šiev. lis. Т1ШШ v Ш ene zn. M Ш. Posamezna sTBUtiRa stane i "50 Шп. ц>|о Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta . . . * . „ 120 ia celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Cene lnseraloms Enostolpna petitna vrsts mali oglasi po Din 1'30 irf Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniikem dela vrstica po Din 6'—. Pri veSjom naročilu popust' Izhaja vsak dan izvsemii ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj, PoSiRiea DlaCana v oolovlnt Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništva telefon 50. upravniltva 528. Političen Ust za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797. Nemčija ima besedo. Nemčija, ki je vsled razumljive plemenitosti človeškega srca, ki rado pozabi najhujše, pa tudi vsled prenapete maščevalne politike g. Poincareja, uživala doslej precejšnje simpatije med celim svetom, je na tem, da jih izgubi. Nemško ljudstvo je ob nedavnih volitvah v državni zbor pokazalo, da je po krivdi viljemovskega kasarnskega sistema politično dosti nezrelo. Vsaj za protestan-tovski del velja to v polni meri. Kajti po objavi Davvesovega poročila, ki predlaga zaveznikom in Nemčiji čisto konkretni način rešitve reparacijskega problema, ki more zadovoljiti obe strani in vsemu svetu vrniti dolgo zaželjeni mir ter otvoriti novo epoho evropske zgodovine, je vsak pričakoval, da Nemci dajo ogromno večino zmernim in miroljubnim strankam ter omogočijo gladko sprejetje zavezniških predlogov. Začuda pa se je zgodilo drugače in čeprav nemški nacionalci niso dobili absolutne večine, so postali faktor, ki je od njega razplet najvažnejšega mednarodnega vprašanja preveč odvisen. Narod mislecev se je izkazal za narod, ki z realnimi razmerami ne zna računati. Drugače francosko ljudstvo. Dasi bi bilo čisto naravno, če bi bilo na nemške volitve odgovorilo s tem, da bi bilo izvolilo nacionalni blok, je dalo veliko večino glasov onim, ki streme za pošteno poravnavo z Nemčijo, za politiko mednarodnega soglasja in konsolidacijo celokupnega sveta. S tem so Francozi pokazali, da se ničesar ne boje, da zaupajo pravični stvari, da verujejo bolj v zmago mirovnega razpoloženja vsega izobraženega sveta in v dobro voljo vseh, ki se prizadevajo za moralno solidarnost po vojni prizadetega človeštva nego v sirovo silo in podjarmljf-nje Evrope po zvezi bajonetov. To je francoska javnost pokazala tudi po volitvah. Mnogi vodilni politiki Poinca-rejevega bloka so se umaknili v zasebno življenje, «Echo National«, glasilo največjega nasprotnika Nemcev, Andreja Tar-dieti, je prenehal izhajati, padec Poincareja se veliko manj obžaluje, nego je bilo pričakovati. Pač pa povprašuje Francija danes Nemčijo: ali sprejme roko sprave in odgovori na Dawesovo poročilo z brezpogojnim: da?I Celo- predsednik repara-cijske komisije, ki je sicer brezpogojno sledil smernicam Poincareja, izjavlja, da more sprejetje ameriškega izvedeniškega poročila vrniti človeštvu po eri strahu in negotovosti popolno ravnovesje. O Angliji veliko ne govorimo. Keynes, ki je ves čas stal ob strani Nemčije, dviga svoj svarilni glas in pravi: «Nemčija si ne more želeti boljših pogojev, nego jih ji ponujajo zavezniki. Davvesovo poročilo je prešinjeno čisto novega duha in je rešilo reparacijski problem s popolno nepristra-nostjo.« Da je Amerika istega mnenja, ni treba posebič poudarjati. Sam Coolidge je 12. aprila na banketu ameriškega tiska izjavil, da se po Dawesovem poročilu zadovoljijo upniki Nemčije in Nemčija po mednarodnem posojilu gospodarsko sanira, kar popolnoma odtehta neznatno prikrajšanja nemške finančne suverenitete, .ki je potrebno, da se uresniči plemeniti namen mednarodnih strokovnjakov. Kajti strokovno mnenje teh mož je po srečnem izrazu «New York Heralda«, enega najvplivnejših listov Zedinjenih držav, »naravnost triumf zdravega razuma«. Če so nekateri državniki antante v tem oziru iz teh ali onih razlogov omahovali in si morebiti želeli strožjih pogojev, da dajo Nemčiji izpiti čašo njenega poraza do dna, je po izidu francoskih volitev vsakega raznoglasja med zavezniki konec in so Mac Donaldove smernice poslale političen program vseh držav zapada brez izjeme. Celo ruski sovjeti ne bi podpirali več Nemčije, ako bi pokazala resen odpor proti zavezniškemu načrtu ali pa špekulirala na razdor med njimi. To je Moskva pokazala te dni, ko je inscenirala protinemške demonstracije, ki niso bile naperjene samo zoper nemškonacionalne socialne reakcionarjc, ampak zoper njihovo politiko sploh, ki danes ogroža tudi Rusiji toli potrebno pomirjenje sveta. Hvala Bogu se nemške stranke sredine dobro zavedajo, da je danes usoda Nemčije zopet na kocki. Državni kancler Wirth se nacionalcem ne umakne, dokler ne pokažejo prave barve. Ako se odločijo za politiko sporazuma z ostalim svetom, lahko prevzamejo vlado, če ne, sledi zo-petni apel na volivce. Upati je, da se potem nemški narod popolnoma osvobodi sugestije, ki jo izvajajo nanj oni, ki se niso od zgodovine ničesar naučili. Kakor hitro Belgrad, 19. maja. (Izvirno.) Danes od 12. ure do tričetrt na eno je bil Pašič v avdienci pri kralju. Takoj po avdienci se je odpeljal na svoje stanovanje. Vendar so se raznesle vesti, da je Pašič dobil mandat za sestavo volivne vlade. Vesti do večera niso bile potrjene. Zvečer ob 6. uri je Pašič sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal o svoji avdienci in o mandatu, ki mu ga je ponudil kralj. Mandat, kakor ga je ponudil Pašiću, je poslovna vlada, ki mora takoj izvršiti verifikacijo Radičevih mandatov, nakar se zaključi parlamentarno zasedanje do 20. oktobra. Pašič je bil proti temu, da se sprejme mandat pod takimi pogoji in je izrazil mnenje, da se mora zahtevali, da se skupščina takoj odgodi do 20. oktobra. Vendar je večina ministrov bila zato, da se sprejme mandat s temi pogoji. Za časa ministrske seje je bil na dvoru Ljuba Jovanovič, ki se je tudi udeležil seje ministrskega sveta. Seja ministrskega sveta je trajala do 9. zvečer in Pašič je izjavil, da sprejme mandat. Po seji je Pašič odšel na dvor in izjavil kralju, da mandat sprejme in da bo sestavil kabinet tekom jutrišnjega dne in najpozneje pojutrišnjem bo prinesel listo v podpis. Govori se, da bo vlada rekonstruirana. REŠITEV KRIZE BOJNA NAFOVED HRVATOM IN SLOVENCEM. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Kljub temu, da so se že danes dopoldne začele širiti vesti, da je Pašiću poverjena vlada, je ta preokret v reševanju krize prišel za vse kroge nepričakovano. Dopoldne so radikali širili vesti, da se je krona odločila, da krize sploh ne reši sedaj, ampak z ukazom zaključi zasedanje sedanje narodne skupščine. Med tem časom naj bi Pašič-Pribičevičeva vlada ostala v ostavki in vršila nadalje svoje posle, nakar bi se kriza začela na novo reševati 20. oktobra. Poleg te kombinacije, ki je seveda na prvi pogled nemogoča, so krožile tudi vesti še o drugih kombinacijah. Ob 12, uri je bil nato poklican na dvor Pašič, ki je ostal pri kralju do tričetrt na 1. — Po izjavah posameznih ministrov po večerni vladni seji je bilo na tej Pašičevi avdienci kon-statirano, da je bila Pašičeva ostavka podana prerano in se vsled tega parlamen- Belgrad, 19. maja. (Izv.) Davidovič je bil včeraj opoldne sprejet od kralja, da mu sporoči, da se mu je posrečilo pridobiti za koncentracijsko vlado celo vrsto parlamentarnih skupin in bi njegova vlada že prvi dan razpolagala z večino, katera bi po verifikaciji narasla za 50. Takoj v začetku bi se pridružilo nekaj radikalov, a pozneje bi bilo pričakovati še večjega števila ra-dikalskih glasov. Kralj je odgovoril, da so mu zahvaljuje za trud, da pa vsled Radiće-vega proglasa in premalega števila Srbov ne more pristati na to, da bi vlado podpirali Radićevci, čeprav priznava, da jo Davidovič imel mandat neomejen. Izjavil je, da hoče sestaviti nevtralno vlado, da se razburjenje strank do jeseni pomiri. PROTI NEVTRALNI VLADI VSE SKUPINE. Belgrad, 19. maja (Izv.) Potem, ko jo bilo Davidoviću onemogočeno izvršiti svoj mandat, se je pričelo intenzivno govoriti o nevtralni vladi. Trdilo se je, da io bilo bosta Mac Donald in Rakovskij v Londonu podpisala angleško-rusko pogodbo, nimajo nemški nacionalci od nikogar več na svetu ničesar pričakovati. Pač pa lahko že danes, če se popolnoma sprijaznijo z dejstvom, da politiko Evrope vodi Arglija, svoji domovini storijo neizmerno uslugo. Čim bolj bodo oklevali, tem slabše za Nemčijo. tarna situacija ni mogla dovolj jasno pokazati in se baje vsled tega ne more točno videti, kje je večina; vsled tega položaja da se smatra za potrebno, da se to ugotovi v samem parlamentu. Zato jc dobil Pašič nalog za sestavo poslovne vlade, ki bo predvsem morala v skupščini izvršiti verifikacijo hrvatskih mandatov, nakar se bo skupščinsko zasedanje odgodilo do 20. oktobra. Med tem časom bi se skušala doseči kriza, ki bi se z verifikacijo hrvatskih mandatov ponovno pokazala v vsej ostrini, kajti v tem slučaju bi pač za vsakega moralo biti jasno, kje je večina. Pašič tega predloga ni takoj sprejel, češ, da se mora prej posvetovati z vlado. Nato jc bila sklicana seja min. sveta in je na njej večina sklenila, da naj se mandat sprejme, kar je Pašič tudi storil in takoj po seji osebno javil kralju. Kolikor se je torej iz krogov vlade moglo zvedeti, je dobil Pašič sestavo poslovne vlade z izrecno željo krone, da se morajo takoj izvršiti verifikacije hrvatskih mandatov. S tem je 40 dni trajajoča kriza za enkrat končana z rešitvijo, ki ni nobena rešitev krize, temveč pomenja bojno napoved Hrvatom in Slovencem. PAŠIČEVA NAMERA. DA VDRUGIČ IZIGRA KRALJEVO ZAHTEVO. