 na 250 ur, v kolikor bi se izkazale realne potrebe ter interes star-šev za to obliko dela z otroki. Programe, namenjene otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, bomo izvajali v obstoječem obsegu. Kvaliteto vzgojnovarstvenih storitev bomo izboljševali z nadaljnjim strokovnim izpopolnjevanjem vzgojnega kadra. Občinska skupnost otroškega varstva bo v celoti pokri^ vala vrednost vzgojnega dela v VVO, starši pa bodo pri-spevali za oskrbo v odstotnem deležu od povprečnega osebnega dohodka na člana družine. V skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic bomo preko občinske in mest-ne skupnosti otroškega varstva izvajali program denarnih pomoči otrokom. Zavzemali se bomo za uveljavitev eno-ietnega porodniškega dopusta. Program skupnih nalog bomo uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Glede na to, da so obstoječi normativi in standardi za opravljanje vzgojnovarstvenega dela nastajali v obdobju izrednega prostorskega primanjkljaja, v sedanjih razmerah pa se kažejo tendence sproščanja obstoječih prostorskih zmogljivosti, bomo proučili možnosti za uveljavitev prvot-nih zakonsko določenih normativov glede števila otrok na oddelek, da bi tako zagotovili pogoje za dvig kvalitete iz-vajanja osnovnih vzgojnih programov v VVO. S korekcijo normativov bomo prispevali tudi k boljšemu zdravstvene-mu stanju otrok v VVO. 4.2. Osnovno šolstvo Do leta 1990 se bo na območju občine povečalo število šoloobveznih otrok za okoli 1100. Od skupno 10.900 vseh učencev bo obiskovalo osnovnošolski pouk v 16 central-nih in 4 podružničnih šolah okoli 10.300 učencev, preko 600 učencev pa se bo še nadalje vključevalo v osnovne šole drugih Ijubljanskih občin. Celodnevno šolo in podaljšano bivanje bomo izvajali v okviru doseženega obsega iz preteklega srednjeročnega obdobja, koeficient učne izmene pa se bo zaradi pove-čanja števila šoloobveznih otrok povečal od 1,3 izmene v šolskem letu 1985/1986 na 1,4 v šolskem letu 1989/1990. Zaradi tega bomo prilagajali šolske okoliše obstoječi mre-ži osnovnih šol s poudarkom na sorazmerno enaki ozi-roma ustrezni porazdelitvi učencev. V vsebinskem pogledu bo osnovna usmeritev nadaljnje-ga razvoja osnovnega šolstva temeljila na uveljavljanju novega programa življenja in dela osnovne šole, ki bo uveden v celoti že do leta 1987. Tako bomo vsem učen-cem zagotovili pogoje tudi za razvoj individualnih intere-sov in sposobnosti in s tem uveljavili notranjo diferenci-acijo in individualizacijo pouka s poudarkom na kvalitet-nejšem izvajanju dopolnilnega in dodatnega pouka. Osrednjo pozornost bomo posvetili vsebinskemu in organizacijskemu prilagajanju dejavnosti osnovnih šol po-trebam usmerjenega izobraževanja in utrjevanju interesnih dejavnosti v povezavi osnovnih šol z življenjem in delom delovnih Ijudi. V vsebinskem in organizacijskem smislu bomo še nadalje prilagajali dejavnost osnovne šole nače-lom, ki veljajo za celodnevno šolo s poudarkom na izbolj-ševanju kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela. Zato bomo posvetili posebno pozornost načrtovanemu in stalnemu iz-popolnjevanju in usposabljanju pedagoških delavcev osnovnih šol. Vsestransko bomo krepili povezovanje šolskih svetoval-nih služb s strokovnimi službami občinske in mestne skupnosti za zaposlovanje glede poklicnega usmerjanja in vključevanja učencev v nadaljnje izobraževanje. 4.3. Glasbena šola Franc Šturm šola se bo vključevala v nadaljnjo vzgojo in glasbeno izobraževanje mlade generacije. . ¦ Izvajanje programa bo zahtevalo intenzivnejše zaposlo- Za izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa vanje, da bomo postopno ukinili nadurno in dopolnilno bomo izboljšali kadrovsko strukturo profesorjev in zago- delo in ga nadomestili z nastavitvijo rednih delavcev. V tavljali izboljšanje materialnega položaja z uresničevanjem okviru svobodne menjave dela si bomo prizadevali zago- različnih oblik neposredne menjave dela. tavljati sredstva tudi za pokrivanje nekaterih materialnih stroškov (ogrevanje) in OD nepedagoških delavcev. 4.5. Zdravstvo .... . . . - . '¦¦¦¦'." Področje zdravstvenega varstva bo eno izmed prioritet- 4.4. Usmerjeno izobrazevanje nih dr^eij družbenih adejavnosti, ker je pomemben de- Srednja šola tehničnih strok Franca Leskoška-Luke bo javnik produktivnosti dela ter obrambnih sposobnosti ob- v povezavi z Litostrojem izobraževala mladino in delavce čanov ter delovnih Ijudi. za delo od druge do vključno pete stopnje zahtevnosti Zato bomo v cilju čim uspešnejšega izvajanja zdravstve- in usposabljala delavce ob delu. Obseg izobraževanja nega varstva v občini namenjali na tem področju posebno bodo narekovale neposredne potrebe Litostroja in drugih pozornost uresničevanju naslednjih prednostnih nalog: OZD, v skladu s svojimi plani pa jih bosta opredeljevali — izvajanju zdravstvenega varstva aktivne populacije z , tudi Izobraževalna skupnost SRS za metalurško in kovin- ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj, sko predelovalno usmeritev ter Izobraževalna skupnost — povečevanju deleža preventivnega zdravstvenega var- SRS za elektrotehnično usmeritev. stva s poudarkom na zobozdravstveni preventivi in drugih V obdobju 1986—1990 bo obiskovalo pouk okoli 1100 preventivnih oblik dela, učencev v dveh izmenah. Vsako šolsko leto pa bo vpisa- — poglabljanju in nadaljnjemu uveljavljanju dispanzer- , nih v 11 oddelkih okoli 330 učencev, in sicer: ske metode dela, intenzivnejšemu povezovanju medicine dela z obratnimi ambulantami in z organizacijami združe- iT~I 7 nega dela v cilju zmanjševanja bolniškega staleža; po- „„„„„ , ¦,¦..-.;¦ e* ^a !'¦ -u membna bo vloga obratnih ambulant pri izvajanju vseh Program •'.•¦..¦-¦•...¦¦....>¦•¦¦.¦. $t.odd. vpisamh ob|ik preventivnega zdravstvenega varstva, __________________________________________ucencev — zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za izva- — v SR VIP kovinarstvo in strojništvo )anJe zdravljenja in medicinske nege bolnika na domu. (IV. in V. stopnja zahtevnosti) .¦.¦"'¦;¦: 6 180 Posebno pozornost bomo namenili varstvu in ohranjanju — v SKR VIP obdelava kovin • '- zdravega človeškega okolja in pri tem poglabljali sodelo-in upravljanje strojev (II. stopnja - -"¦ ,, vanje zdravstvenih služb s pristojnimi inšpekcijskimi služ-zahtevnosti) .'. 1 30 bami. __ v SR VIP metalurgija (IV. in , -¦¦'., v vseh okoljih bomo namenjali več pozornosti zdrav- V. stopnja zahtevnosti) 1 v 30 stveno vzgojnemu prosvetljevanju v cilju zmanjševanja in — v SKR VIP pridobivanje in predelava preprečevanja poškodb pri delu, poklicnih obolenj, zmanj- , kovin (II. stopnja zahtevnosti) 1 30 ševanja invalidnosti ter preprečevanja alkoholizma in dru- — v SR VIP elektronika (IV. in -...,. gih škodljivih pojavov. V. stopnja zahtevnosti) v. ¦¦¦.'¦ --v - 3 V go Zdravstveno službo bomo še nadalje usposabljali za ---------------------------------------------------------------------------------- delo v družbeni samozaščiti, splošnem Ijudskem odporu . _ ^ , ..,. ...... „„-,„ * ... in Ijudski obrambi ter v izrednih razmerah. ŽG Železniški srednješolski center — TOZD Železniška Navedene cilje bomo uresničevali v okviru optimalnega srednja šola Ljubljana izkoriščanja obstoječih prostorskih in kadrovskih zmoglji- V okviru TOZD Zelezniska srednja šola Ljubljana bomo vosti s pOudarkom na racionalni uporabi opreme in de-izvajali naslednje programe: lovnega časa, da bi tako zagotovili pogoje za zmanjševa- 1. Redno izobraževanje, v katerem bo vsako šolsko leto nje čaka|ne dobe in dvig kvalitete storitev. vpisano naslednje število učencev: z ustrezno reorganizacijo službe nujne medicinske po- ---------------------------------------:------------------------------------------- moči bomo zagotovili racionalnejšo in neprekinjeno zdrav- Program Št. odd. Št. učencev stveno varstvo. — obdelava kovin in strojev (SKR) 1 20 4.6. Socialno varstvo — kovinarstvo, strojništvo (SR) 3 90 . . , . . , . . . ,. .. . — elektroenergetika (SR) , 3 90 Matenalno m socialno varnost si bodo delovm Ijudje in __ transport (SR) "' '•• "4. 120 občani zagotavljali predvsem z lastnim delom. Zato bomo _______ __________¦'"''' ' ¦ '_________. v občinski skupnosti socialnega varstva zagotavljali soci- Skupaj: 11 320 alno varstvene pomoči v skladu s samoupravnim spora----------------------------------------------------------------------------------- zumom o zagotavljanju socialno varstvenih pravic le so- _ . . . . . . , .... . , . cialno ogroženim občanom, ki si z delom teh pravic ob- 2. Izobrazevanje iz dela - za pndobitev strokovne iz- jektivno ane morejo zagotoviti. Ob pričakovanih gospodar-obrazbe se bo izobraževalo vsako leto za: skih gibanjih in prOblematiki, ki izhaja iz gibanja realnih ---------------------------------------------------------------------------------- osebnih dohodkov, se bo morala občinska skupnost soci- — prometno-transportnega tehnika 2 odd. 60 delavcev alnega varstva intenzivneje povezovati s skupnostjo soci- — strojevodje el.vlečnih vozil 2 odd. 60 delavcev alnega skrbstva, stanovanjsko skupnostjo, s skupnostjo — strojevodje dizel vlečnih vozil 3odd. 90 delavcev za zaposlovanje, s skupnostjo invalidsko pokojninsko za- — vozovne preglednike 2odd. 60 delavcev varovanje ter skupnostjo za otroško varstvo in s kadrov-T7 : <—.- r_n . . ~" skimi ter socialnimi službami OZD, za sprotno razreševa-SkuPa':__________________________9odd. 270delavcev nje najbo|j perečih prob|emOv. Občinska skupnost socialnega varstva bo tekoče anali- V okvirCi izobraževanja iz dela za potrebe ZG Ljubljana zjra|a izvajanje letnih programov, ki se v posameznih SIS bomo izvajali dopolnilno izobraževanje in usposabljanje, nanašajo na izvajanje socialno varstvenih pomoči, da bi ki bo zajemalo letno do 2500 delavcev in permanentno iz- tako v okviru danih materialnih možnosti zagotovili opti-obraževanje, ki zajema okoli 10.000 delavcev. malne možnosti za sprotno usklajevanje in valoriziranje' Srednia šola za elektroniko vse^ oblik P°m°či socialno najbolj prizadetim občanom. „ . ' , , ... .. Kriteriie irfmerila za izvajanje socialno varstvenih pomoči, Srednja sola za elektroniko - bomo sprotno usklajevali na nivoju Ljubljane v mestni , bo izvajala pouk v dveh izmenah za okoli 650 učencev. skuDnosK S0Cialneaa varstva " - ; Vsako leto se bo vpisalo v program elektronike okoli 190 skuPnostl sociainega varstva. - - UČenCeV V 6 OddelkOV. . 