Leio V«, šlev« 90. V Celju, sobola due il. avgusta 1923« PoitniRa piacano y gofovini. ^^BB^^H^^HÜ^^H ^^B W^B^Iv ^^L.m^^H ^^H ^^V ^^H ^^^ plačano do \ HI^H^H B n^V ^Hl^H l^^Jm ^A^ tK^;^':i knV;žl"a Ljubljana! S:ane ietno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogiasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posantezna šf evOlta stane 1 Bin. Izhafa vsaK torek, čefrteK fisi sotooio. UrecSnlštvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlšfvo: Strossmayerjeva u. St. I, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Za skupuo delo v kor ist liaroda in države. Doha vročili poletnih avgustovih dni jff čas oddiha in počitnic v poli- tičnem življenju. To odseva tudi iz vsega dnevnega časopisjs, V\ je preSIo preko Radičevih mirotvornih blodenj, sporazumov in izdajalsklh eksce?;ov na registriranje kongresov in zletov, ki se vrše v raznih krajih naSe domovine. Ufihnila in zaspala je tudi ob volitvah tako glasna in slavna Koroščeva sio- venska autonomija. Življenje gre svoio po: dalje, trdo ja in težko je, to čutijo in o Tern tožijo danes vsi sloji in sta- novi, pod težo neznosnih draginjskih razmer obupavajo in gineio danes dr- Žavni namešcenci, ki so zamanj prosiii in pričakovali izboljäanja njihovega stanja, ki jim je bilo obljubljeno in zagotovljeno. Pa življenje pri nas je že tako, da stno te dni povodom stavke Zelqzp.icarjev in drž. nameščencev čitali proglas prometnega ministra, ki ob- upane železničarje militariv.ira in hocö šele poizvedovati in dosnati, kaj je povzročilo zadnjo 24-urno protestno stavkp. V pogledu nerazumevanja po- ?ožaia in brezsrčnosti proti vsem, ki de!ajo pa ne zasluž|jo toliko, da bi mogH živeti, smo dosegli gotovo vi§ek in evropski rekord, lci nam ni v čast in ne more biti državi v korist. To ve jn priznava danes vsak, ki pozna raz- mere, nedoglcdna Skoda je ie, da viada in vseodločujoča radiknlna stranka tega noče spremenlti, ker noče obdačiti tistih in tarn, kier bi to cbdačenje pre- nesli. In tako izgleda danes, in ta ob- čutek je trpsk, grenak in vsesplošen, da se hoce v naSi upravi štediti na račun življenja in zdravja državnih na- meščencev in njih žen in dece, istc- časno ko se vrži v drugih panogah uprave in gospocJarstva zapravljanje in nekontrolirano razsipavanja državnega imetja. Ne bomo prinaSali raznih sen- zacijonelnih pojavpv, slik in sltčic iz naše danaSnje državne uprave, ki vse pričajo, da ni zadostnega zdravja, reda in poštenosti na vrhovnih mest»h. Mi nismo defetisti in nergači iz pokiica, smo glasniki reda in poštenja, glasniki jugoslovanskega patriotizma, ki Ijubimo državo iz ideolne nacionalne potrebe in verujemo v njo z vsem svojim živ- ljenjem. Da pa je v takih razmerah, ki sejejo vedno novo nevoijo in ogor- čen odpor naroda naše trezno staliSče težko, da omagujejo in padajo tudi najboljSi, je povsem umljivo. Ne go- vorimo o mestih, kjer so nam vse pri- like dobro znane; poglejmo na deželo v naše narodne trge in v na5e k)o- venske vasi, kako žalostna slika ne- volje in obupavanja in apatije se kaže vsepovsod. Vsak misli in gleda sa.mo še nase, vsa druga ""javna vpraiSanja, vpraSanja nolitična, narodna in državna so pokopana. Nihče ne ve več kod in kam in s kom, kor je vse na tieh v pohiem razsulu, edinole klerikalci, ki nosijo vso odgovornost za te neprilike pri nas §e žanjejo in se vesele, ker njim ie tako prav, da gro slabo; da uspeva rstzkroj. Po volitvah v marcu 1923 se je napisalo dosti lepih in iskrenih besed za združitev vseh onih narodnih ele- nientov, ki hcčejo napredck nnroda in države. Izgledalo je spočetka, da bo j prizadevanje rodilo uspeho in da bomo v nekaj mesecih nüstopaf.i skupno in enotno vsi tfsti, ki hočerno eno. Vsi smo tedaj obcutiü, da bi nam prava, j poStena združitev dala novih moči za delo in nam v narodii pridobüa onega zaupanja, ki srno ga s cepitvijo sil in v medsebojnern boju v veüki meri l zapravili. Ni morda danes'najpriklad- | nejši čas za taka razrniSIjanjct, ali čas hiti, in razmere k?koršne so, ne do- puščajo, da (ilozofiramo o visoki po- litiki, se grizsmo medsebojno in izza ze!ene mize visoke politike kujemo velikopolitične naürte. Narodna politika leži v