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Vest o takem Pašićevem mandatu je bila med radikali sprejeta s pripombo, kar je bilo pričakovati, da je tudi ta Pašićev mandat formalen in da mu bo sledil končno mandat ^za volilno vlado. Nadalje so radikali zatrjevali, da je ta rešitev sporazumna, ker v Srbiji poletni čas ni ugoden za volitve. Zatrjujejo tudi, da bo Pašicu uspelo, da se s svojo vlado do 20. okt. pred parlamentom sploh ne pokaže, ker bi sc sicer morala že prej na novo začeti kriza reševati, ker bi sc Pašič v tem slučaju nc mogel več zagovarjati, češ da se ne vidi jasno, na kateri strani da jc večina v narodni skupščini. V tem pravcu torej namerava Pašič podvzeti nadaljno borbo in hkratu izvesti rekonstrukcijo svoje sedanje vlade. V vlado bo vzprejet najbrž tudi dr. Laza Marko-vić, ki si je tudi v zadnjem času pridobil mnogo zaslug za blok korupcije in nasilja. Poleg njega se imenuje še vec novih njemu slicnih kandidatov. razposlanih 70 vabil raznim osebam, med katerimi so se imenovala imena: univ. prof. Slobodan Jovanovič, dr. Cvijič, Bogdan Po-povič, dr. Gjurič, zastopniki v reparacijski konusiji Tihomir Gjorgjević, Pavle Popović, Ristić, naši poslaniki Gavrilović, Milojević, Smodlaka; poleg teh so bili imenovani predsednik akademije v Zagrebu Mažura-nić, bivši predsednik hrv. sabora Med- kovic, profesor zagrebške univerze Maretić. Od Slovencev se ni imenoval nobeden. Vendar je bila ta ideja že takoj včeraj onemogočena, kajti tako opozicija, kakor radikali so jo označili kot protiustavno in protiparlamentarno in so izjavili proti njej. Obenem je prišel iz čačka odgovor od ge-neiala Štepanovića, da odklanja predsedstvo take vlade. Istotako so je izjavil proti B a 1 u g d ž i ć, ki je bil ves čas zelo aktiven. Imel je včeraj popoldne konference z dr. Korošcem in Davidovićem, nakar jo odšel na dvor, odkoder sc je vrnil v skupščino in sc sestal zopet z dr. Korošccm in Davidovićem. VLOGA DR. NINČIČA. Od radikalov je bil na dvoru dr. Nin*« č i ć, ki je kralju predložil Pašićev proglas, v katerem se kralju preti, in n je( poročal o težki krizi v zunanjem položaru. Za to dogodke je vladalo veliko zanimanje. Dejstvo, da je bilo Davidoviču onemogočeno sestaviti vlado, je bilo sprejeto z ogorčenjem. Nihče ni pričakoval take rešitvi posebne ne v smeri Pašičevih zahtev. OPOZICIJA ZA OSTER IN ODLOČEN NASTOP. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Fo včerajšnji avdienci so se sestali voditelji opozicionalnega bloka in izdali o tem posvetovanju sledeče poročilo: »Predstavitelji opozicionalnih strank: DS, SLS, JMO in HRSS so vzeli na znan jo poročilo Lj. I) a v i d o v i ć a , da mu jo bilo onemogočeno izvršiti mandat za sestavo vlado, dasiravno mu jc uspelo, da osigura večino že za prvi dan delovanja v parlamentu. Predstavniki opozicionalnih strank" bodo pazljivo in hladnokrvno spremljal? nadaljni razvoj sedanje krize. Tudi na današnjem posvetovanju s'd opozicionalne stranko sklenile ohraniti hladnokrvnost, dokler se nov položaj popolnoma ne razčisti, potem bodo jasno in odločno govorile. Vidi se, da zmaguje korupcija in nasilje in da se bo vladalo po Pašićevem receptu s krvjo in nasiljem in ne s sporazumom in po zakonu. Kriza še ni končana. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Opozicionalni blok je za jutri sklical vse voditelje opozicionalnih skupin na posvetovanje za sirup« no akcijo radi čudnega reševanja krize. Zamišlja se tudi skupen proglas na ves nas narod. V opozicionalnem bloku je mišljenje, da je treba, kakor hitro bo položaj popolnoma čist, odločno in brezobzirno nastopiti in narodu opisati dogodke v zadP nji krizi, ki dosedaj še niso znani. OPOZICIONALNI BLOK JE ODKLONIL' NEVTRALNO VLADO. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Vest, da je opozicionalni blok pristal na nevtralno vlado, ne odgovarja dejstvu, čeprav se je o tem govorilo po kuloarjih. Opozicionalni blok je imel mandat za sestavo vlade v rokah in zato je pač samoobsebi umev«. no, da ni mogel pristati na nevtralno vlav do niti sploh pretresati o njeni možnosti. Ko se je v nedeljo onemogočilo bloku, da izvede mandat in setavi vlado, je blok vprašanje nevtralne vlade odklonil z точ tivacijo, da je laka vlada protipostavna. RADIČEVA REPUBLTKA. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Današnja »Politika« piše: Da se krona v odločitvi ni mogla odločiti za vlado Davidoviča, oziroma bloka, ki bi se naslanjal na Radieevce, so Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb, 19. maja. (Izvirno) Na današnji borz? so bile vse devize in valute z izjemo Pariza čvr-i ste, toda promet jc bil minimalen. Ravno tako jc bil promet o vrednostih papirjih splošno slab, samo delnice Ljubljanske kreditne banke so se iskale po 235___ Dovize in valute so notirale: Amsterdam 30.35—30.65, Dunaj 0.1137 de 0.1147, Italija 358.60—361.60, London 352.30 d Vigred se povrne«. Sledil je govor (kaplan Jernej Hafner) o pomenu sla vnos ti ln o dolžnosti našega rodu do svojih padlih in do domovine, zgrajene e tako velikimi žrtvami. Nepremično so zrli v govornika očetje, žene, matere, otroci, tovariSl padlih Selčanov, solze so se iskrile v očeh osivelih koščenih mož in padale na domače grobove; v vzduhu lepe doline se je čutilo splošno občuteno tiho zadoščenje ob po- j čaščenju spomina padlih rojckov-trpinov, ki leže v tujih deželah križem sveta nepozuani. Vršečim dolžnost hvaležnosti do mrtvih so se olajšala srca! Ob igranju žalne pesmi sta padli zavesi in tisoči oči so se uprli v črni plošči, na katerih se zlato blišče Imena 117 padlih in umrlih vojakov Selčanov v svetovni vojni leta 1914 do 1918 (za 25 pogrešanih je odmerjen še prostor spodaj). Ko je odpel še zbor >U9liši nas Gospode, je ob asistenci 5 duhovnikov daroval tiho sv. mašo (vmes je igrala godba) domači župnik č. g. Janez Kepec, množica pa je pobožno molila za svoje rojake in svojce, žrtve vojne, v duhu združena ž njimi. Po sv. maši so pred oltarjem postavili črno preprogo s križem in svečniki in odpeli mrtvaško opravilo navzoči duhovniki. Tudi pri slovesnih litanijah so še molili za žrtve vojne in Selčani so se vračali v svoje domove poiolaženi z zadoščenjem izpolnjene dolžnosti do dragih mrtvih, ki so največ pretrpeli in umrli v najlepših letih, da mi v svobodni domovini moremo graditi lepšo bodočnost po Krekovi oporoki. — Spomin na to lepo slovesnost ostane neizbrisen v srcih vseh navzočih, ki so globoko občutili, da so ta dan izvršili veliko dobro delo v korist dušam padlih, utrdili v celi dolini domoljubno zavest in vero v lepšo bodočnost ljudstva in domovine. Gostje so odnesli iz Selc odločen sklep: tudi v naši fari in občini moramo še letos obhajati tak spomin in vsaj v desetem letu, odkar so padle prve naše žrtve, odkriti jim dostojen spomenik! Bila je res prava, prisrčna, verska in domovinska slovesnost, prav v duhu in po okusu našega ljudstva, ki je sodelovalo brez razlike mišljenja, zedinjeno v misli na trpljenje in grobove mrtvih rojakov, katerih spomin veleva spoštovati in počastiti krvna, verska, narodna in domovinska dolžnost hvaležnosti. Naj se ob tem zgledu vnamejo srca v vseh občinah in župnijah, kjer še do danes niso ničesar storili v spomin rojakom, ki leže v tujih deželah, katerih trpljenje in smrt je v korist in čast našemu rodu. Naj se ne sramote nikjer več z brezbrižno zanikamosljo za izvršitev te verske in narodne dolžnosti, ki jo tudi bolj ubož-ne dežele in narodi vestno vrSe! Plošči v Selcih je izdelal g. Toman v Ljubljani i kvadr. meter stane 788 Din, črke po 2 Din, vse skupaj stane okoli 7000 Din. Plošči, nadpis in imena (12) ubožnih je plačala občina (okoli 2000 Din), dvojno cerkveno darovanje je doneslo 1088 Din, drugo (za črke: 4888 Din) so darovali svojci padlih (povprečno po 40 Din), ki so večinoma darovali tudi za eno ali več sv. maš. Nadpis slove: V svetovni vojski 1.1914—1918 padli in umrli vojaki. V abecednem redu slede imena in sicer samo: družinsko ime, krstno ime, rojstna vas in hišna številka( n. pr.: Alič France, Ševlje 26). Na ploščah v Selcih je napisanih 11 Šmidov, 10 Pogačnikov in Potočnikov. Iz ene hiše so napisani 3 (Malmč, Dolenja vas 10), po 2 iz ene hiše šestkrat. — Skoro vse sosednje župnije bodo še letos odkrile stične spomenike vojnim žrtvam. Koliko stane skromen spomenik padlim? Povprečno je padlo in umrlo iz ene občine (fare) okoli 25 vojakov. Na 1 kvadratni meter gre 20 do 60 imen..l kvadr. meter črnega kamna, obdelanega, se dobi za 738 Din (seveda tudi dosti več, če je boljša vrsta), črke približno po 2 ali 3 Din. Toraj bi stala čedna plošča s 30 imeni, nadpisom in okraski, prizidki in vsemi stroški skupaj 2500 do 4000 Din. Kjer je večje števdo imen, kažo dati v delo 2 plošči, med njima vzidati Križanega, spodaj čedno svetilko ali kamenito posodo za cvetlice, če je vzidan spomenik zunaj: ob straneh vsaditi ci-prise ali kako drugo rastlino, morda postaviti že preprost klečalnik spred. Vse to skupaj se da lično, dostojno napraviti za 3 do 6 tisoč Din. Prostor za spomenik je primeren: v zidu cerkev zunaj ali znotraj, na pokopališču, izjemoma tudi drugod. Primerno je, da občina ali župnija dastn pobudo in nekaj denarja, ostalo pa poseben odbor za spomenik zbere, zlasti od svojcev. Na ta način tudi najmanjši in ubož-ni kraji lahko še letos (desetletnica!) obha- jajo odkritje spomenika. V drugih deželah seveda 9tavijo tudi večje, lepe in drage spomenike (piramide, obeliske, kapele itd.), zlasti večji kraji Francije, Italije, Avstrije in Nemčije. — V znamenju režim«. Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni naznanja, da z današnjim dnem omeji sprejem novih bolnic in nosečih samo na najnujnejše slučaje. — Torej država ludi za matere naših otrok nima več denarja, če rabijo pomoči. Skrbela bo odslej samo za »najnujnejše« slučaje, za zelo nujne pa že ne več. V teh in v samo nujnih slučajih pa lahko umrejo ali pa sfhojamejo privatno pomoč, če jim jo kdo plača. V Albaniji menda take pomoči »ploh ne rabijo. Davke in deželne doklade za vzdrževanje zdravstva pa bo država pobirala tudi nadalje, ker so potrebne za zdravje porodice. Sicer pa bomo o tem škandalu še poročali. — Nov poslanec. Na mesto umrlega poslanca dr. Frana Suda'renća iz Subotice pride za poslanca g. Miško Prpić, urednik lista >Su-botiške hrvatske novinec. — Pogreb f matere ge. Šolar v Kropi, ki se je vršil v nedeljo popoldne, ja zbral toliko pogrebcev, kakor jih že dolgo Kropa j ni videla. Poleg številnih sorodnikov ugledno družine Šolarjev so počastili pokojno blago mater skoro vsi domačini na zadnji poti. Naj počiva po 92 letnem trudapolnem življenju v miru! — Promocija. V torek, dne 20. t. m. pro-movirata na dunajskem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva gg. abs. med. Ambro-žie France Iz Slavine pri Postojni in Pirnat Lojz9 od Sv. Trojice nad Cirknico. Časti-tamo! — Selške knjige. Prosvetno ministrstvo je izdalo razpis, s katerim opozarja, naj se šolska vodstva najstrožje drže dosedanjih na-redb glede šolskih knjig in učil in izključijo iz uporabe vse knjige in učila, ki ne odgovarjajo učnemu načrtu ali pa so po svoji vsebini protinarodna ali protidržavna in »nevarna za enotnost države«. Do 31. t. m, morajo šolska vodstva prosvetnemu ministrstvu poslati seznam vseh šolskih knjig, ki se predlagajo za vzgojo otrok. Ministrstvo bo te sezname pregledalo in za bodoče šolsko leto 1924,—1925. določilo knjige, ki bodo potem merodajne za vse šele v državi, — Splošnim vpokojencem in železniškim invalidom v Sloveniji. Držami proračun je sprejet, krediti za vpokojence so dovoljeni, finančna uprava je tudi že račune izvršila. Toda ureditve pokojnin starim vpokojencem in nezgodnim rentnikom se kljub temu zavlačujejo. Na podlagi teh razmer smo prisiljeni, da sklicujemo v nedeljo, 25. maja t. 1. v Celju pri Zelenem travniku ob pol 9. uri dopoldne shod splošnih vpokojeneev in železniških invalidov. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. — Odbor šestih koaliranih društev vpokojeneev. — Malgajevi sohorci naj javijo svoje naslove odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, da jim isti lahko po?lje legitimacije za polovično vožnjo v Gužtanj k slavnostnemu odkritju Malgajevega spomenika, ki se vrši dne 29. maja 1924. — Odpuščeni so iz državne službe pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani: Silva Marinšek, pisarniška pomočnica; Josip Pavlin, cestar pri sekciji v Novem Mestu, Alojzij Domer, cestar pri sekciji v Mariboru; Ludovik Hujs in Franc Vitez, cestarja pri sekciji v Murski Soboti, Anton Dežmau, cestar pri sekciji Ljubljana. Dalje so odpuščeni: inžener Josip Bricelj, pripravnik pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani, Fr. Žužek, gradbeni svetnik in Josip Žužek, višji komisar ter Gabriel Hrovat, šofer — vsi pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani. Odpuščena sta tudi šoferja Avguštin Buli in Ciril Zupančič, prvi pri okrožni gradbeni sekciji v Kranju, drugi pa pri okrožni gradbeni sekciji v Murski Soboti. — Razpisane učiteljske slnžbe. Veliko število učiteljskih mest razpisuje prosvetni oddelek pokrajinske uprave. Interesente opozarjamo na »Uradni list« z dne 17. maja. — Veieposestva zgube lovsko pravico. Doslej je imel vsak veleposestnik, ki je imel nad 400 kat. oral sveta v enem kompleksu, lastno lovsko pravico. Sedaj je ministrstvo za šume in rude izdalo naredbo, s katero to pravico ukinja ter preidejo poslej veleposestniška lovišča >pod nadzorstvo in upravo okrajnih logarjev. Lov se bo oddajal po dražbi. Dohodke bo sprejemala finančna oblast in sc porabijo v svrhe agrarne reforme. — Delai pekovski štrajk v Zagrebu. V Zagrebu so te dni pekarski pomočniki v posameznih pekarnah začeii štrajkati. Štrajk se širi. Delodajalci odklanjajo vsaka pogajanja. — Zagrebški župan v Krškem. Zagrebški župan Heinzl se jc v nedeljo odpeljal v Krško v stvari koncesije za zagrebško hidroclekt-rično centralo, za katero se v torek začne ogled na licu mesta. — Udruženje glasbenikov. Ministrstvo za prosveto je odobrilo pravila Udraženja glasbenikov, ki se je osnovalo na predlanskem kongresu v Zagrebu. — Mednarodna družba ponarejevalcev angleških bankovcev v Trstu v roknh pravice. V Jugoslaviji so že clalj časa krožili ponarejeni angleški bankovci. Pred krat- kim je zagrebška policija dobila v roke ne- | kega moškega, ki je take bankovce razpečaval. Od njega je policija zvedela, da je bankovce preskrbovala 28 letna Josipina Antu-nović iz Trsta. Takoj so obvestili tržaško policijo, ki je Antonovlćevo aretirala. Antu-novičeva je po dolgem ta jen ju priznala, da je dobivala angleške falzlfikate od zaseh- ' niče Marije Tence, stanujoče v ulici Giovnn-ni Boccaccio. Policija je Tencetovi takoj napravila obisk in našla doma lega vse, kar je iskala: tiskarske stroje, litografične plošče, klišeje in vse drugo, kar spada k tiskarni za ponarejanje bankovcev. Kmalu nato so potrkali pri Tencetovi na vrata tudi glavni krivci: 31 letni Josip Russian, 30 letni Ivan Sat 11 in 28 letni grški podanik Konstantin Papantonopulo, po poklicu kameno-pieee in slikar — »tiskarniško osobje«. Policija je vse tri takoj odvedla v zapor, ravno-tako Tencetovo. Ta družba je nato izdala še tri nadaljne krivce: 40 letnega Lambros Ja-nikosa Lz Katre, 45 lotnega Nikolaja Gilla-nisa iz Aleksandvije v Egiptft in 40 letnega Arabca Abdul Ben Taharja, ki je stanoval v Trstu. Tudi te je policija zaprla. Vsa družba je dobro živela. Denar so razpečava-li največ v Jugoslaviji, Avstriji in Egiptu. — Toča v Črni gori. Minole dni je v Črni gori silna toča uničila sadno drevje in trto. — Samomor gardnega ča6laika. Na domu svojih staršev v Somboru se je ustrelil gardni poročnik Borisiav Arsenovič. Vzrok menda — ljubezen. — Znamenit rekord. Miško Gašpar, rodom nekje iz Mažarske, je dosegel rekord v tatvinah kokoši. Tekom zadnjega pol leta je v op-jeku in okolici pokradel in prodal raznim trgovkam nad 460 kokoši. — Krvavo žegnanje. V vasi Brestoviku pri Grockem so obhajali v četrtek cerkveno slavo ali žegnanje. Ker pride pri takih priložnostih rado do pretepov, je oblast poslala v vas 4 žandarje. Ti pa so se nekoliko napili in v svoji vinjenosti so zaradi neke malenkosti aretirali nekega kmeta. V aretacijo pa se je vmešal tudi občinski tajnik Korič, kar je žandarje tako razljutilo, da so Koriča ubili. — Nezanesljiv hlapec. Arnold Koren, doma iz Ljubljane, 21 let star, ki se dela večkrat malo neumnega, kar pa nI, je pobegnil od svojega gospodarja gostilničarja Julija Novljana v .Medvodah in mu odnesel 1356 Din. Za spomin je pustil gospodarju svojo delavsko knjižico. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenogralijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji: Ant Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. štajerske novice. š Bijamantna poroka. Ta redki jubilej sta slavila dne 18. maja v Pišecah pri Brežicah baron Alfred Moscon in njegova soproga Ida, rojena Ožegovič. š Lep Čisti dobiček. Mariborsko žensko društvo je priredilo preteklo nedeljo tombolo v prid otroški bolnici. Cisti dobiček tombole je znašal 19.786.65 Din. Zbirka za zgradbo otroške bolnice je s tem dosegla že vsoto .145.599.85 Din. š Tiskovno društvo v Ptuju je bilo te dni ustanovljeno. Za predsednika je bil izvoljen profesor Kolarič. Društvo bo otvorilo v kratkem trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na Slovenskem trgu. š Porotno za&eda^jc mariborskega okrožnega sodišča se prične dne 10. junija. Dosedaj so razpisani štirje slučaji. š Romanje v Rajhenburg. Dne 12. in 13. junija priredi mariborska krščanska ženska zveza veliko romanje v Rajhenburg. š Nova aviomobilfla proga. Poštna zveza Kozje—Koprivnica bo v kratkem zopet vzpostavljena; pošto bo vozil avtomobil, ki bo urejen ludi za osebni promet. š Žrtev roparja. Pri Melincih v okolici Crenševcev so potegnili iz reke Mure neznanega moškega vtopljenca. Mož je iz boljših slojev. Komisijski ogled trupla je ugotovil, da je bil mož umorjen in oropan, truplo pa je vrgel ropar neznano kje v vodo. Vtopljenec je imel namreč smrtne poškodbe na glavi, žepe pa preobrnjene in porezane, kar znači, da je bil mož oropan. Vtopljenec je močno razvit, srednje postave, star 50—55 let in je na polovico plešast. Ima pokvarjene zobe, oblečen pa je v lepo sivo rižasto obleko in lepo spodnje perilo, toda brez označbe. Drugih posebnih znakov na njem niso našli. Kdor bi o umorjenem kaj vedel, naj se javi na policiji, ker je še popolnoma neznano, od kod je mož prišel, ker ga domačini iz bližnje okolice ne poznajo. š Smrlnn nesreča. V Mariboru se je smrtno ponesrečil podnarednik Jožef Stingl, usluž-ben v podoficirski šoli. Jahal je v Betnavo, na potu pa se mu je splašil konj ter vrgel jezdeca iz sedla. Pri padcu si je Stingl razbil glavo ter obležal mrtev. Ponesrečenec je bil sin našega pristaša Karla Stingla iz št. Ilja. š Nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. Pri Sv. Barbari v Halozah je dne 14. maja ustrelil šolar Konrad Furger 5 letnega Franca Brodnjaka. Igral se je z nabitim samokresom, ki se je sprožil in krogla je zadela otroka v glavo. š Voznik povoril herafieo. Dne 16. mn.ja ie povozil voznik trg. Požaria v Gosposki ulici v Mariboru 81 letpo beračico Veroniko Pesek iz Sp. Dupleka. Kolesa so nesrečni starki zdrobila prsni koš ter je ostala ua mestu mrtva. š Mlad samomorilec. V Rečici nad Laškim se jo dne 10. maja obesil iu neznanega vzroka 17 letni hlapec Mihael Kocman. Koroške novice. k Županske volitve. Za župana v Bete. štajnu je bil izvoljen kandidat slovenske stranke Franc Mertel iz Zmetič. — V Rikariji vasi je odločil žreb za kandidata slov. stranke Jožefa \Vuteja proti landbuudeveu Jerneju Karolu. W«tej je star šele 24 let in je naj« brže najmlajši župan na Koroškem. — Za župana v Bilčovsi je bil izvoljen dosedanji vrli župan Lorenc šelander, za župana v Ško-cijaau pa Luka Ilojzl iz Srej. Slov, planinsko sirovo. KRIZA REŠENA. — KOMPROMIS DOSEŽEN. S snočnjim izrednim občnim zborom, ki se je vršil v dvorani »Mestnega doma«, in ki je bil jako številno obiskan, kar kaže veliko zanimanje naših ljudi za to društvo, je bila rešena kriza, ki se je vlekla že precej časa, ki je postajala vedno bolj mučna in ki je žo nevarno ogrožala to naše važno društvo. Zborovanje je otvoril sklicatelj dr. Fran T o -m i n š e k , ki je dal na dnevni red najprvo volitev predsednika zborovanja. Na predlog urednika Rasto P u e t o s 1 e m š k a je bil iz* voljen za predsednika in to soglasno z velikim odobravanjem dr. Fran Tominšek. Prešel je takoj k edini točki dnevnega reda in sicer .izvolitev načelnika in odbornikov. Prebral je kompromisno listo, kije bila tudi z vzklikom soglasno sprejeta. Izvoljeni so po tej listi tile gg.: (Dosedanji odbor-niki in namestniki so označeni z zvezdico.) Načelnik: Dr. Fran Tominšek*, odborniki: Ivan