7 e«#.ialn« ebrhelvn V Srednji šoli za elektroniko bo v obdobju 1986—1990 4"'- &oclalno sKrosivo diplomiralo vsako leto v dveh oddelkih po 60 učencev Na področju socialnega skrbstva bo temeljna naloga iz smeri elektrikar-elektronik in po 120 učencev v 4 od- vseh nosilcev zagotavljanje socialne varnosti najbolj ogro- delkih iz smeri elektrotehnik-elektronik. ženim občanom. Edini in dopolnilni vir preživljanja ter vse Vse tri šole usmerjenega izobraževanja bodo namenjale druge oblike socialno varstvenih pomoči bomo usklajevali razpoložljiva sredstva nadaljnjemu opremljanju šol. V vse- na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju binskem pogledu bodo izvajale pouk v skladu z letnimi socialno varstvenih pravic, s kateritn smo se dogovorili o programi in v sodelovanju z osnovnimi, drugimi srednjimi pogojih za zagotavljanje najnižje ravni socialne varnosti šolami in z univerzo. .,...- ¦•.,•.-..'% • družin oziroma občanov ter poenotili osnove, merila in postopke za uresničevanje pravic, do katerih so občani upravičeni po zakonih in samoupravnih splošnih aktih. V celotnem sklopu izvajanja socialnega skrbstva name-njamo posebno pozornost podružbljanju socialnega dela v vseh okoljih s poudarkom na povezovanju dela social-.1 nih komisij, patronažne službe in drugih nosilcev. Za razreševanje problematike na tem področju bomo dopolnjevali vse obstoječe institucionalne dejavnosti z oblikami organiziranega prostovoljnega dela, usposablja-nja in izobraževanja prostovoljnih delavcev za delo na področju socialnega skrbstva ter s širitvijo preventivnih oblik dela v KS in OZD. Center za socialno delo bo: — na področju varstva otrok in družine še nadalje raz-vijal metode svetovalnega dela pri predzakonskem in za-konskem svetovanju, — sodeloval s socialno zdravstvenimi komisijami v KS, OZD, OŠ, patronažno službo, PM in UJV, RK, svetovalnim centrom, domovi za starejše občane itd., — na osnovi določil samoupravnega sporazuma o ure-sničevanju socialnovarstvenih pravic redno spremljal in analiziral število in oblike socialnih pomoči in tako zago-tavljal socialno varnost delovnih Ijudi in občanov naše občine, ¦ , , — pridobival nove rejniške družine, — na področju varstva otrok in mladoletnikov nadalje razvijal oblike in metode dela s študenti — prostovoljci, — skrbel za skrbništvo otrok in odraslih pri zaščiti nji-hovih pravic in koristi, — na področju varstva družbeno neprilagojenih odra-slih oseb nadalje izvajal svetovalno delo, sodeloval v klu-bih zdravljenih alkoholikov in nudil materialno pomoč ose-bam po prestajanju zaporne kazni, — skrbel za realizacijo zakona o družbenem varstvu težje duševno in telesno prizadetih oseb, — izvajal enotno evidenco o socialno varstvenih po-močeh. Dom starejših občanov bo: — v okviru osnovne dejavnosti skrbel za nastanitev, prehrano in zdravstveno nego oskrbovancev in za ostale potrebe ter dejavnosti v domskem varstvu, — uvajai nove oblike izvendomske oskrbe in pomoči, pripravljal bo hrano za starejše občane izven doma, v so-delovanju s patronažno službo bo izvajal nego na domu ter razne servisne usluge (pranje, šivanje, likanje idr.) za starejše občane izven doma, — sodeloval z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri razreševanju problematike plačevanja oskrbnin v vseh primerih socialne ogroženosti starejših občanov, ki jim bo potrebno zagotoviti domsko varstvo, — izvajal organizirano družabno življenje za oskrbo-vance in za starejše občane izven doma, — v sodelovanju z zdravstveno službo in na podlagi letnih ter mesečnih programov dela namenjal posebno pozornost in skrb tekočemu razreševanju problematike pri izvajanju intenzivne nege oskrbovancev v negovalni enoti doma. Varstveno delovni center bo izvajal oblike družbenega varstva za prizadete odrasle osebe. V skladu z zakonom bo organiziral in izvajal dnev-no, občasno in stalno varstvo z nastanitvijo v Domu. V delo pod posebnimi pogoji bo vključenih 120 varovancev. Vzgojni zavod Frana Milčinskega — Smlednik bo kot ustanova posebnega družbenega pomena izvajal pro-gram usposabljanja vedenjsko in osebnostno motenih šoloobveznih otrok v okviru doma in interne osnovne šole. V okviru osnovne dejavnosti bo skrbel za nastanitev, pre-hrano in celotno oskrbo otrok. Uvajal bo nove oblike usposabljanja vedenjsko in osebnostno motenih otrok. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše bo kot ustanova posebnega družbenega pomena izvajal pro-gram varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov s poudarkom na nudenju pomoči otrokom in mladostnikom s psihosocialnimi in učnimi težavami. 4.8. Zaposlovanje ,' , : Ob predvideni 2—3 odstotni rasti družbenega proizvoda bo število zaposienih v Šiški naraščalo po 1 % povprečni ¦ letni stopnji. Tako bo konec srednjeročnega obdobja za- poslenih v družbenem in zasebnem sektorju ca. 43.100 de-lavcev, kar pomeni skupen prirast za 2.100 delavcev. Za-radi dodatnega zaposlovanja in nadomeščanja naravnega odliva iz zaposlitve, se bo v petletnem obdobju na novo zaposlilo okoli 7.200 delavcev, kar je za 350 delavcev več kot jih bo na razpolago iz naravnega priliva. Ob uresni-čevanju načrtovanega gospodarskega razvoja in ob pred-postavki, da bi bil razpoložljivi delovni potencial struk-turno usklajen s potrebami, bi bila zagotovljena polna za-poslenost prebivalstva. Prisotna bodo še vedno strukturna neskladja. Zato bo potrebno učinkovito odpravljati neso-razmerja med izobrazbeno strukturo mladine, ki bo priha-jala iz šol in potrebami združenega dela, da bomo pre-prečili naraščanje brezposelnosti mladih strokovnih ka-drov. V srednjeročnem obdobju se bomo zavzemali za: — dosledno uresničevanje politike produktivnega zapo-slovanja, — zmanjšanje brezposelnosti ter širitev zaposlitvenih možnosti, — za takšno poklicno usmerjanje mladine in že zapo-slenih delavcev v izobraževalne programe, ki bo zagotav-Ijalo načrtovano prestruktuiranje kadrovskih potencialov skladno s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji družbenega razvoja, — izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, zla-sti z ustreznim zaposlovanjem pripravnikov in prilagaja-njem izobrazbene strukture zaposlenih, razvojnim in no-vim tehnološkim zahtevam, da bi tako v naslednjem sred-njeročnem obdobju izboljšali izobrazbeno strukturo zapo-slenih za eno stopnjo v povprečju. Za doseganje teh ciljev bomo v skupnosti za zaposlo-vanje: — usklajevali zaposlovanje in kadrovsko politiko, pri čemer bomo politiko zaposlovanja opredelili s samouprav-nimi sporazumi o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja (zaposlovanje pripravnikov, štipendiranje, nadurno in po-godbeno delo idr.), — ugotavljali in zadovoljevali potrebe po delavcih v OZD in skupnostih, — nudili strokovno pomoč pri zagotavljanju zaposlitve iskalcem zaposlitve, — organizirali usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, — z ustreznimi oblikami priprave za zaposlitev prispe-vali k hitremu in učinkovitemu razreševanju strukturnih ne-skladij med potrebami in iskalci zaposlitve, — skladno z zakoni in splošnimi akti zagotavljali pra-vice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — v sodelovanju z ostalimi dejavniki poklicno usmerjali mladino in odrasle tako, da bomo zagotavljali prestruk-turiranje kadrov skladno s prestrukturiranjem gospodar-stva, — vodili tako štipendijsko politiko, ki bo stimulirala mlade za izobraževanje na čim višjem nivoju, zlasti za proizvodne deficitarne poklice, — z vzpostavitvijo informacijskega sistema bomo zago-tavljali hiter pretok vseh pomembnih informacij za zapo-slovanje v republiki. 4.9. Raziskovanje V obdobju 1986—1990 bomo v ORS Ljubljana-Šiška iz-vajali politiko in naloge s področja raziskovalne dejavno-sti, ki bo zasnovana na potrebah in možnostih družbenega razvoja občine, mesta Ljubljane in SR Slovenije. Skupna izhodišča za oblikovanje in financiranje raziskovalnih pro-gramov bodo: — podpora raziskavam, usmerjenim v temeljna področ-ja gospodarskega in družbenega razvoja občine in mesta Ljubljane, — spodbujanje aplikativnih raziskav, pomembnih za razvoj prioritetnih področij gospodarstva in družbenih de-javnosti, — pospeševanje prenosov znanstvenih spoznanj v ne-posredno prakso, — spodbujanje inovacijske dejavnosti v cilju njenega konkretnega uveljavljanja v proizvodnji. ORS bo združena sredstva solidarnostno in vzajemno prelivala za: — lastne raziskovalne programe, — skupni mestni raziskovalni program, — skupni program Raziskovalne skupnosti Slovenije. Višina sredstev soJidarnosti in vzajemnosti bo določena na podlagi elementov za oblikovanje raziskovalnih pro-gramov in se bo določila po posameznih letih srednjeroč-nega obdobja. Na področju raziskovalne dejavnosti bo ORS Ljubljana-Šiška v obdobju 1986—1990 izvajala predvsem naslednje dejavnosti: — sofinanciranje raziskovalnih nalog; poudarek bo na sofinanciranju raziskovalnih nalog s področja gospodar-skih dejavnosti ter tistih družbenih dejavnosti, katerih iz-vajanje pomeni prioriteto v obdobju 1986—1990, — intenziviranje izobraževanja znanstveno-raziskoval-nih kadrov s sofinanciranjem priprave magistrskih in dok-torsklh disertacij, — povezovanje gospodarskih in drugih organizacij z ustreznimi raziskovalnimi ustanovami pri izdelavi zahtev-nejših razvojno-raziskovalnih projektov. V okviru MRS Ljubljana bomo skupaj z ostalimi Ijub-Ijanskimi občinami oblikovali raziskovalni program skup-nega pomena za področje Ljubljane, ki obsega gospodar-ski razvoj, socialni razvoj in prostorski razvoj, zdravstvo, varstvo okolja, prometno in komunalno ureditev, preskrbo Ljubljane z energijo, kmetijstvo in preskrbo Ljubljane s hrano, družbeni sistem informiranja in prenos raziskoval-nih dosežkov v prakso. Na področju inovativne dejavnosti bo ORS Ljubljana-Šiška usmerjala napore v pospeševanje inovativne dejav-nosti s stimuliranjem najboljših inovatorjev v občini. Zavzemali se bomo za kvalitetnejši pretok informacij o inovacijskih dosežkih. Pospeševali bomo delo klubov mladih tehnikov in raz-vijali druge oblike seznanjanja mladih z znanstveno-raz-iskovalno dejavnostjo. ORS se bo zavzemala tudi za zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za dodatno funkcionalno izobraževa-nje raziskovalnih kadrov, mentorjev in drugih v skladu z uvajanjem novih tehnoloških postopkov in znanstvenih spoznanj. Razvojno-raziskovalna dejavnost bo sestavni del vseh družbenih planov OZD ter SIS materialne in nematerialne proizvbdnje. Inovacijska dejavnost in vse oblike inventiv-nega dela morajo postati enakovreden sestavni del delov-nega procesa. 