narodu, in naš narod ni sarno v ten par mestih in trgili, na§ narod je. naša dežela, ki je vezana na nas prav tako kakor mi naiijo. Brez te tesne vezi ni življenja in napredka, tega se mora zavedati politika v mestih prav tako, kakor politika na deželi. Vsaka zase je presiaba, in delitev je le zato, da smo vsi skupaj propadli v veselje klerika'cev in vseh tistih elernentov, ki ovirajo zdravo konso- lidiranje na^e države. Živimo v veüki in odgovorni dobi ustvarjanja in urejevanja osvobojene domovine, velika doba zahteva od nas dela, iskrenega, poštenega, ki bo zruSilo malodušnost in obup. Cilj, ki ga imamo predi očmi vsi pravi Jugosloveni, je tako vzvišen in lep, da za može po- Stenja izginjajo iz vfdika vse male in velike diference prereklosti, ker imamo zavest, da gremo lahko na skupno delo po ;;kupni poti vsi tisti, ki smo tvorili nekdaj narodno bojno falango proti Dunaju in Graden in smo bili v naStm odpornem boju silni. Rcsnično bi želeli, da se o tej stvari ponovno piše in razpravlja, in da se na vodilnih političnih mastih v tej smeri tudi več de'a, kot je bilo morda doslej. Naša nacionalna in pa- ti'ioticna dolžnost je to. Kajko Vrečer. XIII. Vrboveč-Aifanburg - Nazarje. V planinskem raju zgornje Sa- vinjske doline, kjer so tudi gospodarili Ce'iski grofje, se nahaja nad mozirskim letoviščem, v bližini Nazarii, zgodo- vinski biser, grad Vrbovsc. Domneva se, da je stal prvotni grad Vrbovcc na skaü sedanjega graj- skega dvorišča. Kakor drugi gradovi mogočnih Ce- Ijanov, prehaja po Ulrikovem umoru tudi Vrbovec v posest cesarja Friderika 1.1456. Leta 1458. dobi grad v oskrbo Tomaž Pfafojčer; leta 1472. Benko pl. Lustthal, v letih 1505—1511 pa To- rnaž Gradenecker; le-ta, kakor Pfaf- ojčer sta bila vplivni osebi v celjski grofiji. Leta 1530. pa je bi! Vrbovec prepisan na lvana barona Kacijanerja zaradi zaslug, ki si jih je steke! kot avstrijski general in je kot vojskovodja užival velik ugled v dvornih krogih. Končno pa je vendar imel smolo. lz- gubil je vojsko zoper Türke 1537. 1. in bil pri Gorjanu v Slavoniji popol- noma poražcn. Njegovi zemski ost^nki pa počivajo v gornjegrajski prejšnji stolnici, kjer je na cerkvi vzidana nje- gova spominska plošča. Zaradi njegovega poraza so mu zopet vzeli Vrbovec. Vendar se je po- srečilo njegovi hčerki, poročeni z UI- Preskrbn Celja z elcktričuim tokom. Zamndiü ste Fafo, pobrigaü se niste za vodne si!« v Oplotnici ! — Taki in slični očitki so že dolgo krožili po mestu, Človek bi navstizadnje res mislil in verjel, da je električni problem na- šim občinskim očetorn deveta briga. Vendar pa so se v vsem mini že več mesecev vršila pri mestnem magistatu temeljita posvetovanja, kako nnj se edpomore nevzdržncmu stanju že tako do!go bridko občutečega pomanjkanja električne energije. Posebcn od občin- skega sveta izvoljen elektrifikacijski odsek je bil poverjen z nalogo, pre- motriti rszne projekte, se s ponudniici pogajali in kar najhitrt-je pridobiti do- j volj električne si'e za Iiič in pogon v i nas>m mestu in njegovi okolici. Ta | odsek je imel izza svojega obs^oja pet se], iz njegove sredine izvoljeni pod- odsek pa dve seji. Prvega avgusta je zaključil svoje delo in predložil svoje sklepe občinskemu svetu v odobritev. Kot je znano, se je peca'a mestna občina prvot.no z dverna ponudbama : z oferto dravske elektrarne v Fali in s ponudbo celjskega veletržca DuŠana Zanggerja, ki ie zasnova! lep, veliko- potezen načrt o ekspioaiiranju gor- skega potoka Oplotnice. Iz elektrifi- kaeijskega odseka samega pa je izšla inieijativa za dobavo še tret je ponudbe in sicer od tvrdke Westen, dosedanie dobaviteljice električnega toka, ki je bila pozvana, preStudirati povečanje svoje kalorične centrale, da bi na ta način mogla nuditi sedaj in v prihod- nosti potrebno množino električnega toka. Občinski i svet je v svoji izredni javni seji dno 1. avgusta sprejel oferto tovarnarja A.Westen kot najugodnejSo; brez vsake spremembe in brez vsakega dodatka je potrdil osnutek pogodbe mod mestno občino in podjetjem Westen, izdelano od elsktrifikacijskega odseka. Pogajanja s falsko elektrarno so trajala skoraj eno leto. Prvotno njeno oferto, predloz'eno v riveh alternativah, je