Korenčan*. dr. Vladimir Knaflič, Stane Tominec*, Jože Jeretina*, Ivan Tavčar, Maks Hrovatin*, Gvidon Čadež*, Rudolf Rozman*, Janko Mlakar*, Alojzij Knafeljc*, Viktor Ska-> berne*, Janko Ravnik*, Fran Lapajne*. Namestniki: Dr. Stanko Tominšek*, Janez Kve« der*, Ivan Krivic, Ivan šebec, dr. Dominik Zvokelj. Preglednika: Mirko Frlinc*, Feliks Škerlep*. Po volitvi je izjavil dr. Tominšek, da smatra s sporazumom krizo rešeno in je uverjen, da bo mogel zopet uspešno delati. Sprejme izvolitev in zagotavlja, da bo vodil društvo tako, da bo varoval njegov ugled in dobrobit in je prosil tudi soizvoljene odbornike, da sprejmejo izvolitev in ga podpirajo pri bodočem delu. G. R. P u s t o s I e ni š e k stavi v svrho, da se izogne društvo v bodoče ' podobnim nevarnim krizam in bojem za oslovske sence, predlog, odnosno nasvet, da 1 se v bodoče pred vsakim rednim občnim zbo* rom vrši zaupniški sestanek vseh članov, kjer naj se rešijo morebitne sporne točke, to pa v prvi vrsti radi tega, da ne pridejo v javnost notranji zapletljaji društva. Dr. Knaf-1 i č je izjavil v imenu opozicije, da tu ni šlo niti za osebe ir ne proti, osebam, marveč le za dobrobit društva. Odpor je izviral le iz ljubezni do društva in do naših planin. Kot glavnega krivca opozicije je navajal zastarela pravila, ki predvidevajo za tako močno društvo samo 19 članov odbornikov. Prebral je nato več resolucij glede poprave in zgradbe raznih potov in koč, zgradbe turistovskega doma v Kamniški Bistrici, glede gojitve umetne in zimske turistike, glede preureditve izvrševanja društvene policije, nadzorovanja legitimacij, glede retraita v planinskih kočab ob 10. uri, s čemer se bodo prenehali nočni nemiri in pijančevanje po planinskih kočah. Obremenijo naj se tudi nečlani pri računih in vstopnini v kočah. VrŠe naj se redno mesečno članski sestanki ali če potrebno izredni občni zbori. Urede naj se nova pravila in naj se razširi stari odbor po panogah. Končno naj se deluje na to, da se uredi vse potrebno za ustanovitev velike »Jugoslovanske planinske zveze«. Resolucije so bile sprejete in naj služijo kot smernice za novi odbor. Nato je pozdravil dr. Tominšek za-stopnika ministrstva za trgovino in industrijo dr. Mar na, ki je odgovoril, da je želja ministrstva, da bi bil glavni cilj društva pravo delovanje za turistiko, ureditev potov, koč in hotelov in da naj se goji ravno tako kol letna tudi zimska turistika. Glede vzpostavitve redne vozne zveze mod Kamnikom in Stahovico je izjavil dr. Marn, da je tozadevni predlog že odšel iz njegove pisarne in da se uredi redna vožnja ne samo do Stahovice, marveč še par kilometrov naprej. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Naznanila »Ljubljana* ima pevsko vajo v sredo in v četrtek. Zveza uradnic in trgovskih nastavljeni'. (Kre« kova prosveta) ima jutri, v sredo, ob pol Šestih zjutraj sv. majo na Rožniku. Vse članice in pri« jatelji društva iskreno vabljeni. — Predsednica. Greraij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da je začel z iztirjevanjem gremijalne doklade za leto 1924. Ker se pri pobiranju do. klade dostavljajo tudi pozivi glede podpornega fonda, prosi gremij v»e člane, da sc pozivu čim prej odzovejc, nakar se jim bodo doposlale raz-vestne tablice z opozorilom na občinstvo. — Predsednik: Fran Stopica 1. r. Zborovanje hišnih posestnikov. V nedeljo dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« redni občni zbor »Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani«, popoldne pa v istem hotelu v lepi dvorani v »Rožcah« občni zbor »Zveze hifaiiH po-»eetnikov za Slovenijo«. Prri občni zbor, ki je bil nepričakovano dobro obiskan, je otvoril predsednik g. Ivan F r e 1 i h , ki je pozdravil došle goste pred vsem podpredsednika Centralne organizacije hišnih posetaikov v Belgradu dr. Živojina M oskovijevića, zastopnika zagrebškega društva posestnikov polkovnika p I. Č a -č k o v i ć a in g. šantla in pa predsednika društva v Karlovcu znanega politika g. M o -d r ti š a n a. Pozdravil je dalje razne goste, zaotop trgovskih gremijev in ljubljanskega gremija in pa zastopnike ljubljanskega časopisja, katerim se je zahvalil za razne časopisne objave. Nato je v kratkem orisal delovanje in uspehe društva v tekočem poslovnem letu, pri čemer je posebno poudarjal, da Je štelo društvo lani 1183 članov, med letom ЈЉ je odstopilo vsled prodaje in smrti 38, na novo pa je pristopilo 94 članov, tako da ima društvo sedaj 1239 članov, kar znači za Ljubljano jako lepo število, vendar pa še niso vsi včlanjeni. Nato se je spomnil predsednik tekom leta umrlih članov, pri čemer so navzoči v čast spominu pokojnih vstali s sedežev, Nato je prešel k strokovni razpravi, pri čemer je omenil razne uspehe tekom leta. Poudarjal je podaljšanje stanovanjskega zakona. Odprava kuluka, ki v nobenem oziru ni primeren sa Slovenijo, se je posrečila. Dalje bo revidiran zakon o taksah. Posestniki zahtevajo, da se zopet uvedejo neobhodno potrebni plačilni nalogi za hišne davščine, ker mora biti predpis davka razviden. Srbija in Hrvatska imata še vedno te predpise, pri nas pa jih je odpravila ljubljanska oblast in jih mora ta tudi vrniti, da vedo posestniki kaj in za kaj plačajo visoke davščine. Omenil je končno boj hišnih posestnikov z dimnikarji, davek na nezazidane parcele, ki je tudi propadel, in je nastopil proti težkim postnim avtomobilom, ki imajo samo trd gumi na kolesih in potresajo vse hiše po ulicah in tudi po $irših cestah. Zaključil je s pozivom, da se ustanove še nova društva hišnih posestnikov .po mestih in po deželi. Nato je poročal v dolgem referatu g. Josip J e k 1 »O stanovanjskem zakonu in njegovem osarija«. Glavni tenor razprave Je g celo < »Proč • stanovanjskim zakonom]« Posebno važna točka v tem referatu Je odprava stanoivanjeke bede posebno z zgradbo podstrešnih stanovanj, lu U mnogo odpornost stanovanjski bedi r Ljubljani, Blagajniško poročilo (poročevalec g. U r b a n Č i č) izkazuje 923.45 Din čistega prebitka in se vzame na predlog pregledovalcev računov z odobravanjem na znanje. Članarina za društvo in za društveno glasilo »Moj doro« ostane nespremenjena. — Pri voKtvi je bil izvoljen sledeči odbor: g. Ivan Frelih, predsednik in odborniki gg. Franc Ks. Stare, dr. I. Regali, dr. Lovro Požar, Josip Urbančič, Maks Hrovatin, Jože Pire, Anton Adamič, Aleksander Gjud, kanonik Sušnik, Simon Kmetec in Avgust Jenko, za računske preglednike pa ga. Antonija Kadivc in g, Josip Tribuč in Ivan Jeglič. Nato je govoril g. dr. Požar nekoliko o zgodovini društva, ki obhaja drugo leto 30-letnico — ljubljanski potres — in se spominja s hvaležnostjo ustanoviteljev društva. Med temi gospodi je imenoval v prvi vrsti gg. pokojnega župana ljubljanskega dr. I. Tavčarja in ga dr. Vinko Gregoriča in K o r s i k o, ki so mnogo delali za društvo in dosegli v prid vsemu prebivalstvu lepe uspehe. Na' njegov predlog sta bila soglasno in z velikim odobravanjem izvoljena za častna člana. Nato je pozdravil zborovalce zastopnik iz Belgrada g. Moskovljević, ki je opozarjal na mednarodni kongres hišnih posestnikov, ki se vrši koncem leta v Parizu. Rešiti je treba zasiguranje posestva, posebno pa vprašanje kredita. V imenu Zagrebčanov je pozdravil zborovalce g. Čačkovič, v imenu Karlovčanov pa g. M o d r u š a n. Nato so se obravnavala še nekatera vprašanja notranjega pomena in ureditve raznih odnošajev društva napram raznim stanovom in uradom. Popoldne se je vršil občni zbor »Zveze hišnih posestnikov za Slovenijo«. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz vseh večjih mest in trgov v Sloveniji. Tudi na tem zborovanju se je obravnavalo o več točkah, ki so se obravnavale pri dopoldanskem zborovanju. Tudi tega zborovanja so se udeležili dopoldanski gostje. V »Zvezo« je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik: Ivan Frelih, 1. podpreds.: Fr. Ks. Starec 2. podpreds.: dr. Pavliček, v centralni odbor za Slovenijo pa Ivan Frelih, dr. Pavliček, dr. Marn in Franc Stare. Nato se je zahvalil predsednik za udeležbo in sodelovanje ter je s pozivom na živahno delavnost v prid posestnikov zborovanje zaključil. Ljubljanske novice. lj Romanska kraljeva dvojica se je »noči na svojem povratkn s potovanja v Pariz in London peljala skozi Ljubljano. lj Seja pripravljalnega odbora za praznovanje 30 letnice krič. soc. del. gibanja se vrši danes točno ob šestih. — Predsednik. lj Občni zbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani se je vršil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Zborovanje je otvoril podnacelnik g. Kari nnc, vodil pa je zborovanje g. Josip Turk. Blagajniško poročilo je podal g. Breskvar. Iz poročila je razvidno, da je imelo društvo dohodkov 77S>[>9 Din 16 par, izdatkov pa 72.508 Din 51 par. Saldo blagaj-oe znaša 51.516 Din 35 par. Po tajniškem in gospodarskem poročilu g. Vidmarja je pozdravil zborovalce v imenu mestne občine obč. svetnik g. Josip Pire, ki je povdarjal potrebo sporazumnega delovanja med mestno občino in društvom. G. Turk se je popolnoma strinjal z izvajanji g. Pirca in se je zavzemal tudi za sporazum v društvu samem. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Načelnik: Turk Josip, podnačehiik: Kadunc Anton, I. blagajnik: Breskvar Ivan, blagajn, namestnik: Strgar Jakob, II. blagajnik: Blatnik Karol, namestnik: Friškovc Ivan, tajnik: Zupan Herman, namestnik: Ižanc Maks, L četnik odbornik: Kavčič Tomaž, II. četnik odbornik: Štrukelj Karol, IIL četnik odbornik: Lapajnar Josip. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Valjavec, rudar, 49 let. — Anton Vidmar, sluga, 35 let. — Dimitrij Ribin, pleskar, 33 let. lj Poletno zasedanje ljubljanske porote se otvori, kot smo že poročali, v pondeljek, dne 2. junija. Do sedaj so razpisane tele obravnave: V pondeljek, 2. junija: Bizjak Franc, Kisel Jože in Resnik Leopold — teška telesna poškodba, predsednik senata sodni svetnik Ant-loga; v torek, 3. junija se vršita dve obravnavi in sicer proti Jerneju Ambrožiču in Vinku Rošu. Oba sta obtožena tatvine. Senatu predseduje višji sodni svetnik Mladič. — .V sredo, 4 junija pa se vrši zanimiv.a obravnava proti Francetu Gabrenji, Lenasi Mirt in Ivanu Mer-laku radi hudodelstva po § 100 (ponarejanje javnih kreditnih papirjev) in sicer soudeležba. V tem slučaju gre za razpečavanje ponarejenih 3,0 dinarskih bankovcev, takozvanih »kovačeve — O razpisu nadaljnih obravnav bomo svoje-časno poročali. lj Ljubljanski trg je bil v soboto jako dobro obiskan. V nedeljo je bil slabši, pač pa je bil zopet jako živahen včeraj. Na trg prinašajo vsak dan več najrazličnejše zelenjave in raznih domačih pridelkov. Tudi uvoznega blaga je bilo včeraj precej. Grah je bil po 64 K kg, »parglji so padli na 25 K, nova rdeča pesa pa je bila po 48 K kg. Tudi domačega cvetja in zelenja je na trgu vedno polno in se jako dobro prodaja. lj Smrtna nesreča. Nakladalec hlodov Alojzij Arzenšek, doma iz Ponikve, uslužben v Ljubljani v Bohoričevi ulici 5, je nalagal na glavnem kolodvoru hlode na železniški voz. Ravno ko je hotel popraviti zadnji hlod na vozu, je hlod zdrsnil s skladovnice. Zadel ga je na prsa in mu je stri prsni koš, tako da je mož obležal na mestu mrtev. lj Vlom v Zeleni jami. Predvčerajšnjim je bilo vlomljeno pri delavcu Josipu Žužku, ki je ovadil policiji, da mu je ukradel vlomilec iz stanovanja v šupi obleko, vredno 900 Din, eno srajco in 80 Din gotovine. Kot storilca so aretirali v baraki na Miklošičevi cesti delavca Štefana Blaža doma iz Zagreba. lj Radi beračenja in prepovedanega po-vratka v mesto je bila aretirana v Šelenbur-govi ulici policiji dobro znana Marija Balmi-kova iz Medvod. lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijavljenih 25 prijav in sicer 3 radi pijanosti, 1 radi kaljenja nočnega miru, 9 radi prestopka cestno policijskega reda, 2 radi prestopka pasjega kontumaca, 1 rali pretepa, 1 radi javnega pohujšanja, 1 radi nezgode, 1 radi prestopka fijakarske tarife, J radi telesne poškodbe, 2 radi nedostojnega vedenja, 2 radi godbe brez dovoljenja in 1 radi kršenja obrtnega reda. Maribor. >Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite >Zvonoglas.< pr Državni izpit iz glasbe. Na konser-vatoriju Glasbene Matice v Ljubljani se vrši koncem šolskega leta 1923-24 državni izpit iz glasbe. Ravnateljstvo konservntori-ja poživlja vse kandidate, ki se nameravajo udeležiti tega izpita, da pošljejo svoje prijave, naslovljene na ravnateljstvo konser-vatorija Glasbene Matice v Ljubljani do 1. junija 1924. Prijavi je treba priložiti vsa šolska spričevala in spričevala o obisku glasbenega ponka, želeti je tudi, da se prijavi kratek curriculum vitae. Pismeni in ustmeni izpit se vršita 11. in 14. junija t. 1. pr Koncert mariborskih učiteljlščnic v Ljubljani. Ravnatelj Voglar in profesorica petja grič. Ropasova pripeljeta v soboto, dne 24. t. m. v Ljubljano ženski zbor državnega ženskega učiteljišča is Maribora, kl priredi tn ob 8. nri zvečer v Filharraonični dvorani svoj koncert. Koncort obsega tri Dvofakove dvoglasne žeuske zbore, tri De-vovo četveroglasne odnosno šesteroglasne ženske zbore, tri četveroglasne zbore gdč. Ropasove, dva Adamičeva, dva Pnvčičovn, med njimi znano humoristično kanlato ■,Žabo« za četveroglasen ženski zbor, altsolo s spremljevanjem klavirja. Občinstvo vabimo na koncert, za katerega so vstopnice na prodaj v Matični knjigarni. pr Rneka Matica. V nedeljo, 25. maja ob 2. uri popoldne se bo v Mestnem domu vršil prvi občni zbor Ruske Matice. Dnevni red: poročilo pripravljalnega odbora, odobritev pravil za podružnice Ruske Matice, volitev odbora, nadzorstvenega sveta in članov razsodišča. Vabljeni so člani Ruske Matice. Dobrodošli vsi, ki hočejo postati člani Rneke Matice. Član Ruske Matice postane lahko vsak Rus in vsak Slovan. Dosmrtni člani plačajo 250 Din precej ali vsaj v 5 polletnih obrokih po 50 Din. Redni člani plačajo po 20 Din letno v dveh enakih zneskih začetkom vsakega polletja. Naslov: Rnska Matica, Ljubljana, Jurčičev trg 3. Ш ^uV Narodno gledišče. -S? Goctovanje tf. BuJcika v naii operi. Ta tedetf gostuje v naši operi baritonkt Rudolf Bukiek u Osjeka. Gospod Bukšek je rodom Slovenec in je svojo pevsko karijero nastopil na ljubljanskem odru. Že takrat je z najlepiim uspehom pel manj-Se haritonske partije. Pozneje je odiel h Ljubljane ter postal jako retiniran in izreden baritonist Že več let deluje izredno srečno na osijeikl operi. Uprava Narodnega gledališča opozarja, da priobči v jutrišnji Številki operni in dramski re-pertoar za tekoči teden. Abonente prosimo, da pazijo na razporeditev abonmajev. Prej repertoarja ni bilo mogoče razglasiti in to vsled ureditv« gostovanja Hudožestvenikov. Gospodarstvo. Ing. Jos. Zidanšek, kmet, svetnik, Maribor: Bodočnost naše živinoreje. (Dalje.) Zaenkrat so živinorejski inštruktorji začeli pripravljati pot: vsak v svojem okolišu so si skušali pridobiti primernih vzrejevalcev za plemenjake vseh vrst, torej za bike, merjasce, mrkače in peteline. Dosedanje skušnje so ugodne: živali, ki pridejo v svrho osveže-nja krvi potom subvencije med prosilce, so zdrave ter se dobro razvijajo, ker so navajene na krmo in podnebje. Treba je le še, da se ta dosedanja in nanovo prijavljena vzrejevališča ob priliki razpisanega celotnega tekmovanja natančneje ocenijo, po potrebi spapolnijo z dokupom dobrih živali in da država za najboljša vzrejevališča dovoli redne letne prispevke. Ko bomo imeli za vse pasme dobro urejena vzrejevališča, ne bo prihajalo nikomur več na misel, hoditi v tujino, če lahko kupi dobro žival doma. Dosedanje skušnje kažejo, da se bo navedena pot najlažje hodila pri sivopSenični in rudečecikasti pinegavski, deloma tudi pri rumenolisasti simendolski pasmi, V teh pasmah smo že dosedaj pridobili precejšnje število večjih živinorejcev za vzrejevališča. Edino pri marijadvorski beli pasmi (okr. glavarstvo Slov. gradeč, sodni okraj Gornjigrad, okr. glavarstvo Maribor (del) in Prevalje) dosedaj razven Solčave še nismo mogli najti ■pravega oporišča, ker je pri veliki oddaljenosti teh krajev oseben stik z živinorejci bil otežkočen. Upam pa, da se tudi to v kratkem posreči, če bodo na novo nastavljeni okrajni ekonomi pravilno razumeli nalogo podrobnega dela in znali pri živinorejcih ubrati prave strune. Po mojem mnenju je ta pasma mnogo trpela vsled dolgotrajnega brezbrižnega plenjenja v krvnem sorodstvu, vsled česar bo treba vsaj nekaj časa prakticirati izmenjavo bikov iz okraja v okraj. Sodeč po zanimanju v zadnjem času se bližamo tudi tukaj povoljni rešitvi. Ugodna poročila iz zadnjega časa iz Slov. Gradca in Studenic nam dajejo upanje, da je kriza prestana. Nič manj kakor osamosvojitev je torej cilj našega stremljenja. Za vsako osamosvojitev pa je treba pridnega in zavestnega podrobnega dela, ki pritegne vse sposobne delavce v svoj delokrog. Glede potrebe podrobnega dela so bila jako poučljiva predlanska jesenska premovanja govedi, ki govore razločno in odločno govorico: le v onih okrajih, zadrugah, občinah in kmetijskih podružnicah, kjer se že nekaj časa redno opravlja podrobno delo plemenske odbire ter skrbi stalno za dobre bike, smo našli lepo in dobičkanosno živino. Kjer se je pa to delo zanemarjalo, smo našli zanikerno, v rasti zaostalo živino, ki tudi glede užitka ni odgovarjala. Povdarjam še enkrat potrebo intenzivnega podrobnega dela v živinoreji. Gre za velike narodnogospodarske vrednote, ki jih lahko močno zvišamo. Živinorejec ima danes zaupanje in veselje do zboljševalnega dela, pri katerem bo sam podedoval, kar je najboljši porok, da pridemo od govoričenja do dejanja in uspehov. Treba le, da so svetovalci živinorejcev (živinorejski inštruktorji, okrajni ekonomi in živiriozdravniki) budni, vztrajni in složni in se ne pustijo pod nobenim pogojem oplašiti s kakšnim majhnim neuspehom. Iz licencovalnih poročil je razvidno, da je v nekaterih krajih veliko pomanjkanje bikov, z drugimi besedami, občine se branijo spolnjevati dolžnosti, ki jih nalaga živinorejski zakon. Take občine so prav kratkovidne in vse graje vredne. Ali se občinski zastopniki ne zavedajo, koliko škodujejo splošnemu napredku svojih občanov, če nimajo nobene brige za dobre plemeniake? Proti takim brezbrižnim zastopnikom ljudskih koristi bo treba strožje postopali. Sklicujem se na izrek najboljšega poznavalca gospodarskih razmer v Sloveniji, bivšega predsednika Kmetijske družbe g. Gustava Pirca, ki stavi v publikaciji: »Kmetijske razmere na Kranjskem« sledečo zahtevo: »Naj se naš zakon za povzdigo živinoreje izvršuje brezobzirno z vso strogostjo, saj bo prišel čas. ko bo naš kmetovalec blagoslavljal tiste, ki so ga — kakor sedaj misli — s tem nkonom mučili!« O resničnosti tega izreka se lahko že danes prepričamo. Povsod, kjer se jc živinorejski zakon, ki navaja k podrobnemu delu, spolnjeval, najdemo v živinoreji napredek. Dejstva govore! Za danes sem povdaril le ono, kar sma- tram potrebno za osamosvojitev na polju živinoreje. Naša javnost se je veliko preveč vdala fatalističnemu čakanju na rešitev iz tujine, namesto da bi se oprijeli notranjega podrobnega dela. Tako delo se je v večini naših krajev izvršilo v vinarstvu in sadjarstvu, zakaj bi ne imeli poguma in vztrajnosti ga vršiti tudi pri živinoreji? Pot, ki jo nasvetu-iem, je možna, vodi do trajnega uspeha ter je za Slovenijo že v proračunu začrtana. Vpora-bimo malenkostne zneske drž. proračuna modro in preudarno le tam, kjer je pričakovati stalnega napredka! Poglobitev in organizacija rejskega dela je neobhodno potrebna, nikjer se brez tega ni doseglo trajnih uspehov. Posnemajmo torej že preskušene delovne metode in za bodočnost naše živinoreje se nam ni batil H koncu naj mi bo dovoljeno apelirati na narodno inteligenco, osobito duhovščino in učiteljstvo s prošnjo, da pomagajo sodelovati na uresničenju tega načrta s tem, da širijo med narodom tu obrazložene ideje. Ko bo zmagala misel potrebe samoniklega dela, zapustila nas bo vsaka malodušnost, nastopilo bo zdravo tekmovanje in dosegli bomo trajnih uspehov I • • * g Glavna skupščina Zadmžne zveze f Ljnbljani se vrši 22. majnika v Akademskem domu na Miklošičevi cesti poleg hotela Union ob 10. uri dopoldne. g Živinski sejem v Mariboru. Dne 13. t. m. je bilo prignanih 609 komadov živine in sicer 14 konj, 171 volov, 391 krav, 11 bikov in 21. telet. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 7.75—13.75, poldebeli 12— 12.50, plemenski 10—11.50, biki za klanje 9.50—12.50, klavne krave 8—10, krave zafklo-basarje 7.50—8.50, molzne krave 9—11.50, breje krave 9—11.50, mlada živina 11—13.75 dinarjev. Meso, volovsko I. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav in telic 19—21, svinjsko 30 —35 Din. Kupčija je bila zelo živahna, prodanih je ' ilo 281 komadov, od teh nekaj za izvoz. g Cene svinjini v Zagrebu. Tržni komi-sariat v Zagrebu je v sporazumu z mesarji določil cene prešičevemu mesu po 32.50 Din za zarebrnice in po 30 Din za vse ostalo meso. Špeh je po 22.50 Din, od pitanih prešičev po 27.50 Din, salo 29 Din kilogram. g Organizacija proizvajanja platna. Te dni ce je osnovala Zveza proizvajalcev platna v Jugoslaviji. Sedež zveze je v Zagrebu. g Italijansko posojilo. O posojilu, ki ga namerava dobiti Jugoslavija v Italiji, smo že poročali. Danes dodajemo še, da bo za ta denar — 30 milijonov dolarjev — dobavila Italija ves materijal za zgradbo jadranske železnice, da bodo pri gradbi zaposleni le italijanski delavci in inženirji in da bo železnica Italiji tako dolgo zastavljena, dokler ne bo posojilo plačano. g Zlata marka in dinar. Po tečaju na berlinski borzi je danes razmerje zlate marke do dinarja: 1 zlata marka 19 dinarjev. g Izvoz premoga iz Češkoslovaške je dosegel v mesecu marcu letos 237.000 ton napram 323.000 tonam povprečno mesečno leta 1913. K Vinska letina 1923 v Češkoslovaški. Po statističnih podatkih je bilo lani 14655 ha pokritih z vinogradi in je letina dala 260.000 hektolitrov belega in 69.000 hI rdečega vina, g Nemške državne finance. V prvi desetini meseca maja letos so znašali nemški državni dohodki 121.9 milijonov zlatih mark; izdatki pa 117.4 milijonov zlatih mark. Od 1. aprila pa do 10. maja letos je dosegel deficit nemških državnih financ samo 15.6 milijonov zlatih mark. g Likvidacija avstrijsko-ogrske banke Kakor poroča Nene Freie Presse, bo popolnoma dokončana likvidacija bivše avstrijsko-ogrske banke že koncem julija. g Ugoden položaj angleških financ. Po proračunskem ekspozejn finančnega mini-1 stra Filipa Smowdena so znašali celokupni dohodki Anglije v proračunskem letu 1922-1923 837,169.000 funtov štorlingov (funt šterling približno 350 Din), a izdatki 788,840.000 funtov šterlingov, tako da znaša prebitek 48,329.000 funtov šterlingov. Za novo proračunsko dobo je predviden prebitek na 38,074.000 funtov šterlingov. Zato je sklenil finančni minister znižati z 30. aprilom carino na čaj od 8 nn 4 pence pri funtu, na sladkor od 2.75 na 1.50 pri funtu, pri kakau, kavi in cikoriji na polovico; dalje odpade nameravano 50 odstotno povišanje na posušena sadje, zniža se občutno carina na kisle vode. S prvim avgustom namerava minister ukiniti takozvane Mac Kennovo davke iz leta 1915 v svrho varstva industrije. To bi pomenilo za Anglijo letno zgubo 2,750.000 funtov, a za tekoče loto 2,500.000 funtov šterlingov. — Reducirajo, deloma ukinejo se takse na avtomobile, gledališke predstave, društvene prireditve in zabave, na nevpo-rabljene hiše, ua telefone itd. — Celokupna redukcija dohodkov je proračunana na 34,050.000 funtov, tako da bo od prebitka ostalo razpoložljivega 4,024.000 funtov šterlingov. g Dunajska Allgemeine Industriebank, preje filijalka Češke industrijalne banke v Pragi, ki se je v 1. 1922 preosnovala v samostojno banko, se nahaja sedaj v poravnalnem postopanju. Turistika in spori. KOLESARSTVO. Kolesarska Ilirija je otvorrla v nedeljo kolesarsko sezono s cestnimi dirkami na progi Šiška (2 km) — Št. Vid. Dirke so se vršile v raznih kategorijah: klubske dirke novincev na 3 km se je udeležilo 6 vozačev, klubske dirke juniorjev na 5 km 7 vozačev, glavne klubske dirke na 10 km 8 vozačev, dirke goltov na 10 km 17 vozačev in vojaške dirke na 5 lun 8 vojakov. Razen tega se je vršila handicap-vožnja na 5 km, in uteSna vožnja za vse one, ki v predidočih kategorijah niso dosegli 1. do 3. mesta. Za tekmo je vladalo med publiko zelo veliko zanimanje. Cesta v bližini cilja in daleč proti Št. Vidu je bila po gledalcih gosto zasedena. Prireditvi je prisostvoval tudi divizijski general Stojanovič. Arangement ie bil točen, program se je razvijal brez znatnejših zakasnitev. Iznenadenje pomenijo izvrstni uspehi mariborskih kolesarjev klubov Perun, Edelweiss in I. delavskega kolesarskega kluba ki so dosegli v kategoriji gostov jako lepe časovne rezultate in vsa prva mesta y hamdicap-vožnji. Rezultati so naslednji: Novinci 3 km: i. Jeglič 5 min. 31 sek.; Jimiorji 5 km: 1. Mrzlikar 10 : 10.2; Glavna dirka 10 km: 1. Šolar 18 : 8.4, 2. Škrajnar 18 : 58, 3. Bar Ad. 18:58.2; Dirka gostov 10 km: 1. Dvorak (Edelweiss) 18 : 9.4, 2. Nabergoj (Peruti) 18 : 10, 3. Pahor (Perun) 18 :10.4; Vojaška skupina 5 km: 1. Umek Iv. 8 : 56; Handi-cap 5 km: 1. Vesenjak (I. del. kol. k.) 9:3.2 (-f 40 sek.), 2. Nabergoj (Peruu) (-j- 5 sek.), 3. Pahor (Perun) (+10 sek.). Brez handicapa so vozili Šolar, Dvorak in Kosmatia, ne da bi ee, mogli placirati na prva mesta. Utešna dir: \a 3 km: 1. Prošek (Danica, Ježica). NOGOMET. Gostovanje zagrebškega Haška moramo trvrstrti mod neuspehe letošnje sezone. Vsled rabrane saveza Hašk prvič ni mogel nastopiti y Ljubljani s kompletnim I. moštvom, temveč je moral vse za Olimipijado določene igralce pustiti v Zagrebu. Nastopil je vsled tega le s 5 igralci I. moštva, ostala mesta so bila zasedena po nadomestnih močeh, ki deloma niso mogle zadovoljiti. Drugič je bila igrana tekma brez one prislovične fairnesse, Id odlikuje Haškovo I- moštvo; posledice nosijo trije ali Štirje igralci Ilirije. K temu je prišteti nadalje nezadovoljivo igro poedinih igralcev Ilirije in nedisponiranost sodnika. Vzroka dovolj za nezadovoljnosti Tekma je končala z zmago domačih v razmerju 4 : 3. Tri četrtine igre je bila Hirija v znatni premoči, začetkom drugega halftima je vodila že s 4 : 1 (razen tega ji je sodnik dva gola anuliral) in vse je kazalo, da bo Hašk občutno poražen. Zadnje če- trt ure je nato cela obramba Ilirije na mah popustila, Hašk je docela nad/vladal in le za las je manjkalo, pa bi bil izravnal. V ilirskem moštvu je momentano par mest slabo zasedenih in nekateri igralci se zdi da eo preigra-ni. Za predstoječo tekmo z močnim moštvom graškega Sturma bo treba sestavo moštva po našem mnenju nekoliko spremeniti. V dobri formi so bili od celega moštva le Vidm&jer, Pammer in Lado. Prvenstvena tekma med Heraesom in Jadranom je končala s pričakovano zmago Hermesa v razmerju 2 : 0. Hermes je bil konstantno v rahli premoči, igral je taktično da-leko boljše od protivnika in imel je v ar. napadalcu Plešu, desnemu branilcu Grudnu in Zeljaku igralce, kakoršnih Jadran za sedaj ne zmore. Drugi gol je dosegel Hermes iz enajstmetrovke. Ilirija rez. s Slovan 6:2, — Rezervno moštvo je z gotovostjo obvladalo Slovana, ki je nastopil z nekaterimi nadomestilnimi močmi. Ilirijani so se izkazali za bolj rutini rane in tehnično mnogo boljše od agilnega Slovana. Posamezne faze boja so bile zelo lepe in v splošnem je ugajala ta tekma bolj od glavne tekme Ilirija : Hašk. Prvi polčas je končal neodločno 1:1. Izvrstne momente je imel v moštvu Ilirije desni half Grilc, notranji trio Bregar — Pevalek I — Pevalek II je izvedel nekatere uspele kombinacijske poteze, iz katerih so nastali efektni goli. Ilirija jun. s Panonija 8:2 — Juniorsko moštvo Ilirije se je tudi tokrat odlikovalo z lepo kombinacijo in tehniko. Panonija je nudila trd odpor in vzdržala vkljub neugodnemu izidu otvorjeno igro. Prv, tekma rezervnih moštev Jadrana in Hermesa je končalo z 1 : 0 v prid Jadrana. Graški Sturm igra v nedeljo 25. t. m. s kompletnim I. moštvom v Ljubljani proti Iliriji. Sestava moštva se glasi: Gurthl — Ferk, Bradasevic — Skaza I, Greiner, Skaza II — Waldhauser, Doller, Haist, Oroszy, Dellinger. Celo moštvo je nastopilo že reprezentativno za Štajersko, 11. t, m. je 7 igralcev igralo v štajerskem moštvu proti Tirolski (4 : 1). Srednji napadalec Haist je avstrijski internacio-nalec (preje WAC, Dunaj). Moštvo ј«г 'retje lerto prvak Štajerske in vodi v prvenstveni tabeli z 21 točkami in seore 65 ; 3. Njegovi zadnji rezultati: Hertha (Dunaj) 1 : 1, Rapid £Dunaj) 0:1, Slovan (Dunaj) 2 : 3. fiiška Ljubljana. — Na inicijativo SK Hermesa se vrši v soboto, 24. t. m. na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Šiško in Ljubljano. Tekmo so izzvali Šiškarji, ki se ponašajo s svojim nogom. materijalom, da bi iz v šiški stanujočih igralcev Ilirije in Hermesa sestavljeno moštvo z gotovostjo porazilo Ljubljano. V soboto bi se torej Šiški nudila prilika, da pred javnostjo dokaže pravilnost trditve. V resnici sestoji team Šiške iz samih znanih igralcev, ki so zmožni staviti ljubljanski team pred najtežjo nalogo. Namerava se sledeča sestava: Mihelčič — Gruden, Zemljak — Dolinar, Tavčar, Grilc — Klanč-nik, Učak, Pleš I, Pleš II, Rozman. čarugova razbojniška tolpa pred sodiščem. Osjek, 17. maja. Danes je začelo zasliševanje drugega obtoženca Čarugove razbojniške tolpe Pavleta Prpiča Velikega, glavnega pomagata Čarugo. Zaslišan je bil radi umora gozdarja Pirkma-jerja. Priznava stojo krivdo in pove, da je z več sodrugi prišel v Tompojevce. Predsednik: >Kdo je tedaj prišel v Tompojevce ?< Prpič: >Tomac, Šega, Šulentič in jaz.< Predsednik: >A Čaruga?« Prpić: »Čaruge ni bilo v Tompojevce.« (Nemir v dvorani. — Čaruga se zadovoljno smeje.) Prpič pripoveduje, da je Sega prevaril razbojnike, ko se jim je lagal, da bo prišel tudi Čaruga, pa ga ni bilo. Obtoženec nerodno govori in pojasnjuje s težavo umor gozdarja Pirkmajerja. Pravi, da je ubil Pirkmajerja in ranil njegovo ženo ter še nekega drugega Šva-ba član tolpe Tomac. Predsednik: >Kdaj ste o tem govorili e Čarugo?« Prpič: »Preden so nas prijeli sva govo-rila.< Predsednik: »Čaruga pa trdi, da sta se sešta v zaporu. Zakaj pa ste v preiskavi govorili, kakor ostali obtoženci, da je bil Čaruga tudi v Tompojevcih?« Prpič: »Govoril sem tako, ker so me tolkli žandarji.« Predsednik: »Kdo od vaju dveh laže?; Prpič: »Jovo laze, ne jaz!