4.10. Kultura Nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti bo temeljil na utr-jevanju dosežene ravni Ijubiteljskih kulti rnih dejavnosti, na razvoju knjižničarstva ter na varstvu naravne in kul-turne dediščine. Na področju Ijubiteljske kulturne deja> nosti bomo na-menjali večjo pozornost izboljševanju pogojev dela in večjemu vključevanju novih članov v kulturna društva. Pospeševali in razvijali bomo povezovanje društev s pro-fesionalnimi organizacijami v cilju nadaljnjega dvigovanja Ijubiteljske kulture in razvijali dejavnost kulturnih anima-torjev. Posebno pozornost bomo namenjali razreševanju prostorskega primanjkljaja centralne knjižnice in delova-nju podružničnih knjižnic. Program Vodnikove domačije bosta sofinancirali občinska in mestna kulturna skupnost. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine bomo varovali in obnavljali spomenike NOB in socialistič-ne revolucije ter kulturne spomenike. Posebno skrb namenjamo razvijanju kulturnih navad in kulturnih dejavnosti mladih, kar bomo uresničevali v vseh okoljih v povezovanju VVO, OŠ, srednjih šol, KS in OZD s poudarkom na izboljšanju pogojev dela v kulturno umet-niških društvih. 4.11. Telesna kultura Razvijali bomo vse oblike množičnih telesnokulturnih aktivnosti, za krepitev zdravstvenega stanja, delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva. Programe vrhunskega športa bomo izvajali na osnovi sprejetih zasnov razvoja vrhunskega športa v Ljubljani. Prednostni programi vrhunskega športa bodo obsegali hokej, košarko, nogomet in rokomet, atletiko, kajak-kanu, kolesarstvo, namizni tenis, plavanje, smučanje (alpsko, skoki in teki), strelstvo, športno gimnastiko in športno rit-mično gimnastiko. V okviru telesnokulturnih skupnosti mesta Ljubljane in SR Slovenije bomo za doseganje rezultatov na evropski ravni sofinancirali tudi programe priprav. Množične telesnokulturne aktivnosti bomo izvajali v dru-štvih, v povezavi z VVO, osnovnimi in srednjimi šolami, s poudarkom na optimalnem izkoriščanju vseh prostorskih zmogljivosti, ki so namenjene na območju občine telesni kulturi. Pri tem bomo usmerjali napore predvsem v redno vzdr-ževanje telesnokulturnih objektov in njihovemu posodab-Ijaniu. Uresničevali bomo nerealizirane naloge iz preteklega obdobja, ki se nanašajo na nujno in smiselno reorganiza-cijo delegatskega sistema v SITKS Ljubljana-Šiška in na še neuresničeno združitev strokovnih, administrativnih in finančnih delavcev v enotno strokovno službo TKS Ljub-Ijana. . V-.' ' 5. Investicije Z vidika nadaljnjega izenačevanja družbenega standar-da v Ljubljani ter dejanskih potreb v občini Ljubljana-Šiška in možnih virov financiranja, opredeljujemo nasled-njo prioriteto naložb v objekte družbenega standarda: 1. Iz sredstev III. samoprispevka bo izdelana projektna dokumentacija za prizidek pri OŠ Hinko Smrekar. 2. !z sredstev občinske izobraževalne skupnosti in zdru-žene amortizacije bo izvedena: — funkcionalna adaptacija podružnične osnovne šole Janez Kalan, — projektna dokumentacija za VVO v KS Podutik, — projektna dokumentacija za osnovno šolo v KS Po-dutik, — lokacijska in projektna dokumentacija za OŠ v KS Sora. 3. V srednji šoli tehničnih strok Franca Leskoška-Luke bomo iz sredstev DO Litostroj, republiške izobraževalne skupnosti in sovlagateljev v vrednsti 1.350 mio din (sred-stva DO Litostroj 710miodin) dogradili: — nadzidek za pridobitev 16 specializiranih učilnic za strokovno teoretične predmete, — dopolnili ter posodobili opremo v šolskih delavnicah in opremo za strokovno teoretični pouk, . . .. - — zgradili telovadnico. ' , ' > 4. Iz sredstev železniškega gospodarstva in republiške izobraževalne skupnosti bomo v železniški srednji šoli iz-vedli naslednje investicije v vrednosti 762 mio din, ki ob-segajo: — nadgradnjo doma in izgradnjo objekta družbene pre-hrane, — nadigradnjo veznega objekta, — specialno učilnico za računalništvo, ¦, . , ,.- — dograditev učnih delavnic, — specialno učilnico za pouk tujih jezikov, — prometne učilnice, — preureditev atrija. 5. Iz sredstev republiške izobraževalne skupnosti bo: — izvedena adaptacija objekta VZ Fran Milčinski v Smledniku (ocena investicije je 150miodin). 6. Iz sredstev republiške in mestne telesnokulturne skupnosti ter iz sredstev združene amortizacije občinske telesnokulturne skupnosti bomo na področju telesne kul-ture zgradili oziroma obnovili naslednje objekte: — TVD Partizan Spodnja Šiška — dograditev gimnastič-nega centra, — kajak-kanu proga na Savi — posodobitev proge. — Mostec — dokončanje skakalnega centra in rekre-acijskih površin, — pridobili dokumentacijo za ureditev večnamenskega rekreacijskega prostora na Galetovem hribu, — za ureditev zunanjih igrišč pod skakalnico v KS Gunclje bomo pridobili projektno dokumentacijo. 7. Iz sredstev občinske telesnokulturne skupnosti in z združevanjem sredstev po posebnih sporazumih bomo: — zagotovili izdelavo projektne dokumentacije za iz-gradnjo pomožnega nogometnega igrišča in tenis igrišč ter večnamenske ploščadi pri ŠD llirija, — zgradili nadomestna igrišča Partizan Šentvid ob Ce-lovški cesti, — pripravili uredilveni načrt za kopališče na Sori v Medvodah, — pridobili projektno dokumentacijo za pričetek grad-nje nove športne dvorane v KS Medvode, — izvedli izgradnjo večnamenske ploščadi za množično rekreacijo v KS Komandant Stane, — pridobili projektno dokumentacijo za izgradnjo več-namenske ploščadi v KS Trnovec-Topol, — zagotovili sredstva za priključitev objekta 2ŠD Ljub-Ijana in ŠD llirije na KEL. 8. Iz sredstev združene amortizacije in sredstev občin-ske kulturne skupnosti bomo izvedli: — adaptacijo in funkcionalno preureditev Doma mladih Šiškarjev, — v obstoječih domovih kulture v KS pa realizirali na-slednja dela: KS Pirniče — ureditev sanitarij, dokončanje avle in pro-storov za občinstvo, KS Bukovica — dokončanje preureditve, :'"'-' "'¦'•'••' KD Edvard Kardelj — ureditev odra, KS Medvode — obnova doma Svobode in godbenega doma, KS Smlednik — obnova doma, KS Senica — izdelava projektne dokunjentacije za iz-gradnjo prizidka pri obstoječem domu, KS Vaše-Goričane — prenova prostorov za kulturno dvorano z letnim gledališčem. 9. Iz sredstev občinske in mestne izobraževalne skupno-sti bomo izvedli: — adaptacijo podstrešnih prostorov v Vodnikovi doma-čiji, . .-¦•¦¦ •._.. — obnovo gradu Goričane, ..-. — nakup prostorov za lutkovno gledališče Jure Pengov. V okviru programa mestne kulturne skupnosti bo izve- dena še sanacija in prezentacija fresk v cerkvi na Jeper-ci, sanacija in prezentacija obrambnega zidu na gradu Smlednik, nadaljevali bomo z ureditvenimi deli na Šmarni gori. 10. V okviru posebne stopnje, ki jo bomo dogovorili na podlagi samoupravnega sporazuma v Ljubljani, bomo za-gotovili sredstva za: — pridobitev manjkajočih prostorov za centralno knjiž-nico v Šiški in za pridobitev prostorov za podružnično knjižnico v KS Vodice ter za prostor za zdravstveno po-stajo v Vodicah, — izgradnjo atletskih naprav in posodobitev objektov v športnem parku ŽšD, — pridobitev prostorov za center za socialno delo, — izdelavo projektne dokumentacije za lekarno v KS šentvid, — sanacijo gastrokirurškega trakta v bolnici dr. Petra Držaja. VI. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA 1. Davčna politika , Z davčno politiko bomo spodbujali ustvarjalno delo ter produktivno uporabo sredstev delovnih Ijudi in občanov, krepili vlogo neposrednih davkov, ostreje obdavčevali ti-ste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela in tako po-stopno zmanjševali delež prometnih davkov v strukturi davčnih prilivov. S povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in nadzoru nad dohodki ter doslednim izvajanjem kazen-skih sankcij bomo zagotavljali večjo davčno disciplino. Z davčno politiko bomo pospeševali razvoi zlasti druž-beno organizirane kmetijske proizvodnje, vplivali na večjo delovno storilnost in s tem prispevali k boljšemu eko-nomskemu in socialnemu položaju kmetov, še zlasti na hribovskih kmetijah. Pospeševali bomo vlaganja v izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, še posebej v razvoi storitvenih dejavnosti, spodbujali izvoz na konvertibilno tržišče in dodatno produktivno zaposlovanje novih delavcev ter spodbujali vlaganja sredstev občanov za razreševanje nii-hovih stanovanjskih vprašanj. Prizadevali si bomo, da bo republiški dogovor o uskla-jevanju davčne politike sklenjen za srednjeročno obdobje z upoštevanjem medrepubliških dogovorov. Z določanjem davčnih stopenj, oprostitev in olajšav za daljše obdobje bomo pripomogli k realizaciji razvojnih ciljev, k stabilnej-šemu gospodarjenju, k večji pravni varnosti davčnih za-vezancev in k večji zainteresiranosti za opravljanje obrt-nih in drugih dejavnosti. V okviru tega dogovora si mo-rajo občine zagotoviti več samostojnosti pri vodenju davč-ne politike, da bo imela občinska davčna politika ne le fiskalni, temveč razvojno usmerjevalni značaj. , \, Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike bodo skupščine občin in mesta Ljubljane sklenile dogovor. Z dogovorom bomo poleg opredelitve elementov davčne po-litike določili enotne davčne stopnje in merila za opro-stitve in olajšave posameznih vrst davkov, način sprem-Ijanja izvajanja enotne davčne politike ter ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje ter smotrnejšo organizacijo, bolj-šo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uprav za družbene prihodke. V tem obdobju pričakujemo tudi re-alizacijo pobude za opravljanje nekaterih davčnih zadev v skupnih medobčinskih organih (inšpekcija družbenih prihodkov, davčna odmera). V okviru dohodkov, ki v skladu z zakonom pripadajo občinam, bomo ob določevanju višine upoštevali pbseg potrebnih sredstev za financiranje splošnih družbenih po-treb občine in mesta. Skušali jih bom doseči z nepo-srednimi davki in le v primeru, da teh ne bo dovolj, bomo pristopili k uvedbi oziroma zvišanju posrednih dav-kov, pri čemer bomo upoštevali dogovorjene usmeritve. Z načrtovano davčno politiko bomo lahko zagotovili sredstva v naslednjem srednjeročnem obdobju le, če bomo zvišali stopnjo davka iz osebnih dohodkov delavcev, kar je v skladu z medrepubliškim dogovorom. 