elektrifikacijski odsek kot nespre- jemljivo zavrnü, ker bi bil po obeh alternativah električni tok predrag in bi zahtevala priključitev na Falo o- gromne investieijske stroške, katere bi mestna občina nikakor ne zmogla. Po 5 mnoglh interveneijah zastopnikov falske elektrarne je e/ektnfikacij.sk! odsek isto pozval, naj predfoži novo ofeito in upoäteva med cfrugim tudi zahtevo meslne občine, da si pridrži oddajati industrijam in drugim podjetjem ali zasebnikom električno energijo do 100 KV iz lastnega omrežja. Če bi namreč se izvrSevale pri- kljucitve industri] in drugih podjetij ali privatnikov neposred.no na falsko elektrarno, bi utrpela mestna elektrarna občutno škodo; delavni faktcr pa bi postal, če mestna občina ne bi imela nobenih velikih odjernalcev, neugoden in bi ne bii brez posledic na višino cenam toku. Nadalje je mestna občina žeiela, da falska eiektrarna točno na- rikom baronom Eitzing, zopet priti v posest Vrbovca. Vdova po generalu Kacijanarju, Elizabeta, je prebivala šo leta 1540. v Vrbovcu. Pozneje prehaja grad v roke Bai • tazarja Wagen pl. Wagensberg 1.1602., ki pa je grajSČino prodal štajerski de- želni gosposki, od katere pa je Vrbo- vec kupil Ijubljanski škof Tomaž liren (Chrön) leta 1615. za 4000 gid. za ljub- Ijansko Skofijo. V gradu je postavil škof Tomaž tudi grajsko kapelico. V Ojstrci pričeti kmečki uporl in nerniri leta 1635. so se razs'iriii tudi po zgornji Savinjski dolini ter je za- dela Vrbovec pod najemnikom Johanom Pečoharjem ista usoda kot one v spod- nji Savinjski dolini. Pečohar je po- vzročil kmeckemu ljudstvu mnogo kri- vic ter se je narod nad .njim maščeval tako, kakor je mož tudi zaslužil, ker se ni hotel ozirati na številne upravi- čene kmečke pritožbe. NajznačilnejSa pritožba, ki se je po zatrtih nemirih leta 1637. dala na zapisnik, se glasi: Kmet Antoni v Dolu izpove, da mu je vzel Pečohar, ker se je baje Antoni tudi pridružil upornikom, 6 ška- fov pšenice, 8 Skafov ovsa, 10 škafov suhih hrušk, 16 piščancev, 2 železni verigi, 1 vprežna oprava, 10 starih in 6 miadih svinj, 1 žrebe, vredno 15 gld., ! 4 žitne vreče, 2 sekiri in 1 ponvo. V jutru velikonočne nedelje istega i let a pa pride Pcčohar sam na Anto- | nijev dom ter ga pusti zvezati in od- pc-ljati v Vrbovcc ter ga je kaznoval zopet za 29 gld. v gotovini, povrh pa je mora! Antoni za prehrano v zaporu plačati še 1 gld. 20 kr., za zgrodbo novega gradu pa prispevek 2 gid. Pečohar pa je Antoniju tudi prcd- bacival, da je spil v neki gostilni na Rečici (trg) 40, reci štirideset četrtink ! vina — ta ga je zna! potegniti ! — in ga radi tega »protialkoholnega delikta« kaznoval za nadaljnih 4 gld. — ltd. A že pred začetkom kmečke vstaje je kupil Vrbovec, kakor že omenieno, ljublianski knezoškof Tomaž Hren (Chrön) leta 1.615., ki se je koj od- iočil, da sezida onstran Drete (potok) na griLu Gradigče kapelico, posvečeno Materi božji. Kupiti pa je moral tudi prič sam od tedanjega grajščaka na Žovneku, prvotnega bivaližča Celjskih grofov, sedaj v razvalinah, in pol ure hoda od sedanjega žovneškega gradu, last baron Knoblochovih dedičev, Jo- hana Sigismunda pl. Wagensberga, leta 1629. Že leta 1625. je bila kapela zgo- tovljena. Ker pa je bil pristop h cerkvi za. prebivalce na levem obrežju Savinje nemogoc, ie moral škof liren rnisliti na to, da se zgradi pri Nazarju tudi most preko Savinje ter je imela to- za4evno 1. oktobra 1627. leta posebna komisija ogled na lieu mesta. »Komi- sijon so vzdignili« gospodje: dr. Johan Kaspar pl. Dornsberg, dvorni kancler in vicedom Jurij Ehienreich ter baron Wagensberg. Ker so imeli Turki na Hrvatskem velike uspehe, so bili tamkaj tudi pre- gnani frančiškani, ki so prosiii ljub- Ijanskega škofa Rainalda, da jim pre- pusti cerkev Matere božje v Nazarju in si sezidajo tukaj samostan. Prošnji je ugodil škof 1632. leta. Frančiškani so se koj lotili samostanske zgradbe in se ie prvotni kapeli, Loreto imeno- vani, prizidala nova prostorna cerkev. Prvi gvardjan v Marija Nazarjih je bil pater Gregor Ugoiinus leta 1639. Za obstoj samostana so pa po- trebne tudi ustanove. Darovali so mu H. pr. leta 1697. Johan Ceiler, gostil- ničar v Celju, 1000 gld. za 60 