« — Prpič se v teku razprave zapleta vedno bolj v protislovja in na koncu sploh nič več ne odgovarja. Prpič mora nato na predsednikovo zahtevo opisati, kake zunanjosti sta bila dozdevna Tomac in šega. Opisuje ju tako, da se opis Tomaca popolnoma krije z zunanjostjo Čaruge, opis Šege pa s Krmpotićevo. Ponovno odločno zanika, da bi se bil v celici št. 9 kdaj sešel s Čarugo ali mu pripovedoval o svojih dejanjih. Radi tega konfrontira predeednik Čarugo s Prpićem. Predsednik Čarugi: »Kaj pravite k Prpi-čevi izpovedi?« Čaruga: »Ni resnična.« Predsednik: »Kako to?« Čaruga: »V celici mi je točno pripovedoval, kako se je vse godilo.« Predsednik: »A Prpič sedaj nič ne ve o tem.« — K Prpiću obrnjen pravi predsednik: »Kaj pa ti na to praviš, Prpič?« Čaruga: »Prestrašil se je, pa je pozabil vse.« Prpič: »Sestajali emo se in dogovarjali mnogo prej.« Sedaj se oba obtoženca spreta in drug drugemu dokazujeta, da »ni res«, kar pravi. Koncem koncev pravi Prpič tiho: >Ne spominjam se več natanko.« Čaruga: »Ali vidite, da sem jaz imel prav? On se boji!« Pričevanje ranjenega logarja Luke Tom-Ijcnovića. Nato je bil zaslišan težko ranjeni logar Luka Tomljenovič. Da jo sodišče sklenilo to pričo takoj zaslišati je vzrok ta, ker je njegovo stanje nevarno. Izprva so ga hoteli , zaslišati v bolnici, toda ker se je zadnji dan njegov položaj poboljšal, so ga zaslišali v sodni dvorani, kamor je prišel, oprt na berglje. Pripoveduje: Na usodni večer ob 7. uri dne 10. oktobra 1.1. sem iz gospodarske pisarne preko dvorišča šel v hišo. Tu sem opazil, da gresta notri dva orožnika, eden višji, drugi nižji, šel sem jima naproti, misleč, da so orožniki; samo to se mi je čudno zdelo, da prihajajo tako kasno. Bil je že približno mrak, vsled česar nisem mogel razločiti obrazov. — Eden me ustavi ter me ostro popraša v nemškem jeziku: »Je li to feršteraj?« Takoj nato me praša, kie je kasa. Odgovorim, da notri. Takoj sta naperila puške, jaz pa sem medtem opazii, da za njima prihaja še 4—5 orožnikov, ki so me takoj obkolili in vame naperili ka-rabinke. Nisem se prestrašil in ве nisem bal, ker sem bil prepričan, da je to pomota. Prvi je šel naprej orožnik, ki mo je nemško ogovoril. Jaz sem šel za njim, za menoj pa cela patrulja. Peljal sem jih v sobo. Toda oni prvi, ki me je nemško ogovoril, je planil v sobo ne kot človek, ampak kot tiger, ter stopil k mizi( kjer je gozdar Pirkmajer z družino, ženo štirimi otroci in onim gostom, sedel pri večerji. Takoj naperi dva revolverja v Pirkmajerjev tilnik. Gozdar se mirno obrne in praša: »A kaj vi... ?« Proden je dobro izgovoril, je počil strel in gozdar jo padel. Takoj nato je tudi mene zadel strel v kolk od zadaj. Ko sem ž« ležal, me je zadel drugi strel. Splazil sem 9e do vrat in tu so name ustrelili tretjič. Nista bila le dva strela, kakor je v spisih rečeno, Medtem pa začujem jok Pirkmajorjovih otrok in žene, ki so prosili za svojega očeta ter pretresljiv klic žene: »Jej, moja desnica!« Priča pri teh besedah krčevito zaplaka. Cela dvorana je pod vtisom tega prizora. Ko se priča oddahne, nadaljuje: Čez nekaj časa začujem korake in vidim, da se ml približuje vodja, v roki pištolo naperjeno vame. Ko je videl, da sem ves krvav, se je obrnil in odšel. Nisem videl in je tudi nemogoče, da bi se bil gozdar spoprijel z vodjom in da bi bil vodja Pirkmajerja udaril s pištolo po glavi Saj je takoj streljal. Predsednik: »Kako jo bil oblečen vodja?« Priča: »Nosil je vojaški plašč in tri na-jedniške zvezde.« Predsednik: »Opišite ga!« Priča: »Bil je moje velikosti, srednjega slasa, nosil je kotlete, male brčice. suhljat.« (Točen opis Čaruge.) Predsednik: »Je li ta tisti?« in kaže na Čarugo. Priča gleda: »Bil je mrak, pa je težko reči, da je ta, čeprav bolj kakor ne pravi. Ko b! ga točno spoznal, bi mu pljunil v lice, ker mi je uničil življenje.« Državni pravdnik: »Bi ga spoznali morda po glasu?« Predsednik: »Hajde, Jovo, reci na glas: U ime zakona!« čaruga vstane, začudeno gleda in nato z visokim in piskajočim glasom zakllče: »U ime zakona!« kar vzbudi velik smeh. Priča: »To je svinjarski govor, toda oni je govoril ostro in hudo.« Čaruga se zadovoljno smeji nad to opazko priče. Predsednik: »Kaj pravite na to izpoved?« Čaruga: »Ne poznam tega človeka. Če bi bil tam, bi ga spoznal. Imam priče, ki bodo povedale, kje sem bil oni dan in ono noč.« Predsednik: »Evo, pred vami stoji yaša žrtev!« Ohrsnl zdravo telo, usta, zobe, grlo ©DOL rabi S f James Oliver Curwood: 22 Kazan, volčji pes. (Kanadski roman.) (Dalje.) Prebila sta noč skupaj v gošči in šele naslednje jutro je šel Kazan na obisk v kočo in zapustil volkuljo Sivko. Tu je našel mlado ženo in njenega soproga, ki sta takoj zapazila slabo zaceljene rane, ki jih je imel na ramah in na bokih. »To je moral biti samo medved ali ris, s katerim se je boril,« je pripomnil mož. »Volk ga ne bi bil tako razmesaril.« Jeanne mu je umila rane s toplo vodo, jih namazala z mazilom in Kazan se je pri tem izborno počutil. Žena je nato vstala, urejevala skrivnostne zavoje in pripravljala kosilo. Dan je tako pretekel daleč proč od pozabljenega gozda in luna se je že bila dvignila, ko se je Kazan odločil, da gre k volkulji Sivki. Če bi bila Jeanne vedela, da leži uboga žival, za katero je bil Kazan vse v življenju, solnce, zvezde, luna in hrana, zapuščena v gošči, bi bila tekla pomagat volkulji Sivki. Toda tega ni vedela. Tako je preteklo osem dni in Kazan je spet po svoji stari navadi delil svoj čas med goščo in kočo. Neko popoldne mu je pa mož nataknil ovratnik, ki je bil privezan na močan lanec in ga nato priklenil za železen kavelj ob steno koče. Pustili so ga tu ves dan in vso noč in še naslednji dan. Ta dan sta bila Jeanne in njen soprog že zgodaj pokonci- Jeannin soprog je vzel dete v naročje in šel prvi na prosto. Jeanne mu je sledila, držeč v roki lanec, na katerem je bil privezan Kazan. Vrata koče so zaprli in zaklenili in obili oknice z deskami. Nato se je sprevod pomikal dol proti reki, kjer je velik čoln čakal. Bil je ves naložen. Prejšnji dan je bil prišel drug mož in odvedel seboj sani in pasjo vprego. Najprvo je vstopila v čoln Jeanne z otrokom in Kazanom, ki se je vlegel poleg nje. Vsedla se je h krmilu, njen soprog je prijel za vesla in čoln se je oddaljil od brega. Reka ga je nosila navzdol. Mlada žena, ki je še vedno držala Kazana na lancu, se je obrnila proti koči, ki je izginjala za drevesi in jo pozdravljata z roko. Oči so se ji porosile od ginjenosti in zaklicala je: >Zbogom! Zbogom 1« »Vendar nisi žalostna. Kaj ti je hudo, da odpotujemo?« »N©, ne,« je odvrnila živahno. »Toda ljubila sem te lepe gozdove in to divjo naravo. Skoraj vse življenje sem prebila tu s svojim ubogim očetom, katerega telo zapuščam. Noben kraj mi ne bo mogel tega nadomestiti.« Vzdih se ji je izvil iz grla in obrnila je oči proti detetu. Že nekaj minut je čoln naglo plaval naprej, tok ga je nosil. Dolg trak peska se je razprostiral daleč v reko in tvoril nekak plosk in gol polotok. Jeannin soprog ji jo pokazal na tem peščenem pasu malo črno piko, ld se je ' nremikala semtertja. Spoznala je volkuljo Sivko. Njene ugasle oči so se obračale proti Kazanu. Ker ni videla, ji je zrak, ki ga je duhala, dejal, da Kazan odhaja z možem in ženo, da odhaja, odhaja, odhaja... Kazan se je bil pozorno postavil na noge in gledal. Volkulja Sivka, ki je spoznala iz udarcev vesel, da se čoln oddaljuje, je prišla tik k vodi. Tu se je vsedla na zadek, obrnila glavo proti solncu, ki zanjo ni več imelo žarkov, in naslovila na Kazana dolg in glasen klic. Lanec je zdrsnil iz Jeannine roke, čoln se je visoko zagugal in veliko črno telo je švignilo po zraku. Kazan je bil izginil. Možak je prijel za puško in jo nameril tja, kjer je Kazan plaval. »Grdobal« je dejal. »To je zahvala za našo gostoljubnost? Jaz ti bom že pokazal!« Z enako naglico pa je Jeanne zagrabila za puško. Vsa bleda je zaklicala: »Ne! Ne streljaj! Pusti ga, naj se vme k njejl Pusti ga, pusti ga!... Njegovo mesto je tam k Kazan je dospel na suho in si stresel dlako, s katere je curela voda. Zadnjič je pogledal proti čolnu, ki je odnašal Jeanne in ki je par trenutkov pozneje izginil. Volkulja Sivka je zmagala! XII. V dnevih ognja. Od sedaj naprej je pa Kazan bolj in bolj pozabljal svoje staro pasje življenje. To so bili zanj samo še daljni spomini. Rojstvo in smrt volčičev, strašna tragedija na Sun Rocku, boj z risom in slepota volkulje Sivke, nato odhod Jeannin in deteta, samo t to mu je hodilo po glavi. Osveta, ld jo je izvršil na risu, ni vrnila vida volkulji Sivki in to je bilo za Kazana najstrašnejše gorje, da ni več mogla z njim hoditi na lov na brezkončni planjavi ali pa v temnem gozdu. Zato je tudi gojil globoko in živo sovraštvo do roda risov. Risu ni samo pripisoval slepoto volkulje Sivke in smrt volčičev, temveč tudi odhod Jeanne in deteta. In kadarkoli je zavonjal veliko sivo mačko, je postal divji kot demon, dvignil ustnice in kazal svoje dolge bele zobe. Vsa divjost njegovih wild-skih prednikov se je vzbudila v njem. Kazan in njegova slepa tovarišica sta s časom izumila nov način razumevanja. Kadar sta hodila skupaj, se ga je volkulja tiščala, ramo ob ramo, bok ob bok, in Kazan je vedel, da ne smo skakati, temveč vedno tekati, če hoče, da ostano poleg njega. Razumel je tudi, da mora izbirati pot, ki jo bila za Sivkino noge najprikladnejša. Če je pa prišel do mesta, ki ga jo bilo treba preskočiti, se je dotaknil volkulje z gobcem in večkrat nežno zacvilil. Nato je ona dvignila ušesa in se zagnala. Ker pa ni znala premeriti potrebno dolgost skoka, in ni hotela pasti na pol pota, je skakala vedno dalje kot je bilo potrebno. To pa včasih tudi ni bilo dobro. Tako sta se slednjič obe živali razumeli. Pri volkulji se je začel sluh in vonj vedno ostreje razvijati v nadomestilo izgubljenega vida. Kazan je to opazil in se vedno obračal na Sivko in jo opazoval, 8e> je poslušal kak sumljiv sum ali vonjal sled. (Dalje sledi.) Čaruga: »Ne, slavno sodišče, ne poznam tega človeka.