2. Splošna poraba Iz dohodkov, ki v skladu z zakonom pripadajo občini, moramo zagotoviti sredstva za financiranje dejavnosti or-ganov družbenopolitičnih skupnosti, delegatskega sistema, uprave, družbenopolitičnih organizacij in drugih splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti. Višino davkov, taks in drugih davščin moramo prilagajati obse-gu potrebnih sredstev. Stopnje od davčnih osnov, prometnih davkov ter taks bodo enake v vseh petih Ijubljanskih občinah in usklajene z dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji. Sredstva splošne porabe bomo gospodarno in racio-nalno uporabljali. To bomo dosegli z izboljšanjem orga-nizacije in racionalizacije dela v organih družbenopolitič-nih skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah, pravo-sodju, krajevnih skupnostih ter predvsem z materialnim spodbujanjem izboljšanja kakovosti dela. Dela in naloge delavcev v organih družbenopolitičnih skupnosti morajo biti vrednotene skladno z vrednotenjem primerljivih del v gospodarstvu. Postopno bomo izenačevali družbeno-ekonomski položaj teh delavcev z delavci v gospodarstvu. V skladu z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani bomo oblikovali enotno bilanco splošne porabe. Na pod-lagi kriterijev in meril se oblikujejo sredstva splošne po-rabe občine v deležu, ki bo določen na podlagi enotnih kriterijev in meril v Ljubljani. Da bi v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zagotovili primerno višino sredstev za splošno porabo po posamez-nih letih, smo za odpravo zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v organih DPS, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnosti itd. predvideli nadomestitev tega za-ostajanja za OD v gospodarstvu v letu 1986. Zato je v letu 1936 rast sredstev splošne porabe v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda sorazmerno višja kot v nadaljnjih letih. Pri načrtovanju sredstev predpostavljamo, da se obseg nalog ob predvidenem zmanjševanju in racionalizaciii za-konskih predpisov ne bo povečal oziroma da bomo do-gradili in izpopolnili v tem srednjeročnem obdobju raču-nalniško podprt informacijski sistem, ki bo tudi pripomo-gel k realizaciji zastavljenih ciljev. Zato moramo v mestu Ljubljani zagotavljati namenska sredstva za skupne ter medsebojno povezane programske rešitve. V okviru sredstev splošne porabe bomo oblikovali tudi sredstva za financiranje delovanja delegatskega sistema in krajevne samouprave pri krajevnih skupnostih. Pri oce-ni višine sredstev bomo oblikovali enotna merila v Ljub-Ijani in enako stopnjo rasti kot za upravne in druge or-gane. V okviru razpoložljivih sredstev splošne porabe občine in mesta bomo v tem srednjeročnem obdobju financirali izgradnjo doma varnosti in dislocirane enote gasilske bri-gade v Šiški. Nadaljevali bomo z dograjevanjem objektivnih meril za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane ob upoštevanju njihovega družbeno-ekonomskega položaja. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI , Utrjevali bomo ustavno vlogo krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljujejo svoje ter skupne potrebe in interese. Z vključevanjem čimširšega kroga delovnih Ijudi in ob-čanov v samoupravo odločanje in z njihovim organiziranim delovanjem v družbenopolitičnih organizacijah bomo kre-pili in razvijali delegatski sistem in delovanje krajevne samouprave. V podporo delegatskemu odločanju bomo v okviru SZDL krepili vse oblike informiranja tako znotraj krajev-nih skupnosti kot v občini. Posebno pozornost bomo posvetili krepitvi samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja z OZD in v samo-upravnih interesnih skupnostih za uresničitev dogovorje-nih nalog. S tem bomo zagotovili materialno podlago in pogoje delovanja KS kot temeljne samoupravne skupno-sti. V krajevnih skupnostih bomo skrbeli za načrtovanje, podružbljanje in usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. VIII POŽARNA VARNOST . Požarni varnosti bomo v občini v skladu z družbenimi usmeritvami in ocenami požarne ogroženosti posvetili več pozornosti s tem, da bomo še krepili osveščenost delovnih Ijudi in občanov. Še nadalje moramo dograjevati samo-upravno požarno skupnost kot mesto dogovarjanja in spo-razumevanja. V sodelovanju z zvezo požarnih skupnosti mesta in drugih občinskih skupnosti bomo organizirali in skrbeli za samoupravno izobraževanje delegatov skup-nosti, članov izvršnega odbora, organov skupnosti in dru-gih dejavnikov, odgovornih za požarno varstvo. Skrbeli bomo za razvoj prostovoljnega gasilstva v sodelovanju z občinskimi gasilskimi zvezami in mestno gasilsko zvezo ter gasilsko brigado Ljubljana ter skrbeli za tehnično opremljenost, strokovno usposabljanje kadrov in za si-stem medsebojnega obveščanja. Izpolnjevali bomo stro-kovno preventivno vzgojo občanov v krajevnih skupnostih, organizacijah združnega dela, šolah, vrtcih in drugih usta-novah. Izboljšali bomo kadrovsko strukturo, povečali število zaposlenih v gasilski brigadi Ljubljane glede na dejanske potrebe požarne ogroženosti ter posodobili opremo vokvi-ru razpoložljivih finančnih sredstev. V Ljubljani je sprejeta odločitev o decentralizaciji kadrov in opreme v dislocira-ne enote; zato si bomo prizadevali, da bi v tem srednje-ročnem obdobju zgradili tak objekt y šiški. Zgradili bomo bazene za požarno vodo v naslednjih krajevnih škupno-stih: Pirniče, Preska, Vižmarje-Brod, Edvard Kardelj, Vodi-ce, Senica in v Smledniku. Število bazenov bo odvisno od ocene požarne ogroženosti, ki je že izdelana. če bodo zagotovljena denarna sredstva, bomo zgradili gasil-ski dom v KS Hinko Smrekar v objektu za potrebe druž-benopolitčinih organizacij. Še naprej bomo aktivno so-delovali pri nadaljevanju in dopolnjevanju projekta »Ogro-ženost in varstvo pred požarom občin in mesta«. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita kot vsebina in oblika obrambne organiziranosti se bosta na-dalje uveljavili kot sestavina socialističnega samoupravne-ga razvoja in kot neločljiv del samoupravnih pravic in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov. Informiranje de-lovnih Ijudi in občanov o vprašanjih varnosti, obrambe in zaščite mora postati širše in vsebinsko bolj bogato. Na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti bo poudarek na dograjevanju obrambnih in varnostnih priprav ter njihovi materializaciji s posebnim poudarkom na de-lovanju v najtežjih, to je v vojnih razmerah. Utrjevali bomo nov organizacijsko-mobilizacijski razvoj teritorialne obrambe, nadaljevali z opremljanjem enot s sodobnimi tehničnimi sredstvi in usposabljanjem ter še izboljšali mobilizacijsko pripravljenost. Pri narodni zaščiti bomo zagotovili uvevljavljanje smer-nic za njen nadaljnji razvoj in zagotovili usposabljanje načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narod-ne zaščite. V okviru splošnega usposabljanja za obrambo in zaščito pa bomo namenili posebno pozornost uspo-sabljanju delovnih ijudi in občanov za vključevanie in delovanje v narodni zaščiti. Enot in štabov civilne zaščite praviloma ne bomo kad-rovsko povečevali, razen enot civilne zaščite v stanovanj-skih objektih. Osnovno usposabljanje nai bi opravilo 80 odstotkov pripravnikov civilne zaščite, opremljenost pa naj bi dosegla 70—80% potreb, predvsem v krajevnih skup-nostih. Nadaljevali bomo z akcijo za opremljanje s sred-stvi za osebno in kolektivno zaščito ter z izgradnjo za-klonišč z upoštevanjem načela večnamembnosti objektov. Na področju obrambnega in samozaščitnega usposab-Ijanja delovnih Ijudi in občanov bomo zagotovili vecjo kvaliteto vseh vrst usposabljanja. Vzgojna in učna vse-bina usposabljanja mora zagotoviti spoznavanje idejnih in teoretičnih izhodišč splošne Ijudske obrambe in družbe-ne samozaščite, razumevanje vseh njenih smotrov in us-pešno ureničevanje konkretnih samozaščitnih nalog ter postati sestavni del celotnega vzgojnoizobraževalnega pro-cesa. Ta proces mora potekati stalno in izhajati tako iz splošnih družbenih spoznanj kot iz razmer v konkretnih okoljih. Izpopolnjevali bomo avtonomni sistem zvez za organe in organizacije občine in krajevnih skupnosti ter nadaljevali z opremljanjem in usposabljaniem kadrov upravno vojnih zvez. Združevali bomo sredstva po načelu vzajemnosti za ure-sničevanje nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za obrambno pri-pravljenost občine in določenih nalog družbene samoza-ščite ter sredstev za nadomestilo osebneqa dohodka de-lavcem, ki v rednem delovnem času opravljaio dolžnost na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. Podrobnejši načrt za izvajanje posameznih naloq in konkretno ovrednoteni program bo podrobneje opre-deljen v posebnem načrtu občine. Na področju usmerjanja mladih v voiaško-obrambne po-klice bomo nadaljevali z informiranjem, svetovanjem in poklicnim spremljanjem mladih ter zagotovili organizacii-ske prijeme, s katerimi naj bi izboljšali rezultate na tem področju. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo še nadalje gradili samozaščito kot sestavno funkcijo samoupravne družbe ter usposabljali in krepili družbenopolitični sistem na tem področju, zlasti v temeljnih organizacijah združe-neqa dela in krajevnih skupnostih. Nadaljevali bomo s pripravljalnimi deli in izgradnio doma varnosti in dislocirane enote gasilske brigade v ši-ški, kar uvrščamo med pomembne skupne naloge mesta Ljubljane. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SA-MOZAŠČITA X. DRUŽBENO INFORMIRANJE Osnovni cilj nadaljnjega razvoja splošne Ijudske ob-rambe in družbene samozaščite ie stalno povečevanie skupne obrambne in samozaščitne sposobnosti kot sestav-nega dela družbeno-političnega in družbenoekonomskega razvoja občine, temeljnih in drugih organizacij združene-ga dela, krajevnih skupnosti, SIS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Nadaljevali bomo z oblikovanjem informacijskega siste-ma občin in mesta Ljubljane in z uresničevanjem zakona o družbenem sistemu informiranja. Posebno skrb bomo namenili uresničevanju načel enkratnega zbiranja podat-kov, racionalne obdelave in izkazovanja podatkov, eno-stavne in hitre dostopnosti do podatkov, iavnosti podat-kov in informacij ter ustrezne zaščite in varovanja podat-kov. V ta namen bomo v občini in mestu pregledali ter -22, ocenili stanje glede zbiranja, obdelave in izkazovanja po- vanja računalniških sistemov, temveč bomo vprašanje po- datkov ter predlagali ukrepe za racionalizacijo in odpra- vezljivosti podatkov reševali z doslednim uveljavljanjem vo podvajanj evidenc ter večjo dostopnost podatkov. skupnih osnov in standardov. Na lastni opremi bodo razviali le tiste podatkovne baze, V občini bomo v skladu z zakonom o upravah za druž- ki bodo zagotavljale potrebne podatke in informacije, pa bene prihodke uporabili dele prihodkov za izboljšanje jih ni možno pridobiti drugje. V tem srednjeročnem ob- kakovosti dela in del sredstev, usmerjenih v nabavo dobju ne bomo uspeli zagotoviti večjega obsega povezo- opreme. ...... , K Priloga št. 1 ' ' " '...._ ':'.¦. .. BILANCA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DRUŽBENEGA PROIZVODA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V OBDOBJU 1986—1990 •' — cene~leta°i985 "" 1985 % 1986 1987 1988 1989 1990 % 1986—1990 st.'^as« ,' I. PRIDOBIVANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA ".¦•¦"'•' 1 Industriia ' 53 643 605 613 55608724 57,539.107 59,524.010 61,565.223 63,663.100 64,3 297,900.164 3,5 ¦ . : : 2. Kmetijstvo in ribištvo . ' \ ' .• 875.100 1,0 901.353 923.886 946.983 970.658 994.925 1,0 4,737.805 2,5- ' ¦ • 3. Gozdarstvo ' — — — — — — — — — — ' '-• ¦ 4. Vodno gospodarstvo ' ' . 17.502 0,0 17940 18.388 18.848 19.319 19.802 0,0 94,297 2,5 5. Gradbeništvo • ' " ' 1837.709 2 1 1,767.028 1,699.065 1,633.717 1,570.881 1,510.463 1,5 8,181.154 —4,0 6. Promet in zveze ' . 8 926.016 10,2 9,059.469 9,194.015 9,329.627 9,466.273 9,603.920 9,7 46,653.304 1,5 -¦ 7. Trgovina ' - -. ¦ 10 238.665 11,7 10,046.143 9,929.536 9,800.820 9,659.462 9,504.911 9,6 48,940.872 —1,5. ¦' v '¦¦¦< 8. Gostinstvo in turizem ¦' '" '' 875 099 10 901.352 928.393 956.244 984.932 1,014.480 1,0 4,785.401 3,0 ¦•':,¦'.¦-• 9. Obrt '¦¦.. 5,075.578 5,8 5,220.232 5,373.517 5,532.287 5,693.678 5,861.116 5,9 27,679.830 2,9 ¦:¦ 10. Stanovanjsko-komunalna dejavnost ' ' '." 1,487.669 1,7 1,524.861 1,562.982 1,602.057 1,642.108 1,683.161 1,7 8,015.169 2,5 - .-- ¦ ¦ V 11. Finančne in dr. poslovne storitve -' '¦:¦„ 4,375.498 5,0 4,493.636 4,614.965 4,739.569 4,867.537 4,999.979 5,1 23,715.686 2,7 ¦¦¦-, . 12. Drugo gospodarstvo : : 87,509.950 100,0 89,697.709 x 156.298 155.494 154.551 153.630 0,2 776.944 —0,5 . II. PRIDOBLJENI DRUŽBENI PROIZVOD ..: , 87,509.950 100,0 89,697.709 91,940.152 94,238.656 96,594.622 99,009.487 100,0 471,480.626 2,5 III. RAZPOREJENI DRUŽBENI PROIZVOD . .' 1. Amortizacija ¦- '¦' 11376295 130 11,719.770 12,072.229 12,433.877 12,804.919 13,197.356 13,3 62,228.151 3,0 2. Narodni dohodek " " 76,133.685 87,0 77,977.939 79,887.923 81,804.779 83,789.703 85,812.131 86,7 409,252.457 2,4 \ ", . 3. Čisti osebni dohodki . " 23,277.649 26,6 23,801.396 24,336.928 24,884.508 25,444.410 26,016.909 26,3 124,484.151 2,2 4. Davki in prispevki za skupne in ¦ splošne potrebe in druge namene 32,553.705 37,2 33,288.002 34,039.023 34,807.154 35,592.789 36,384.550 36,8 174,111.518 2,2 . ¦".••¦¦¦.¦ — za skupne potrebe 13389024 15,3 13,683.583 13,984.621 14,292.283 14,606.713 14,916.281 15,1 71,483.481 2,1 — za splošne potrebe - 6,563.247 7,5 6,687.949 6,815.020 6,944.505 7,076.451 7,210.903 7,3 34,734.828 1,8 ¦' "' ¦'•¦-..¦¦ — za druge namene " 12,601.434 14,4 12,916.470 13,239.382 13,570.366 13,909.625 14,257.366 14,4 67,893.209 2,5 ~- .• '.¦ ; 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev ' " 5,057.578 5,8 5,189.779 5,306.549 5,425.946 5,548.030 5,672.860 5,7 27,143.164 2,2 6. Izločanja za zboljševanje in razširjanie - . materialne osnove dela ' 15,226.733 17,4 15,698.762 16,185.432 16,687.171 17,204,474 17,737.812 17,9 83,513.642 3,1 ¦ IV. RAZPOREJENI DRUŽBENI PROIZVOD 87,509.960 100,0 89,697.709 91,940.152 94,238.656 96,594.622 99,009.487 100,0 471,480.626 2,5 ——'-------;--------~——-----'-------¦--------------¦------¦------------------'-----------------------¦-------¦---------------------------------------~----------------------------------------' ~ " ' ~~ ~ ' \. Priloga št.2 ¦ . ; ; , — \ : '; > . BILANCA OBUKOVANJA IN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBČINE LJUBUANA-SlšKA V OBDOBJU 1986—1990 _ cenTleta 1985 ;•¦;. • ;,':¦" 1986 % 1986 : 1987 . 1988 1989 1990 % 1986—1990 "^ '^s« I. OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA REPRODUKCIJO 1. Amortizacija 11,376.295 36,5 11,719.770 12,072.229 12,433.877 12,804.919 13,197.356 38,8 62,228.151 3,0 2. Izločanja za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela 15,226.733 48,9 15,698.762 16,185.423 16,687.171 17,204.474 17,737.812 52,2 83,513.642 3,1 3. Dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank . 2,055.034 6,6 2,080.722 2,106.731 2,133.065 2,159.728 2,186.725 6,4 10,666.971 1,2 4. Druga domača sredstva 1,452.665 4,6 1,488.982 1,526.206 1,564.361 1,603.470 1,643.557 4,8 7,826.576 2,5 5. Inozemska sredstva / ;' •.¦"¦• r - 1,055.354 3,4 723.251 357.849 12.627 —366.946 —775.206 —2,2 —30.425 — II. SKUPAJ OBLIKOVANA SREDSTVA ZA ' -¦>•¦¦ ' ... REPRODUKCIJO V MATERIALNI PROIZVODNJI 31,166.081 100,0 31,711.487 32,266.438 32,831.101 33,405.645 33,990.244 100,0 164,204.915 1,7 III. RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA REPRODUKCIJO 1. Dolgoročni plasmaji OZD v tujino 281.689 0,9 289.435 297.395 305.573 313.977 322.611 1,0 1,528.991 2,7 2. Dolgoroč. plasmaji OZD v druge SR in SAP 1,382.835 4,5 1,420.863 1,459.937 1,500.085 1,541.337 1,583.724 4,7 7,505.946 2,7 3. Prirast dolgoroč. potrošn. posojil OZD —128.040 —0,4 —95.134 —64.533 —32.381 3.341 30.319 —0,1 —158.838 — 4. Posojilo za kreditiranje hitrejšega - gospodar. razvoja manj razvitih SR in SAP 1,434.051 4,6 1,466.317 1,499.309 1,533.044 1,567.537 1,602.807 4,7 7,669.014 2,2 5. Prirasti zalog 9,957.435 31,9 9,814.312 9,630.348 9,469.559 9,263.229 9,074.920 26,8 47,252.368 —1,9 6. Ostalo (rezerve, finančna sanacija) 1,312.649 4,2 1,585.574 1,903.720 2,199.684 2,538.829 2,871.275 8,5 11,099.082 16,9 7. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva 16,925.462 54,3 17,230.120 17,540.262 17,855.987 18,177.395 18,504.588 54,4 89,308.352 1,7 ¦-.¦".. — gospodarska infrastruktura 4,705.279 15,1 4,824.434 4,946.354 5,053.244 5,180.557 5,310.817 15,6 25,315.406 2,5 — industrija - 15,650.855 34,2 11,096.197 11,559.033 12,088.503 12,578.757 13,061.778 38,4 60,384.268 4,1 — kmetijstvo 182.795 0,6 189.531 192.934 178.560 181.774 184.195 0,5 927.003 0,2 — gozdarstvo -• — — — — — — — — — — . — gradbeništvo 170.609 0,5 86.151 17.540 —71.424 —163.597 —236.822 —0,7 —368.152 — — trgovina . v 694.621 2,2 499.673 298.184 89.280 —127.242 328.919 —0,9 430.976 — — gostinstvo in turizem 48.745 0,2 51.690 52.621 53.568 54.532 55.514 0,2 267.925 2,6 : — obrt ' 146.236 0,5 155.071 157.862 160.704 163.597 171.038 0,5 808.272 3,2 • —finančne in druge poslovne storitve 292.472 0,9 292.913 280.645 267.840 272.662 249.978 0,7 1,364.038 —3,2 — drugo gospodarstvo - . ¦ ¦ 33.850 0,1 34.460 35.080 35.712 36.355 37.009 0,1 178.616 1,7 IV. SKUPAJ NAMENJENA SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO V MATERIALNI PROIZVODNJI 31,166.081 100,0 31,711.487 32,266.438 32,831.101 33,405.645 33,990.244 100,0 164,204.915 1,7 Priloga št. 3 ' PROJEKCIJA ZAPOSLENIH OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986—1990 ' .-...-¦ 1985 1986 1987 1988 1989 1990 "* '^ . I. Zaposleni po sektorju dejavnosti 1. Družbeni sektor 37.457 37.790 38.040 38.370 38.710 39.030 0,8 2. Individualni sektor 2.863 2.930 3.080 3.160 3.230 3.300 2,8 II. ZAPOSLENI SKUPAJ 40.320 40.720 41.120 41.530 41.940 42.330 1,0 III. Zaposleni v združenem delu 1. Gospodarstvo 33.183 33.470 33.720 34.050 34.350 34.630 0,8 2. Negospodarstvo . 4.274 4.320 4.320 4.320 4.360 4.400 0,6 IV. Zaposleni v individualnem sektorju 1. Samostojno delo 1.371 1.425 1.520 1.540 1.594 1.610 3,2 2. Nosilci samostojnega osebnega dela 1.492 1.505 1.560 1.620 1.636 1.690 2,5 V. ZAPOSLENI SKUPAJ 40.320 40.720 41.120 41.530 41.940 42.330 1,0 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986—1990 '¦¦¦¦.' 