sv-maš, leta 1712. Anton Schweiger, grajščak v Grmovju (Hofrain) 700 gld. za 52 sv. maš, leta 1764. Mar. Terezija pl.Curti, roj. pl. Pelikan, grajščakinja v Brodeh pri Vranskem — sedaj last g. Schau- erja — 200 gld., da se bere sv. maša letno enkrat na dan smrti pokojnega soproga Josipa Curti. Grad Vrbovec pa ie last vsako- kratnega ljubljanskega knezoSkofa, ki so dali postaviti na vrh skale v graj- skem dvorišču kapelo- Stran 2. »NOVA DOBA Stsv, 90 vede, kakšeu in kje dobav'jen premog naj bo merodajen kot merilo za zvi- šanje tokove cene; ta bi se namreč regulirala po premogovni ceni — s to bi torej naraščala odnosno padala. Po- sebno je omeniti, da je mestna občina tudi pozvala falsko elektrarno, pred- ložiti nove oferte in vpoštevati, da ko- lebanje v napetosti toka ne sme zna- šati več kot en procent normirane na- petosti navzgor in navzdol, v celoti torej 2°/o- Spreminjanje v napetosti se kaže v tern, da električna luč menjava svojo jakost. Naenkrat žari samo ko- vinastorudeče in preide nato na ono navadno prijetno svetlobo, kakoišne smo pri dobiem funkcijoniranju elek- tričnih naprav vajeni. (Konec prihodnjič.) Meiak Ervin. Noodrešena domovina. (Dalje.): Quosque tandem? Kako dolgo ho- čemo še rnirno poslušati obupne klice neodrešenih bratov?! Koliko hujša mo- ra biti njihova velika bol, ko vidijo, kako nas pustijo krivice. ki se jim gode dan na dan, hladnokrvne, ko sli- šijo, da ss jih njihovi svobodni bratje spominjajo le ob običajnih vsakoletnih manifestacijah z lepimi govori in ko vedo, da le peščica rodoljubov vrši ogromno in velevažno narodno-obramb- no delo! Kje je iskati vzroke 'za. to stag- nacijo, ki se pojavlja v prav občutni meri posebno v zadnjem času?! Ali naj bo kriv temu slab materijeini po- ložaj skoro vseh slojev, posebno pa onega dela naroda, ki je stal vendar v onih čaših, ko je bi! mnogokrat ogro- žen ne le materijelni obstoj, temveč se je bilo marsikomu bati tudi za glavo, vsikdar in povsod v prvi vrsti narodnih delavcev?! Če naj bo to ne- zanimanje in brezdelnost nekako maš- čevanje za to, da sedaj obstoječa vla- da — toraj ne država, ne narod — ne more ali noče izboljšati gmotno stanje tega dela naroda, potem je to zlocin'nad lastnim narodom. ki prebi- va v in zunaj naSih državnih mej. Vzemimo sit kakor bi to rrtorali storiti v mnogih drugih primerih, tudi tu vzgled pri Srbih! Pregnani iz skoro zadnje pedi svoje domovine in v ne- popisnem pomanjkanju vsega, tudi naj- potrebnejšega za življenje — saj ta- krat srbsko uradniStvo in vojaštvo ni dolgo časa dobilo niti svojih plač — nlso za trenutek pozabili svojih dragih, ki so jih morali pustiti doma in z Žrtvovanjem vseh svojih telesnih in duševnih moči so pripravljali osvobo- jenje podjarmljene domovine. Domo- vina jim pač ni bila prazna beseda, viseli so na vsakem koščku zemlje, kjer je prebival kak Srb, z največjo ljubeznijo, njihova prava narodna za- vest jim je pomagala tudi v najhujših momentih, in jim dajala vedno znova kar največ upanja na osvobojenje ne le srbske zemlje, temveč tudi onih krajev, kjer prebivajo njihovi bratje Hrvatf in Slovenci. V ljubezni do vse one grude, kjer živi kak Srb, so vzga- jali in vzgajajo svoje otroke Že v naj- nežnejši mladosti, z najlepšim vzgle- dom v požrtvovalnosti in delavnosti za narodno delo stopa starejSa gene- racija pred mlajšo. Ali bo tudi naša slovenska mladina kos velikim nalo- gam popolnega osvobojenja in celotne priključitve vsega onega ozemlja, kjer so že pred več kot tisoč leti bivali Slovenci, ko vidi, kako malo zanimanja kaže za neodrešeno domovino starejša generacija?! Težko ji bo udejstovati najlepšo in glavno točko svojega pro- grama, to je pripravljati in izvršiti osvoboditev neodrešene domovine, ako ne bo našla pri starejših dovolj mo- raine in materijelne podpore, ne našla pri njih smisla in ne imela v njih do- ber vzgled za narodno-obrambno delo, (Konec prih.) ŽUPNI ZLET V TRBOVUE, 12. avgusta 1923. Sokolska Župa v Celju priredi v nedeljo 12. avgusta VI11. župni žlet v Trbovlje. DruStva dospejö z jutranjimi vlaki in sicer iz Zidanega mosta v Trbovlje ob 8. uri 57 min., iz Ljub- Ijane ob 9. uri 17 min. Po prihodu vlakov odidejo druStva takoj na zbi- raliSče pred rudniškt gasllski dom, kjer se formira povorka in ki je za člane in članice v kroju brez izjeme obvezna. | Po povorki se vrše izkuSnje za popo!