1985 1986 1987 1988 1989 1990 g° '^ I. Prebivalci po stalnosti 1. Stalno prebivalstvo ' 87.773 88.184 88.839 89.492 90.148 90.802 0,6 2. Začasno prebivalstvo 4.950 4.920 4.890 4.861 4.832 4.802 —0,6 II. PREBIVALSTVO SKUPAJ 92.723 93.104 93.729 94.353 94.980 95.604 0,6 III. Prebivalstvo po starostnih skupinah Let 0— 2 3.730 3.964 4.126 4.289 4.446 4.397 3,3 3—6 . -""¦'¦¦¦ 4,506 4.343 4.499 4.749 5.054 5.494 4,0 : 7—14 '¦ ' 9.994 10.007 9.953 9.829 9.625 9.441 —3,4 14 .'¦.- * ; 1.214 1.254 1.221 1.239 1.281 1.251 0,6 15—18 ¦¦;¦.. 4.821 4.818 4.839 4.857 4.923 4.994 0,7 1 18 1.214 1.230 1.200 1.171 1.211 1.253 0,6 19—23 6.202 6.145 6.148 6.173 6.065 6.030 —0,6 24—59 • . ~ 47.328 47.416 47.465 47.442 47.575 47.503 +0,0 60—64 > . ¦¦-,.*¦ 4.114 4.282 4.462 4.623 4.707 4.894 3,5 65—74 , ¦ 4.298 4.428 4.511 4.669 4.859 5.269 4,0 75 in več • , 2.780 2.781 2.836 2.861 2.894 2.780 0,0 IV. Začasno prebivalstvo 4.950 4.920 4.890 4.861 4.832 4.802 —0,6 V. PREBIVALSTVO SKUPAJ 92.723 93.104 93.729 94.353 94.980 95.604 0,6 " -\ - • • ¦ • ¦_¦."':,¦¦;-. Priloga št. 4 . , .-._-..-¦¦- PROJEKCIJA SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA LJUBLJANE ZA OBDOBJE — v 000 din 1986—1990 (PO ELEMENTIH) — v cenah leta 1985 |tap- Opis 1986 1987 1988 1989 1990 V %rag|j 1. Osebni dohodki 3,947.068 4,057.191 4,170.387 4,286.741 4,406.341 5,47 2. Materialni stroški . " 857.975 881.912 906.518 931.809 957.807 2,79 3. Amortizacija . . ' 220.301 228.452 236.905 245.670 254.760 3,7 4. Drugo 1,243.821 1,276.520 1,310.055 1,344.450 1,379.724 2,6 5. SKUPAJ 6,269.165 6,444.075 6,623.865 6,808.670 6,998.632 4,39 6. Letna stopnja rasti 10,8 2,79 2,79 2,79 2,79 4,39 IZHODISČE: Osebni dohodki delavcev v organih družbenopolitičnih skupnosti bodo v letu 1986 rasli hitreje, kot v nadaljnjih letih, ker bodo usklajevani z ravnjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu Ljubljane. Amortizacija je ocenjena v višini predpisanih stopenj, povečanih za 20 %-no hitrejše naraščanje od rasti družbenega proizvoda. 26 ¦ ' • , ¦ ' . ¦ " ' ... ' ¦•" . ¦..-./¦•. "¦¦.¦¦'•• Priloga št. 5 v ' x SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB PO VIRIH IN VRSTAH DOHODKOV, Kl PRIPADAJO OBČINAM ?tap- Vrsta dohodka ' ¦ . . ¦ 1986 1987 1988 1989 1990 V ""^j 1. Davki občanov po odmeri 1,548.392 1,591.592 1,635.997 1,681.642 1,728.569 2,79 2. Davki občanov po odbitku . . 745.186 765.977 787.348 809.315 831.895 2,79 3. Drugi davki, takse in drugi dohodki* 3,664.675 3,766.920 3,872.017 3,980.046 4,091.090 5,71 4. Nelimitirani dohodki** 310.912 319.586 328.503 337.667 347.087 2,79 5. Skupaj 6,269.165 6,444.075 6,623.865 6,808.679 6,998.632 4,39 6. Letna stopnja rasti . 10,8*** 2,79 2,79 2,79 2,79 4,39 * Pod to vrsto dohodkov so uvrščeni: ** Pod nelimitirano vrsto dohodkov so uvrščeni: — davek na dohodek POZD, . — lastni prihodki uprav. organov, — davek iz OD delavcev (0,8%), ; — komunalne takse, — davek od prometa proizvodov, - . — taksa na promet parklarjev in kopitarjev. — davek od alkohol. pijač, "¦'¦.¦'¦' "'•'' — davek od plačil za storitve, — davek od iger na srečo, ' ' ¦¦' " *** Rast je višja v primerjavi z letom 1985, ker je treba za- — poseb. obč. prometni davek (3 %), • . gotoviti sredstva za kritje splošne porabe glede na projek- — upravne takse, sodne takse, '* cijo teh sredstev v letu 1986. V nadaljnjih letih prihodki ra- — drugi prihodki, denarne kazni. . stejo skladno s sredstvi splošne porabe. Obrazložitev: Občinski svet ZSS — Osnovna pripomba OS ZSS je, da je osnutek plana Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška je na 210. preoptimistično naravnan. Poleg tega, da je predlagatel] seji dne 11.1.1985 določil besedilo predloga družbenega znižal posamezne stopnje materialnih okvirov razvoja v plana občine v obdobju 1986—1990. predlogu plana, hkrati ugotavlja, da je s predlaganimi stopnjami rasti v bistvu usklajen s širšimi opredelitvami v družbenem planu SRS za obdobje 1986—1990. Predla- Obrazložitev investicij za področje družbenih dejavnosti gatelj tudi ocenjuje, da obstajajo realne možnosti za do- seganje takih okvirov, verifikacijo posameznih stopeni rastj Usklajevanje načrtovanih investicij na področju družbe- pa bo dokumentiral ob skupščinski obravnavi predloga nih dejavnosti v Ljubljani po stanju 12.11.1985 še ni bilo plana. dokončno zaključeno. Ne glede na to pa so v časopis — Predvideni padec deleža gradbeništva v družbenem predioga plana zajete vse tiste investicije na območju proizvodu občine ni restriktiven z vidika občinske raz- občine, ki temeljijo na možnih virih financiranja, kot so vojne politike, temveč je rezultat spoznanja, da je večina združena sredstva amortizacije, ^redstva, ki jih občinske naložb gospodarstva usmerjena v posodobitev opreme, SIS pridobivajo iz stopenj ter sredstva mestnih in repub- njeno zamenjavo in ne v izgradnjo novih objektov. Na- liških SIS, ki bodo soinvestitorji nekaterih investicij tudi daljnji razvoj gradbeništva bo še v večji meri odvisen na območju občine Ljubljana-Šiška. Kot možen vir finan- od kreditno-monetarne politike v državi in od ustvarjenih ciranja naložbe je bil v fazi usklajevanja evidentiran tudi sredstev akumulacije. predlog, da se za naložbe predlaga združenemu delu — Skladno z določili zakona o financiranju splošnih sklenitev posebnega samoupravnega sporazuma, na podla- družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih financi- gi katerega bi v obdobju 1986—-1990 po stopnji 0,5 iz ramo tudi dejavnosti družbenopolitičnih in družbenih orga- BOD zagotovili sredstva za izvedbo nekaterih skupno do- nizacij, katere z zbiranjem članarine in prispevkov ne kri- govorjenih prednostnih naložb v Ljubljani. Te naložbe se jejo njihove osnovne dejavnosti. V naši občinin so to: v občini Ljubljana-Siška nanašajo na pridobitev manjka- OK SZDL, OK ZSMS, OO ZZB NOV in ZRVS. Smatramo, jočih prostorov za centralno knjižnico v Šiški, na prido- da taksativno naštevanje v družbenem planu ni primerno, bitev prostorov za podružnično knjižnico v KS Vodice ter saj je to izvršeno v odloku o proračunu občine. na izgradnjo atletskih naprav in posodobitev objektov v Financiranje KS ie sedaj urejeno z dogovorom o obliko- športnem parku 2ŠD, ki so usklajene na nivoju Ljubljane. vanju in razporejanju sredstev splošne porabe občin in V usklajevalnem postopku pa je še pridobitev prostorov mesta Ljubljane ter s sporazumom o merilih in kriteriiih za center za socialno delo, izgradnja lekarne v KS Šent- za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku vid ter adaptacija bolnišnice dr. Petra Držaja. iz sredstev proračuna občine. Oba dokumenta vsebujeta Ne glede na množico objektov oziroma načrtovanih in- merila in kriterije za razdelitev sredstev proračuna. Še vesticijskih naložb pa je potrebno kot možne vire finan- vedno pa obstaja odprto vprašanje o financiranju dele- ciranja upoštevati še vključevanje prostovoljnega dela in gatskega sistema SIS in združevanje sredstev organizacij krajevnega samoprispevka, ki ga lahko dogovorijo kra- združenega dela za potrebe krajevnih skupnosti. O tej jani v vseh primerih naložb, za katere menijo, da so jih problematiki izvršni svet pripravlja ustrezne rešitve, ven- sposobni realizirati z lastnimi sredstvi. dar smatramo, da sistem razporejanja sredstev na KS ne Pri oblikovanju besedila predloga družbenega plana more biti sestavina družbenega plana. občine Ljubljana-šiška je predlagatelj upošteval pripombe — Način organiziranja zamenjave stanovanj je oprede- delegacij in konferenc delegacij, stališča predsedstva OS Ijen v dogovoru kot naloga, sam način organiziranja pa SZDL in razpravo na sejah zbora skupščine občine Ljub- bo definiran z drugimi dokumenti, s katerimi bodo do- Ijana-Šiška dne 26.9.1985 ter pripombe posameznih te- ločene in razmejene pristojnosti strokovnih služb (samo- meljnih nosilcev planiranja, ki so jih posredovali v času upravni sporazum o ustanovitvi SSS Ijubljanskih občin, sta- obravnave. tut SSS Ijubljanskih občin, sporazumi o poverjanju nalog V predlogu družbenega plana nismo mogli upoštevati SDS SSS, SPL, ZIL, LB — SKB in morebitnim drugim pripomb, za katere daje predlagatelj naslednje obrazlo- strokovnim organizacijam), kar bo definirano do začetka žitve: leta 1986, ko se bo zasnovala nova oziroma prilagojena ' ¦ . ..¦¦¦¦¦" ¦ ¦ I organiziranost strokovnih služb glede na organiziranost stanovanjskega gospodarstva Ljubljane v eno samouprav-no skupnost Ijubljanskih občin. Zamenjavo bodo stimulirale tudi diferencirane stanari-ne, na kar nas usmerjajo tudi zaključki dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije stanovanjskega in ko-munalnega gospodarstva tč. 5.3.3. b. Prav tako se mora dokončno uveljaviti zakonitost v pogledu vrnitve družbe-nih stanovanj uporabnikov, ki imajo lastniška stanovanja. Vendar sodimo, da bi bili planski dokumenti preobširni, če bi vanje pisali še vsa zakonska določila. Pridobivanje stanovanj s preurejanjem podstrešij po-meni v sistemu novogradnje in se financira kot ostala stanovanjska novogradnja. Gede prenove pa so sprejete glavne usmeritve, okvirna bilanca in ocena prostorske pogojenosti. Sam program bo natančneje definiran z osnutkom srednjeročnega pla-na stanovanjskega gospodarstva, ki bo v razpravi v de-cembru 1985. — Opredelitev deleža manjših stanovanj napram večjim je opredeljena v SaS o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva (6. člen) in ga lahko prikažemo v dogovoru o temeljih družbenega plana. — Ob predpostavki, da se bodo sredstva za gradnjo stanovanj starejših občanov združevala kot doslej, bo gradnja stanovanjskega bloka starejših občanov v Med-vodah potekala v okviru gradnje solidarnostnih stanovanj, SPIZ pa bo definiral, kje se bo realiziral program za domsko in kombinirano varstvo. Sodimo, da bo do spre-jema planov (tudi SPIZ) razčiščeno vprašanje združevanja sredstev za te namene. Odbor za družbenopolitični sistem Cesta Koseška pot do terasastih blokov ni vključena v