- danski nastop. Pcpoldne ob 3. uri se vrši javni nastop s sledečim sporedom: 1. Člani župne proste vaje. 2. Ženska deca praporci. 3. Orodna telovadba članov in članic. 4. MoSki naraScaj, proste vaje. 5. Članice, vaje s kiji. 6. Gostje. 7. MoŠka deca, proste vaje. 8. Moški naraščai, orodna telovadba. 9. Ženski naraščaj, proste vaje. 10. Vzorna vrsta. Odhod iz Trbovelj z večernimi vlaki. Vlak na Zidanmost odhaja s po- staje ob 19. uri 3 min., v Ljubljano ob 20. uri 24 min. Trboveljsko društvo je poskrbelo, da bodo cene obedom enotne. Vsako društvo naj določi enega člana, ki bo pobral med vožnjo 10 dinarjev za obed ter za kovinski zletni znak, ki opra- vičuje vstop na telovadišče, 3 dinarje. Vožnja v Trbovlje in nazaj je polo- vična. Društvom, včlanjenim v župi, je razpostala izkaznice župa, zunanjim jih razpošilja društvo v Trbovljah. Končno opozarja predsedstvo So- kolske župe, da je zlet obvezen za vsa v župi včlanjena društva. Je to letni obračun, katereg?« se ne sme iz- ogniti nobeno društvo. Po udeležbi po- sameznih društev bomo presojali njih vrednost in delo med letom. Trbovlje je pa tudi važen industrijski kraj, tam- kajšnje druStvo ima mnogo nasprot- nikov ter težak boj ž njimi. Zasluži v v polni meri, da ga izdatno podpremo. Vsled tega se upravičeno nadejarno, da bo vse narodno čuteče občinstvo ta dan z veseljem pohitelo v Trbovlje. Predsedstvo Sokolske župe v Gelju. Politične vcstL Nemška marka umira. Valutna kriza v Nomčiji je vedno hujša, Na deviznem trgu je popolna desorgani- zacija, tako da se o redni trgovini sploh ne more govoriti. Dolar je pre- skoČil že 5 mflijonov, angleški funt pa 28 milijonov. Draginja je neznosna. Funt krompirja stane na dcbelo 120.000, maslo 950.000, meso 8,00.000, 1 kg kruha stane 160.000, en slamnik 50.000 mark. Trgovci se branijo sprejemati nemški denar. Veliki iismiri na Grškem. Te dni je prišlo na GrSkem, zlasti v So- lunu, do resnih demonstracij zlasti proti navijalcem cen in borznim špe- kulantom. V Solunu je delavstvo de- moliralo borzno poslopje. Vojaštvu in orožništvu se je le s težavo posrečilo razkropiti demonstrante. Tudi v Ate- nah vre. Mednarodna pollcija za Kitajsko. Kakor poroča »Petit Parisien«, so na- ročile vlade velesil svojim poslanikom v Pekingu, naj skupno nastopijo pri kitajski vladi proti anarhističnim po- javom. Velesile bodo postavüe medna- rodno policijo, da se preprečijo ropar- ski napadi na vlake. Stroške za vz- drževanje te policije ima nositi kitaj- ska vlada. Ako to ne bo izdalo, bodo velesile prisiljene k strožjemu nastopu. Nemčija v krltičnih dneh. Zgodo- vina pozna malo narodov, ki bi jih doletela taka tragična usoda kakor NemČijo. 70 milijonski narod je na robu propada. Izzval je ta narod sve- tovno vojno, upostošil lepo Francijo in Belgijo, medtem ko je Nemčija ostala intaktna. Razumljivo je, da zahtevata ti dve državi od5kodnino, katero pa Nemčija noče izplačati. zato pritiskata na Memčijo. ki je vsled tega popolnoma izčrpana. Hudo in kruto je premaganim, a gre se za pravico. Celiske novice, Sokolsko društvo v Celju se od- pelje v nedeljo, 12. avgusta korpora- tivno z jutranjim vlakom na župni zlet v Trbovlje. Eno uro pred odhodom vlaka, to je ob 1/2 7. uri zjutraj se zbi- rajo člani v kroju, članice in ves na- raSčaj na vrtu pred telovadnico, od- koder odkoraka drufitvo skupuo na kolodvor. Vožnja je polovična. Izkaz- nice se.dobe pri druStvenem tajniku. Vodn^ki posameznih oddelkov naj po- berejo denar za vožnjo in morda tudi ža obede ter kovinske zletne znake. Denar se naj odda najpozneje do so- bote opoldne tajniku, ki bode kupil še isti dan vozne listke in jih drugi dan že na zbirališču razdelil. Na ta način se prepreči gnječo pri blagajni na ko- iodvori!. — Vabimo ponovno raše na- rodno in Sokolstvu naklonjc.no ob- činstvo. da se v kar najveCjem številu udeleži te naše skupne prireditve ter s svojim tnnogobrojnim poseiom trbo- veljskenu Sokolu da novega navdu- šenja do nadaljnega sokolskega dela. Trboveljski Sokol zasluži po vsi pra- vici na§e izdatne podpore. Zdravo ! Klub naprednih slov. akademikov v Celju nastopa sredi meseca avgusta svojo gledališko turr.ejo po Sloveniji z M. Halbejevo ljubozensko dramo v 3. dejanjih «Mladost«. Režira in go- stuje iz prijaznosti g. Železnik, član »Udruženja gled. igralcev«. Prva pred- stava se vtSi 14. avgusta 1923 ob 20. uri v Siovenski Bistrici v dvorani ho- tela Beograd ; ponovi se istotam 15. av- gusta ob 16. uri. Ker je čisti dobiček namenjen ustanavljanju in vzdrževanju klabovih ljudskih knjižnic, vabimo k najobilnejSi udeležbi. ODBOR. Podružnka Ferijalnega saveza na celjski glmnaziji iavlja, da se ji je po vclikem trudu posrečilo otvoriti svojo ferijalno kolonijo ozir. zavetišče v Kocbekovi koči na Molički planini. Tovariši ferijalci dobrodošli ! Zvezna ttskarna v Celju priprav- Ija kskor običajno vsako leto tudi za letošnjo pozno jesen izdanje velikoga stenskega koiedarja vseh narodnih tvrdk Ceija in okolicü za leto 1924. Opozarjamo in vabimo vse na§e na- rodne tvrdke, da se poslužijo uspešne reklame v našem ze!o razširjenem ve- likem stenskem koledarju. Organlzacija krojačev in kroja- čic v Celju je imela v nedeljo, dne 5. tm. redni občni zbor, na katerem se je sprejela resolucija o reorganiza- ciji centralne bolniške blagajne in na- mesto te zopetna upostavitev okrajnih bolniških blagajn. Prikrojevalni tečaj v čevljarski stroki se je vršil v Celju od 9. juiija do 4. avgusta. Dne 5. tm, se je vršil izredni občni zbor čevljarske zadruge v Celju, na katerem je predaval po- tovalni učitelj gosp. Franc Majce iz Ljubijane o raznih praktičnih. zadruž- nih, strokovnih, gospodarskih, davčnih in Šolskih zadevah. Predavanje je bilo zelo zanimivo in za posluSalce ko- ristno. Koncertni večer umetni^ke tro- jfee Šimenc, Štritof in Ferštnik se vrši v soboto 18. tm. in ne 14., kakor je bilo prvič javljeno, kar s tern poprav- ljamo. Vstopnice bodo v predprodaji od pondeljka naprej pri g. Mubertu, tvrdka Goričar & LeskovSek. Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje sejo gospodarskega sveta na pondeljek, dne 13. t. m. zvečer ob 8. uri v Narodni dom. Na dnevnem redu je reševanje raznih tekočih zadev in se prosi polnoštevilne udeležbe. Legitlmaclje za mariborsko raz- stavo in ljubljanski velesejem se dobe v tajniStvu Občeslovenskega obrtnega društva v Vrvarskt ulici St. 1 (nasproti okoliSki Soli). Zunanjim interentom se lahko legitimacija dostavi tudi s pošto proti povračilu stroškov. Cena legiti- macij za Maribor Din 20"—, za Ljub- ljano Din 50'—. Vročina ja danes pritisnila z vso silo, vse hiti v senco. a Se tarn se ne more ohladiti. Savinja je tako topia, da se kopalci kar čudijo. Ker je po mestniii ulicah neznosno vroče. so za- čeli škropiti z vodo. Kar pa tudi ne izda mnogo. Cene krompirja. Pridelek krom- pirja v naših krajih obeta biti letos izredno bogat. Kakor se nam poroča, se dobi na mariborskem trgu krom- pirja v izobilju, cele vozove po 1 Din do 125 Din za kg. Na našem celjskem trgu so danes cene krompirja 5e večje, bodo pa morale vsled velikih ponudb in velike množine primerno pasti. Otvoritev nove trgovine. V Sa- mostanski ulici št. 4 je otvoril gospod Alojzi Ploj v prostorih Splošne Go- spodarske zadruge novo špecerijsko trgovino. Več razvidno iz oglasa. »Jugoslovenski muziifar«, glasilo za zaštitu i interese glazbanika, je iz- Sel 15. t. m. prviC v Zvezni tiskarni v Celju. Suho meso in klobase so jim dISale. Štirinajst dni pred letošnjo Ve- liko nofjo so se splaziü ponoči ivan Vrečar ml., Franc Arčan in Franc Vre- čar v družbi v zaklenjeno shrambo posestnika Antona PlaninSek v Spod. Hudinji in odnesli 100 kg suhega me- sa, 70 klobas, 3 kg papricirane slani- ne in 1 škaf sliv. S tern lepim ple- nom pa 5e nlso bili zadovoljni, zato so udrli tudi k Mariii Statue ter po- brali tarn 35 kg suhega mesa in 10 klobas, a še ni bilo dovolj za veliko- nočne praznike, obiskali so Ano Kroflič ter ukradli 60 kg suhega mesa in 24 klobas. Za te veüke tatvine so se morali zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Obsöjena sta bifa preteklo soboto !van Vrečar ml. in Franc ArČan vsak na 18 mesecev te2ke ječe, Franc Vrečar pa je b\\ radi nezadostnih dokazov oproScen. Od udeležencev je bil eden oprošČen. Ana Vrečar je dobila 6 tednov in tr.lado- letna Neža Vrečar na en teden zaprtja. Prodajaki vžlgallc — pozor! Da se preprečijo tihotapstva z vžigalicami inozemskega proizvoda -- je finančno ministrstvo — generalna direkeija po- srednjih porezov z dne 21. 