programe SIS za ceste. Predlog za vključitev te ceste med lokalne ceste bomo posredovali SIS za ceste. KS Šentvid Zahteva po razširitvi trgovske mreže: V krajevni skupnosti Ljubljana-Šentvid ie poglavitni no-silec trgovske ponudbe DO Emona Merkur — TOZD Ma-loprodaja. Omenjena temeljna organizacija združenega dela v srednjeročnem obdobju 1986—1990 nima predvide-nih novih investicij oziroma adaptacij trgovske mreže v občini Ljubljana-šiška. Kriterije in prioriteto adaptiranja poslovnih enot bo določala DO za vsako tekoče leto posebej, upoštevaje ustvarjeno akumulacijo, dotrajanost objektov in opreme ter odločb inšpekcijskih služb. Adap-tacija poslovne enote na Prušnikovi 63 je na podlagi opravljenih analiz zelo zahtevna in draga. Vsaj delno pa je omenjena temeljna organizacija po lastnem mnenju pokrila potrebe potrošnikov v krajevni skupnosti s pre-ureditvijo klasične prodajalne na Prušnikovi 89 v samo-postrežno trgovino. KS Milan Majcen v — Emona Merkur TOZD Centromerkur, prodaia na drobno, ima na Lepodvorski ulici trenutno skladiščne pro-store, ki pa jih želi v srednjeročnem obdobju 1986—1990 preurediti v trgovsko maloprodajno enoto. Nova trgovina bi pomenila razširitev maloprodajnih površin tako v kra-Jevni skupnosti kot občini Ljubljana-Šiška. — V občini Ljubljana-Šiška se za naslednje srednje-ročno obdobje predvideva negativna stopnja rasti: —1,5% in upad deleža trgovine v družbenem proizvodu na 9,6 odstotka v družbenem proizvodu. Upadanje deleža trgo-vine je predvideno glede na gibanje dohodka, zaposleno-sti investicijske dejavnosti, ki so jih predvidele organi-zacije združenega dela s področja trgovine. Občina Ljub-Ijana-šiška je predvsem »industrijsko usmerjena«, zato se že leta kaže trend povečanja deleža industrije v druž-benem proizvodu na račun drugih dejavnosti, kar pa je v skladu s precejšnjo investicijsko dejavnostjo v industri-ji. To ne velja za trgovino, katere investicijska dejavnost je zelo skromna; ob tem moramo povedati še, da ie v letu 1985 prenesla sedež iz občine Elektrotehna, DO Jugoteh-nika — TOZD Blagovni promet, v letu 1986 pa ga bo Iskra Commerce, TOZD Zastopanje tujih firm. — Peti odstavek (šesto poglavje — splošna poraba in davčna politika ni v nasprotju s šestim odstavkom istega poglavja. . , -.;., ¦ ¦ - • Navedeni peti odstavek navaja, da je potrebno obči-nam pustiti več samostojnosti pri vodenju davčne politike ter da so osnove in merila za določanje posamezne ob-davčitve marsikdaj prenatančno določene znotraj samih dogovorov (republiški dogovor). Šesti odstavek pa govori, da bomo za izvajanje davčne politike v Ljubljani občine in mesto Ljubljana sklenile dogovor o izvajanju te davčne politike tako, da bo davčna politika enotna v Ijubljanskem prostoru. KS Edvard Kardelj — Krajevna skupnost Edvard Kardelj želi, da se v tem srednjeročnem obdobju zgradi nova trgovina z bifejem, prodajalna sadja in zelenjave ter uredi gostinsko-turistične kapacitete v krajevni skupnosti. Ker nobena od trgovskih in turističnih organizacij združenega dela v naslednjem srednjeročnem obdobju ne namerava investirati na tem področju, ne moremo v plan občine Ljubljana-Šiška vklju-čiti niti izgradnje trgovine niti ureditve turistične infra-strukture. — Odlok o zaščiti šmarne gore, Grmade in Repenjske-ga hriba ni bil posredovan v sprejem skupščini občine zaradi neusklajenosti načrtovanih akcij v republiških in mestnih dokumentih. — Zazidalni načrt SS 201/4 Tacen je bil izdelan v skla-du s prostorsko zakonodajo, vendar ni bil usklajen z do-ločili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi-njanjem namembnosti, ki je bil sprejet po javni razgr-nitvi zazidalnega načrta, zato tudi ni bil kot predlog po-sredovan skupščini občine v sprejem. Z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane pa se ta zazidalni otok opredeljuje kot območje za centralne dejavnosti v nespremenjenem obsegu in bo zato tudi posredovan skupščini občine v sprejem v letu 1986. — Pobudo za omejitev hitrosti na Cesti vstaje je po-trebno posredovati komiteju za komunalno gospodarstvo, promet i zveze SML kot pristojnemu upravnemu organu. Ureditev rekreacijskega pasu ob Savi je investicijska namera opredeljena v skladu s programom razvoja v okvi-ru dolgoročnega družbenega plana občin in mesta Ljub-Ijane, ki se konkretizira s srednjeročnim družbenim pla-nom z nosilci, ki jih pa v tem srednjeročnem obdobju ne poznamo. , • ¦ ¦.., . . KS Smlednik — V zvezi s pripombo krajevne skupnosti Smlednik, kjer krajani želijo imeti povezavo z mestmm potniškim prometom, podajamo naslednjo obrazložitev: V delovni organizaciji Ljubljanski potniški promet sta za opravljanje javnega potniškega prometa organizirani dve TOZD, in sicer: —• TOZD Mestni potniški promet, ki praviloma opravlia prevoz potnikov v ožjem središču, in — TOZD Obmestni potniški promet, ki opravlja prevoz potnikov v širšem območju vseh petih Ijubljanskih občin in obmestnih občin Logatec, Vrhnika, Grosuplje, Domžale in Kamnik. V preteklem obdobju je bilo pravilo za delovanje mest-nega prometa nekolikokrat dovoljeno. Tako so nastale tudi proge mestnega prometa v Medvode, Zalog, Sostro, Podgorica itd., kar ne sodi v ožje središče mesta. 2e nekaj let Mestni potniški promet nima nobenih sred-stev za nadaljnje širjenje prog, prav tako pa tega ne predvideva v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1986 do 1990. V programu je izdelava in sprejem novega tarifnega sistema, ki bo grajen na conski podlagi in bo tako znatno poenotil razlike v sedanjem plačevanju voznine v mest-nem in obmestnem prometu. Sedanji solidarnostni sistem, ki velja v mestnem prometu, da potnik plača enako ceno za razdaljo 500 m in 10 km, je zastarel, neekonomičen in mestnemu prometu več ne omogoča normalnega poslova-nja. Menimo, da izhod iz sedanje situacije ni stalno dvi-ganje cen v prevozu potnikov. To povzroča, da potniki na kratkih razdaljah več ne uporabljajo mestnega prome-ta, mnogi drugi potniki pa izbirajo druge, za njih bolj ustrezne rešitve. Ceste so tako v jutranji konici pre-obremnjene z osebnimi vozili. Nujno je, da se tudi občani in delavci začno zavzemati za drugačen sistem financira-nja javnega potniškega prometa, kjer bo javni mestni in obmestni promet lahko cenen in tako dostopen vsem, ki ga potrebujejo. Predlagano je, da se vsaj 1/3 enostavne reprodukcije financira iz drugih sistemskih virov. V pred-logu SAS o osnovah plana komunalne skupnosti Ijubljan-skih občin predvidevamo, da bomo to reševali z zdru-ževanjem 35 % sredstev, ki so sedaj v združenem delu mesta Ljubljane namenjena za prevoz na delo. Krajevna skupnost Smlednik ima po sedaj veljavnem voznem redu obmestnega prometa naslednje povezave: Smlednik—Ljubljana: 5.00, 5.18, 6.25, 6.53, 11.23, 12.33, 13.10, 15.25, 15.43, 17.00, 19.00, 19.23, 21.45, skupai 13 odhodov. Ljubljana—Smlednšk: 5.45, 5.55, 10.45, 11.30, 12.30, 14.15, 14.45, 16.10, 18.00, 20.15, 22.30, skupaj 11 odhodov. — Pripomba na cesto Tacen—Trboje je upoštevana s tem, da je rekonstrukcija ceste vključena po programu SIS za ceste v odseku 3,095 km. — Povečava zazidljivih površin se opredeljuje v skla-du z usmeritvami dolgoročnega razvoza občin in mesta in bo kot taka opredeljena v dokumentih Ljubljana 2000. — V srednjeročnem planu občine ne navajamo potreb-nih prostorskih izvedbenih aktov, ki jih ie potrebno izde-lati. Po obstoječi zakonodaji je izvršni svet dolžan izde-lati in sprejeti program naročanja in izdelave teh doku-mentov. Zato bo potreba po izdelavi zazidalnega načrta KS Smlednik opredeljena šele s tem dokumentom. KS Komandanta Staneta I., II. — KS meni, da bi morali trgovine posodabljati in v strnjenih naseljih graditi nove. V veliko krajevnih skupnostih občine Ljubljana-Šiška ie dejansko prisoten problem trgovske mreže, sai ie občina Ljubljana-Šiška v tem pogledu na repu Ijubljanskih občin. čeprav so potrebe glede trgovin velike, zaradi investicij-ske nesposobnosti trgovinske organizacije ne zmorejo sproti pokrivati potreb po novih trgovinah, temveč zaradi minimalnih razpoložljivih investicijskih sredstev postopo-ma zagotavljajo nove trgovske kapacitete ter obnavljajo stare trgovine. — V tem srednjeročnem obdobju ni predvidena reali-zacija programa gradnje družbenega centra in gradnja poslovno-stanovanjskega objekta. V okviru uskladitve za-zidalnega načrta z določili nove zakonodaje bomo pre-verili program v zazidalnem otoku ŠS 6. KS Senica — Glede zahteve krajevne skupnosti o vključitvi med-sebojne zamenjave zemljišč na Seniškem poliu v druž-beni plan poudarjamo, da je medseboina menjava le menjava kmetijskih zemljišč med dvema strankama, ki se o tem predhodno sporazumeta, zato območij teh agrar-nih operacij ni potrebno posebej opredeljevati. Plan kme-tijske zemljiške skupnosti obsega tudi določila o med-sebojni menjavi kmetijskih zemljišč. — Rekonstrukcija ceste od gostišča »Na klancu« prek naselja Svetje do Senice s priključkom od zdravstvenega doma do Finžgarjeve ceste je upoštevana v programu KSLO, vendar ni zajeta v prioritetnem programu. KS Dravlje — Pripomba o prenosu doma DPO v Dravljah Dom DPO Dravlje se mora voditi kot osnovno sredstvo KK SZDL Dravlje skladno z določbami o knjigovodstvu. Promet z osnovnimi sredstvi med uporabniki družbenih sredstev se sme izvršiti le po veljavnih zakonih in pred-pisih o prometu z nepremičninami. Tako določa 37. člen zakona o amortizaciji družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 70/84), da se mora v primeru brezplačnega pre-nosa osnovnega sredstva nadomestiti neamortizirano vred-nost, če ni nadomeščena iz dosežene prodajne cene, iz rezerv oziroma prihodkov. To pomeni, da bi v primeru brezplačnega prenosa morala nadomestiti neamortizirano vrednost KK S2DL Dravlje. Predračun, KK SZDL in KS nimajo razpoložljivih sred-stev za nadomestitev te neamortizirane vrednosti doma, zato smo mnenja, da promet nepremičnin in finančno pre-livanje sredstev ne more biti