7. t. 1. St. 22.287 izdalo naredbo, da se bodo vse nsjdene zaloge inozemskih vžigalic po 31. 12, 1923 zapienile in proti posest- niku kot tihotapcu postopalo bre,: ob- zira od kod ta zaloga izvira. Prodaja!- ci inozemskih vžigalic se opozarjajo, da svoje zaioge do zgoraj omenjenega časa razpečajo in se na ta način fr,- ognejo neprijetnim pcsledicam. Mestno oskrbništvo je razširiio most med osnovno Solo in zalogo piva in zgradüo nov betonski mostiČ iz gla- zije v Benjamin Ipavčevo ulico. Cirkus Renlow se je izkaza! s svojimi krasnimi predstavami, da je vreden vse pohvala. Izborno dresirane konje, spretne jezdece, damo, ki se drž« z zobmi za vrv in jo potegnejo kvišku, dečka in deküco z izborno gimnastiko, klovne, vse vprek moramo pohvaüti. Po predstavi se vrši rokoborba, ki je zelo zanimiva in jo občinstvo z vso pozornostjo zasleduje. Danes nastopijo pri rokoborbi l.Zaikin, kralj rokoborcev in Ž. Stokič kot prva skupina. A. Gojer in Demitrescu kot druga. Dve lepl sobi vsaka z dvema po- steljama, separatnim ali enimuhodom se od 15. tm. oddasta. Naslov v uprav- ništvu. Turisfika in sport. Simultanska Igra v RogaškiSla- tini. O. Boris Kostic je Igral v nedeljo 5. t. m. v ZdraviliSkem domu ob obilni udeležbi Ictoviščarjev simultansko igro proti 25 igralcem. Po dveh urah je dobii vseh 25 partij. Drugi dan je igral pet slepih partij, ki jih je tudi vse do- bil. Prireditev je trajala to pot 31/2 ure. Prisotno občinstvo je mojstra k nje- govemu uspehu navduSeno pozdravljalo. 11. kongres jugoslovenskega äa- hovskega zaveza se je vfšil 2. t. m. v Novem Sadu. Izvolii sc ie sledeči odbot': predsednik dr.. Milan Vidmar Ljubljana, podpredsednika Nikola Kon jo- vič Beograd in Božidar Gai Zagreb, tajnik Kosta Rožič, Zagreb blagajnik dr. Ante Banekovic, Zagreb. Pokrajinski odborniki : prof. L. Vagaja v Celju za Slovenijo, Žarko Ognjanovič. novinar v Novem Sadu za Vojvodino, J. M. Ovadia, advokat v Beogradu za Srbijo, prof. Lj. Asztalos v Sarajevu za Bosno in J. Tamindzič v Podgorici za Bosno. Šedež saveza ostane i nadalje v Za- grebu. Izvolii se je odsek, ki naj pro- uči šahovsko terminologijo. Prihodnji kongres se vräi v Beogradu. Naloga saveznega odbora bo, da priredi na bodočem kongresu ne samo glavni tur- nir, kakor dosedaj, temveč tudi moj- sterski. Ako bo dovolj sredstev, se bo vršil mednarodni tu mir, katerega po vojni edino Jugoslavija še ni priredila. Glavni turnlr v Novem Sadu se je pričel 3. avgusta. Udeležuje se ga 18 igralcev, ki so jih poslali posamezni klubi kot svoje zastopnike. Ža! da list» silno netoCno in pozno poročajo o nje- govern poteku. Vidi se, da se pri nas sličnih prireditev še vedno ne vpošteva tako, kot v ostalih kulturnih državah. Danes imamo poročila za prva tri kola. Stanje je sledeče : Celjak 3, Čirič, Fur- lani, Kramer 2\'2, Markovič, RožiC Singer, Tenner 2, Stupan IV2 0) Feuer, Todorovič IV2» Madjarevič, Poljanec, Tamindžič 1, Ognjenovič V21 Nicifor 0 (1), Gribušin, Peyer 0. Med tern, ko se Kramer in Stupan dobro držita, Po- Ijancu dosedaj sreča ni mila. Prvi dve partiji je remiziral, a tretjo je izgubll. Vkljub temu Se niso izgublli, onl ki ga poznajo, upanja, da postane prvi. Obrtni vestnik. Obrtni shod v Trbovljah.- V Če- trtek, dne 9. t. m. je sklicalo agilno Siev. ^O. » N OVA DOBA« Stran 3. Obrtno društvo v Trbovljah obrtni se- stanek v gostilno g. PočivavSeka, na katerem sta poročala gosp. Založnik o delavskem, bolniškem, starostnem in nezgodnerr. zavarovanju, g- Rebek pa o obrtnih kreJitnih zavodih in obrtnih orsanizacijah. Udeležba je bila zelo Castna. navzoče obrtnišivo in trgovstvo je z zanimanjem sle.dilo izvajanjem predavateijev in se živahno udeleževalo debate. V sklenjeni resoluciji se zahteva boljše pcslovanie bolniških in nezgod- nih'zavarovalnic kakor tudi preustroj bolniško-nezgodnega zavarovanja v po- dobnem smislu kakor na središkem shodu. Sklenjeno je bilo v večji meri SH udeležiti podpisovanja delnic Obrtne bsnke v Ljubljani. Na naslov obeh pre- davateljev " izrekle so se lepo beaede priznanja in so zborovalci sklenili pri- rediti slične sestanke v najkrajsem Času tudi v drugih krajih druStvencga oko- liša. DruStvo se bode tudi oficijelno udeležilo otvoritve mariborske razstave ter obrtnega shoda v Ljubljani. Pri tej priliki se mora konštatirati, da je obrtno društvo v Trbovljah s svojim izbornim vodstvom pod predsedstvom g. Miloša Rozina znalo že v kratki dobi svojega obstoja razviti tako delavnost, da Steje danes med najboljše cbrtniäke orga- nizscije in ima v svojem krogu zbranih lepo število najzavednejših obrtnikov in trgovcev laSkega okraja. Obrtni shod v Ljubljani. 0 pri- liki I!!, velikega sejrna se bo vršil v Ljubljani dne 8. septembra ob 10. uri dopofdne v dvorani »Kazine« obrtniS- ki shod. Shod, ki ga sklicuje »Dežel- r.a zveza obrtnih zadrug« bo obravna- va! stanovska vse obrtniStvo zadeva- joča vprašanja; tako vprašanje o ize- načenju davkov, vprašanje o preosnovi zakona o zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in za starost in vprašanje o uvedbi obligatome mojstrske preizkušnje. Podrobnosti o tem shodu, ki bo splo- 5en shod slovenskega obrtništva, bo- rrio Se poročali. D opisL Dobrna pri Celju. (Javna za- hvala.j Dne 1.t. m. priredili fo gospa JZorka dr. Radajčica, gg. dr. Popovič, dr. Kostič in profesor Kraut krasno uspeli koncert v prid tukajSnje ubo.c^e šolske mladine. Čisti dobiček 7000 K. Podpisano vodstvo izreka prirediteljem tem potom najiskrenejšo zahvalo. Šolsko vodstvo na Dobrni. Dnevna kronikau Kraljlca za slovensko deco. Na feljo kraljice Marije je dvorna dama •ga. Danica Hristič osnovala te dni od- bor srbskih in slovenski gospa, ki naj poskrbt» da se priredi 12. avgusta na Bledu v zdraviliškem domu prvovrsten koncert v korist Dečjemu domu v Ljupljani. Po vsej Sloveniji vlada za ta koncert, ki ga poseti tudi kraljeva dvojica veliko zanimanje. Računa se, da se bo pri vstopnini nabralo okoli 100.000 Din. Spomenlk župnlku Volčiču. Ka- kor doznavamo se je osnoval pod po- kroviteljstvom kr. okrajnega glavarja dr. Marko Ipavic-a v Slovenjgradcu povodom tragične smrti ljubljenega in visokospoštovanega župnika Miroslav Vo!čič-a v Breznem ob Dravi odbor za nabiranie prispevkov za nagrobni spo- menik blagopokojnemu. Župnik Miroslav VolčiČ si je ste- kel nevenljivih zaslug kot iskren rodo- Ijub, narodni mučenik, milosrčen člo- vekoljub in narodni boritelj za slovensko stvar v Oravski dolini, oziroma ob naši severni državni granici. Odbor sestoji iz članov občinskega odbora v Breznem pod predsedstvom ¦župana Franjo Jen- Lič-a v Breznem, z dekanom dr. Va- lentin Mörgl-om iz Marenberga ter pro- vizorjem brezenske župnije Marko Sagajefn. Odbor se obrača do širše javnostj ter do vseh prijateljev in zrian- cev, ki Ci'slajo in spoštujejo pokojnega Supnika Mrroslav Volčič-a z uljudnim vabilom, da prispevajo v ta blag narrten; primeren znesek v znak priznanja nje- gpvega vseštranskega požrtvovalnega narodnega in človekoljubnega dela oziroma spoStOvanja in prijateljstva do nepozabnegä pokojnika. Pozive s po- ložnico vred razpo§ilja odbor posebej. t Dr. Vatroslav Brlič. V Brodu n. S. ie preminul 6. avgusta v svoji vili v vinogradu g. dr, Vatroslav BrM6. od- vetnik fn posestnik, predsednik organi- zscije demokratske stranke v Brodu. Pokojnik je bil narodni poslanec na Hrvatskem, delegat na ogersko-hrvat- skem saboru, bivSi podžupan mesta Broda. Večni nui spomin ! Petdesetletnico učiteljevanja je pra?.nova! v nedeljo v St. Vidu nad Ljubljano nadučitelj Jnnko Žirovnik. Proslave so se udelcžila tudi Ijubljan- ska pevska društva, stanovski tovari- Ži, sorodniki \\\ rnnogoSrevilno občin- stvo. V raznih govorih so govorniki proslavljaü jubilantove zasluge na po- liu učitcljevanja, narodnega de!a in prosvete, zlasii «ojitve narodne pesmi. Železnice se zopet podražijo. Od 15. septembra se zviSajo zopet tarifi v osebnem prometu za 50 do 100 od- stotkov. Pri potniSkih vlakih se bo plačalo v 111. razredu 30, v 11. 60 in v i. 90 par za vsak kilometer. K temu se prišteje 3e 15 odstotkov prometne- ga davk