predmet družbenega plana občine. KS Pirniče — Pripomba o financiranju krajevnih skupnosti V družbeni plan ni primerno vnesti načina dogovarja-nja in sporazumevanja z OZD in SIS ter delitve tako zbranih sredstvih, saj je družbeni plan splošni akt. O na-činu združevanja ter delitvi se bomo dogovarjali s SS,-katerega pa bomo sproti dograjevali kot bo zahtevalo živ-Ijenje. — V poglavju investicijskih naložb v objekte družbene-ga standarda nista vključeni izgradnja teniških igrišč pri OŠ Pirniče ter izgradnja manjšqga bazena ob toplem vrelcu v Straži — Sp. Pirniče, ker navedeni investiciji finančno nista pokriti, SITKS pa jih tudi ni evidentirala v osnutku SAS za obdobje 1986—1990. KS Ljubo Sercer V predlogu družbenega plana je 3. odstavek ob upo-števanju pripomb CK SZDL nekoliko drugače oblikovan. Da bomo uspeli krepiti dogovarjanje in sporazumevanie med KS in OZD ter SIS, bodo morale KS v svoje pro-grame vnesti le samoupravno dogovorjene naloge. Od vseh subjektov dogovarjanja in sporazumevanja je odvis-no, ali bodo uskladili slališča, vnesli v svoje dokumente skupne interese, katere bodo priznali tako KS, OZD in SIS, ter da bodo sprejeta stališča zagovarjali iri »opra-vičevali« v svojih OZD, preko delegatov v SIS in se skup-no borili za njihovo realizacijo. Dograditev oziroma spre-membe osnov in meril za delitev proračunskih sredstev smo na podlagi pripomb črtali, vendar smo to nalogo vgradili v osnutke resolucije za leto 1986. Podana je že bila pobuda o sprejetju novih meril in kriterijev za delitev proračunskih sredstev za financiranje delovanja krajevne samouprave in delegatskega sistema. Odbor podpisnikov za spremljanje izvajanja sporazuma ni sprejel pobude, saj meni, da je potrebno problem financi-ranja globalno urediti. Menimo, da se je nujno potrebno samoupravno dogo-voriti za ustreznejšo delitev proračunskih sredstev, name-njenih za financiranje krajevne samouprave delegatskega sistema tako, da bo prvi del razdeljen enako na vse KS, saj so določene naloge približno enake v vseh KS, drugi del pa v odvisnosti od števila gospodinjstev oziroma šte-vila prebivalcev ter od velikosti KS oziroma površine. KS Dolomitski odred Zahteva KS, da se bodo poslovni prostori oddali pred-vsem za namene servisnih dejavnosti in drobnega gospo-darstva, je že upoštevana v 5. odstavku poglavja III. točka 9, vendar z omejitvijo na oddajanju poslovnih prostorov v družbeni lasti in v predvideni možnosti financiranja nakupa takih lokalov. KS Zgornja Šiška — Krajevna skupnost je postavila vprašanje, kako se realizira dosedanji dogovor in če je analiza pokazala pozi-tivnost takega dokumenta. Uresničevanje dogovora o temeljih plana tega srednje-ročnega obdobja spremlja odbor podpisnikov dogovora, ki je v letu 1982 ugotovil bistvena odstopanja od načrto-vanih nalog in zato predlagal spremembe in dopolnitve dogovora hkrati z rebalansom družbenega plana. Delegatska skupščina enkrat letno sprejema poročilo o uresničevanju srednjeročnih planskih nalog. Z dogo-vorom o temeljih družbenega plana se na nivoju občine uskladijo in sprejmejo skupne naloge, pomembne za ure-sničevanje srednjeročnih planskih ciljev. — Rekonstrukcija ceste Pod hribom je upoštevana v programu KSLO, vendar ni zajeta v prioritetnem pro-gramu. KS Gameljne-Rašica — Ureditev sanacije vodovoda in vodnih virov na Ra-šici je po programu KSLO upoštevana, vendar samo kot sanacija in izvedba meteorne in fekalne kanalizacije za posamezne odseke. — Regulacija Črnušnice je vključena v plan s tem, da jo bomo posredovali OVS Ljubljana-Sava, saj le-ta mora zagotoviti potrebna finančna sredstva v okviru svojega programa. KS Gunclje-Male Vižmarje — Izvedba primarnega kanalizacijskega omrežja ie na-vedena v programu KSLO in omogoča priključitev KS Gunclje-Male Vižmarje na primarni vod. KS Na jami — Povezovalni kanal ceste pod gozdom (šS 4/2) ni upoštevan v programu KSLO, ker je potrebno za to ob-močje izdelati predhodno prostorski izvedbeni načrt, ki bo opredelil tudi rešitve komunalnega omrežja. — Prometno ureditev v soseskah ŠS4/1, 2 in ureditev parkiranja bomo reševali v okviru novelacije zazidalnega načrta šS 4/2 Na jami. KS Medvode — Priključitev primarnega vodovoda na območju med-voške kotline na vrtino pod Govejkom je upoštevana v programu KSLO pod postavko dokumentacija in raziska-ve in zato ni vključena kot realizacija investicije v pred-log plana. — Glede povezave primarnih vodov v medvoški kotlini z vodovodom škofja Loka pri Savi, Komunalno podjetje Kranj — Vodovod Kranj smatra, da ta povezava ne rešuje povezave primarnih vodov, temveč samo povezavo dveh vodovodnih sistemov v skrajnih točkah, kjer obstajajo šibke dimenzije vodovodnega omrežja na odseku Pre-ska—Goričane, zato ni vključena v družbeni plan. — Izgradnja VATC Medvode je upoštevana po progra-mu SIS za PTT promet pod b) prioriteto; razširitev kabel-skega omrežja pa je upoštevana. — Razširitev pokopališča Preska in izgradnja mrliške vežice ni vključena v program KSLO, vendar jo bomo predlagali za vključitev v program KSLO izven prioritete. — Rekonstrukcija regionalne ceste Šentvid-Medvode ni vključena v program SIS za izgradnjo ceste in s tem tudi ni zajeta v predlogu plana, saj se zaradi pomanika-nja finančnih sredstev rešujejo le najnujnejši odseki. — Možnost daljinskega toplovodnega ogrevanja v Med-vodah in izgradnja primarnega vročevoda komunalne ener-getike iz šišenske toplarne ni v planu SIS za energetiko in delovne organizacije, ker bi izgradnja zahtevala pre-velika finančna sredstva. — Zahtevo za uskladitev tarifnih pogojev za območje Medvod bomo posredovali SIS za PTT promet. KS Vaše-Goričane Širitev proizvodne cone Mep 1 Color je upoštevana na osnovi razvojnih programov gospodarstva in vključena v dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane. KS Stanežiče-Medno — Za gradnjo v zazidalnem otoku ŠS 117/3 Medno smo pričeli z izdelavo preveritve prostorskih možnosti. Predlogi za organizirano stanovanjsko pozidavo so bili posredovani tudi KS, ki pa je predlage zavrnila, zaradi česar se načrtovanje na tem območju ni nadaljevalo. Zato bomo v tem srednjeročnem obdobju preverili namembnost otoka glede vrste stanovanjske gradnje. KS Trnovec-Topol — Zahteve po razširitvi pokopališča, izgradnji mrliške vežice in rekonstrukciji ceste Sora—Trnovec ni bilo mo-goče upoštevati, ker v programu KSLO in SIS za ceste ni zajete. Iz načrtovanih nalog za obdobje 1981—85 je ta investicija izpadla, ker se je ob pripravi rebalansa srednjeročnega plana samoupravne komunalne skupnosti ugotovilo, da sredstva ne zadoščajo za realizacijo vseh prvotno planiranih nalog. — Reševanje skupnih ciljev in nalog na področju ure-janja prostora in varstvo okolja je generalno opredeljeno v družbenem planu s tem, da se vsi planirani cilji in naloge rešujejo v skladu s planskimi dokumenti SIS ma-terialne proizvodnje in njihovimi programi. Skladno z določili zakona o urejanju prostora ugotav-Ijamo, da so urbanistični načrti in njihova vsebina se-stavni del dolgoročnega družbenega plana in skladno s tem je bila novelacija UN krajinskega parka Polhograiski Dolomiti smiselno vkijučena v pripravo dokumentov Ljub-Ijana 2000. KS vodice — Razširitev in ureditev pokopališča je vključena v pro-gram KSLO, vendar ni v predlogu prioritete. — Zahteva za pridobitev zemljišča in dokumentaciie za trgovino in lokacijo za turizem in gostinstvo se rešuie z urbanistično zasnovo, opredeljeno v dolgoročnem pla-nu in s prostorskimi izvedbenimi akti. Šele v okviru te dokumentacije bo možno poiskati konkretnega investitor-ja za razreševanje problematike oskrbe prebivalstva in tu-ristično-gostinske dejavnosti. — Obrtniška cona za potrebe drobnega gospodarstva bo opredeljena v okviru obstoječih prostorskih lokacij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti za to območje. — Pobude KS za razširitev zazidalnih površin so bile usklajene z obveznimi izhodišči republiških planskih do-kumentov in kot take upoštevamo v okviru priprave dolgo-ročnega plana občin in mesta Ljubljane. — Izgradnja požarnega bazena v vasi Torovo ni vklju-čena v program SIS za požarno varnost glede na oceno požarne ogroženosti. — Izgradnja kanalizacije v celotni KS je smiselno upo-števana z izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja, ki omogoča nadaljnje priključevanje ostalih uporabnikov na sekundarno omrežje in tako pogojuje stanovanjsko ir, industrijsko izgradnjo na tem območju. — Zahteve po investicijah na področju omrežia, javne razsvetljave, pokopališč, avtobusnih postajališč, prostorov za knjižnico in osnovne šole in telesnokulturne in re-kreacijske površine ni mogoče upoštevati, predvsem z vi-dika zagotavljanja sredstev in glede vključenosti v posa-mezne sporazume o temeljih planov interesnih skupnosti. Poleg tega je KS v preteklosti v maksimalni meri za-htevala varovanje vseh kmetijskih zemljišč, zato pred spre-jemanjem dolgoročnega plana ni bilo mogoče zagotoviti in predvideti ekspanzije naselja. Šele s sprejetim dolgo-ročnim planom, s katerim postajajo Vodice lokalni center, bo možno v okviru zazidljivih površin zagotavljati nadalj-nji razvoj. Smučarska zveza SRS in smučarski skakalnl klub Elek-trotehna-llirija in KS Na jami — Interesi posameznih subjektov, zainteresiranih za opredelitev namembnosti območja Galetovega hriba, med-sebojno niso usklajeni. Z družbenim planom občine na-6rtujemo posege v ta prostor, ki bodo z izdelavo in spre-jetjem urbanistične dokumentacije konkretneje opredelili program na osnovi opravljene strokovne preveritve vseh interesov. Osnovna opredelitev je, da se pridobi in uredi večnamenski rekreacijski prostor. Kmetijska zemljiška skupnost — Pripombe, podane na odboru za intenzifikacijo kme-tijstva pri IS SOB Ljubljana šiška z dne 24.9.1985, so predmet obravnave dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane in so bile s predstavniki KZS tudi usklajene 25.10.1985 na skupščini KZS.