« Nato je bil Prpić konfrontiran s pričo. Toda priča ga ne spozna. Seveda tudi Prpič trdi, da priče ne pozna. Priča je še izpovedal, da je Pirkmajer nosil leta 1918 do .1920 vedno pri sebi orožje, pozneje pa nikoli, razen na lovu. Tudi v usodnem trenutku ni videl, da bi bil segal za revolverjem. (Op. uredništva: Kakor smo že svoječasno poročali, je Pirkmajer Slovenec in ima dva brata v Ljubljani, enega v Kranju, eden je pa okrajni glavar v Ptuju.) Zdravnik jctniške bolnice dr. Lazarus priča, da je v ječi pregledal Čarugine poškodbe na bradi. Zdravnik je ugotovil, da so te poškodbe od šiljastega ostrega predmeta; Čaruga pa trdi, da so od krogle. Pri tej priliki je Čaruga rekel zdravniku: »Ti veš svoje, a jaz svoje.« Slikar F i 1 a k o v e c priča, da je v sobi preiskovalnega sodnika zakričal nad Čarugo: »Če si že streljal, zakaj si streljal na ženske!« Čaruga mu je tedaj odgovoril: »Na ženske nisem streljal.« Sodnik B u r i a n izjavlja, da je Čarugo zasliševal ter ga spraševal o njegovi družbi. Čaruga mu je odgovarjal ,da je geslo njegove družbe: »Vse za narod in za kralja!« Jelničar Anle Š a r i ć priča, da mu je Čaruga takoj, ko je bil pripeljan v ječo, priznal, da je ubil gozdarja. Jetniški paznik je na ta odgovor dobro pazil, ker je prašal o tem Čarugo po nalogu državnega pravdnika. Čaruga odgovarja, da se ne spominja točno več tega, toda on je v preiskavi vsakemu tako govoril, ker se je bal batin. Nato predsednik zopet prične zaslišavanje Pavla Prpića Velikega radi umora orožnika Tintorja. Prpič pravi, da Čaruga ni mogel ustreliti Tintorja, ker je skočil na tir, medtem pa je Tintor že padel. Tudi ne ve, kdo ga je ustrelil. Prpić sam je streljal v zrak. Predsednik: »Čudno, da v zrak streljate.« Prpič: »Samo zato, da jih prestrašim. Čaruga ni streljal. Pozneje je zmerjal Mijiča, ker je ustrelil Tintorja.« Pri konfrontiranju pa veli Prpič Čarugi: »Ti si velel mojemu bratu, naj položi deblo pred drezino, naročil si mu, naj potegne izpod Tintorja taško za patrone, ti si nam velel, naj streljamo, ko boš ti streljal. Jovo, ti si bil naš vodja!« Čaruga zanika vse to. Prpič stopi k njemu: »Ampak, Jovo, zakaj trdiš, da nisi bil, ko si bil!« Izpred scdišča. Spor med cariniki in obmejnim železniškim komisarjem na Jesenicah. Včeraj se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem zanimiva obravnava, koje predmet je bila žalitev po pri nas že precej udomačenem § 104, to je žalitev javnega uslužbenca v službi, torej formelno navadna zadeva, ki pa kaže v bistvu in ozadju, kakšno razmerje vlada med javnimi funkcionarji in to na tako eksponirani ob-mejui postaji, križišču železnic na Jesenicah na Gorenjskem. Na podaljšani obtožni klopi je sedelo sedem obtožencev carinske branže in sicer Anton Ostradvoski, upravnik carinarnice, Čedomir Pavlović, Vladimir Mojaševič, Ivan Renčelj (edini Slovenec med njimi), Fr. Pavlović, Petar Ognjanović, vsi cariniki in pa Božidar Popovič, pomočnik carinskega posredovalca na Jesenicah. Kot obtožitelj pa je nastopil obmejni železniški komisar Filip Vuk-mirovič, o katerem trdijo obtoženci, da je jako brezobziren in misli, da je Bog ter da šikanira ljudi in jih brez povoda zapira in pretepava. Do prepira med njimi pa je prišlo takole: Obtoženci s svojimi soprogami in večjo družbo so ee hoteli peljati na izlet v Bohinj. Vstopili so kot običajno v drugi razred. Takrat pa je prišel komisar in vnel se je prepir. Odrekel jim je pravico vožnje v drugem razredu in je iztiral prav brezobzirno vse iz vlaka. To je seveda obtožence, ki so bili v družbi dam in ker je bilo vse polno ljudi v vlaku in na kolodvoru, precej razburilo in padali so ostri očitki proti komisarju. Rekli so mu cariniki, da je on za carinike ništica, da.je divjak, da je njegov nastop unicum nad unicum, škandal j za upravo in največja sramota in da spada tak človek kvečjemu v Albanijo, kamor ga je treba poslati. Poleg tega pa so obtoženi trije cariniki, da so povodom carinjenja iz nekega vagona, blago je bilo last trgovca Sirca iz Kranja, ukradli nekaj kilogramov fig in mandelnov. Pri obravnavi so obtoženci odločno zanikali tatvino in so bili radi te tudi oproščeni. Glede žalitve pa so pač priznali, da so bili vsled osra-močenja pred vsem občinstvom res razburjeni in to upravičeno, ker imajo v resnici pravico do vožnje v drugem razredu. Da so pri tem padle kake neljube besede je pač povsem razumljivo. Senat je vpošteval ia zagovor in je obsodil dva obtoženca vsakega na 100 Din, ostale pa po 50 Din globe. V razlogih sodbe je poudarjal predsednik senata, da Vukmiro-vič ni imel prav in bi jih moral pustiti v vlaku, vendar pa bi se kljub temu mogli obtoženci izogniti javnemu škandalu in se ž njim mirno poravnati, ne pa ga zaustavljati in zasmehovati. Zastopnik obtožencev je prijavil proti tej sodbi vzklic. Poizvedovanja. NaSIa se je ročna torbica z majhno vsoto denarja. Dobi se Prečna ulica 3, priti. Na Jescnicah je v sredo, dne 14. maja t. 1„ neki moški zamenjal v vlaku, ki pride ob 17. uri 25 min. iz Ljubljane, zavitek z damskim slamni- kom in pustil »voj črn klobuk v enakem zavitku. Dotični sc prosi, da pošlje slamnik na naslov; Jože Kikelj, Boh. Bistrica 101, in pošlje svoj na-slov, da sc mu vrne klobuk. Hllllllllllllllllllll................................ i gnmifctc pds m f gumijeve podplate 1 s Vam mora pritrditi Vaš čevljar na čev- 1 I Ije, ker s tem ne štedite le z denarjem i p ampak varujete tudi nogo in obuvalo. § ......................................i:iiiiiiiimiiiiiiiini;ii;iii Mefeorošogično poročilo. (*;nbliann 306 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. Cns орако-vatna lilt 1 u-metor v mm ieriMU- metor v C L'eilirom. diluronoii v O Nebo, vetrovi 18. 6. 21 h /37 9 18 5 0'9 jasno 19./5. 7 h 737-1 1C-9 08 jasno 19., o. 14 h 7370 22-2 2-3 j v. jas. zahod i'auerinu t mm Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj- bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši veliki ali pa tudi v priprosti prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj GOSPODIČNA K OTROKOM z daljšo prakso, se išče k 3 malim otrokom. Naslov pri upravi pod številko 2910. " GOSPODIČNA vešča slov., hrv. in deloma nem. jezika, slov. stenografije in strojepisja, IŠČE mesta blagajničarke ali v pisarni. Poštenost in točnost zajamčena. — Naslov pri upravniištvu pod St. 2912. IŠČE se izurjena stenofipistinja tmožna vseh pisarn, del, vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Ozira se samo na prosilke z veiletno prakso. Nastop službe takoj. Ponudbe s sliko, življenjepisom in navedbo zahtevane plače s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo naj se naslove na: Združene papirnice VEVČE — pošta D. M. v Polju. Trgovski POMOČNIK vojaščine prost, z dobrimi spričevali, zmožen za skladiščnika, IŠČE mesta v špecerijsko ali mešano stroko. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Ponudbe na Upravo pod Vesten in pošten 2907. KROJAŠKEGA vajenca in enega pomočnika sprejme I. STANOVNIK, Podsmrcka p. Ljubljani. 2904 Iščem dva mlajša trezna mizarska pomočnika enega prvovrstnega stolarja ter eno moč, dobro izvežba-no pri tračni žagi. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe so nasloviti na upravo lista pod «Trajno delo šicv. 2896«. V BEGUNJAH pri Lescah na Gorenjskem jc ODDATI letno lino opremljeno STANOVANJE v krasni.legi, obst. iz 2 sob, verande in kuhinje, mirni in solidni stranki. Več se izve Poljanska cesta 6/П. KUHARICA srednjih let, dobra gospodinja, išče mesta k samost. gospodu; gre tudi v župnišče kot gospodinja. Cenjene ponudbe na upravo pod: Kuharica 2906. Kontoristinja vešča poleg nemSčine tudi francoščine, sa sprejme. Ponudbe na: E. MALHAPE, Ljubljana, Krekov trg št. 10. trgovska moč dobra, absolventinja sloven. trgovske šole. IŠČE mesta v Ljubljani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe upravi pod Dobra moč 2838 Korespondenfinja se potrebuje za Zagreb. Vešča popolnoma hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Pericktna v nemški stenografiji in v strojepisju. Sposobne in solidne reflek-tantinje dobe pri tej stalni namestitvi polno prehrano. Oferti, opremljeni s sliko in prepisi izpričeval, naj se pošljejo rekomandirano na sledeči naslov: E. V. FELLER, Zagreb, Jurjevska nI. 31 A. Proviz. potnika vpeljanega pri industrijah, išče tvrdka A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10. KDO PRODA? dobro ohranjen STROJ ZA IZDELAVO SLADOLEDA. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2911. Dobroidoče podjetje IŠČE SE IŠČE, zmožna knjigovodstva kakor tudi slovenske in nemške korespondence za veletrgovino v mestu na Gorenjskem. - Začetnice i izključene. — Ponudbe je j poslati na upravo Slovenca I pod »Veletrgovina* M. 2851. Krompir po nizkih cenah tudi v manjših količinah prodaja «GOBAN.<, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. Telefon 924. iši.••'•■.'-.•• •;. .-.s • - V''. v ^ •V v-.*.'■.,». -v -i! ,...||,.чу--. • >■ .. , i V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm 4užno vest, da je naša nad vse ljubljena mamica, stara mamica in tašča, gospa Alojzija zdravnikova vdova danes ob pol 10, v 59. letu svoje starosti, po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnee bo v sredo, 21. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Radečah. Radeče pri Zidanem mostu, dne 19. maja 1924. VIDA KRISPER roj. ROMAN, INKA DERNOVŠEK roj. HOMAN, hčeri. ANTON KRISPER, ravnatelj, DR. JANKO DERNOVŠEK, primarij, zeta. INKICA, MARKO in JANEZEK DERNOVŠEK, vnuki. . .*/-, .ZTiV-jj -.o.-** . ЛИУ . 'it .i .i.. posojila na prvo mesto hipoteke v vrednosti Din 2,000.000.—. Posredovalec ni izključen. Naslov pove uprava lista pod številko 2860. SLIKARSKA DELA izvršuje po najnovejših vzorcih MARTIN ŽURAN, sobni slikar — Ljubljana, Mestni trg 12 (Pod Trančo). Izvršitev točna, cene konkurenčne. 2887 Kupim MALO POSESTVO z gospodar, poslopjem, kjer bi lahko redil do tri krave. RENKO FRANC, Vrata 76, Čepovan p. Gorici, Italija. Industrijalce opozarjam na objekt gospodarskega in tovarn, poslopja na obširni prostorni parceli v bližini Ljubljane, ki se lahko dovrši za vsako obrt, industrijo, zavod in društvo itd. Proda sc pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 2888. ~ Skladišče v bližini kolodvora IŠČEM za takoj. Ponudbe pod šifro »SKLADIŠČE« it 2895 na upravništvo »Slovenca«. Priporožamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najceneftl nohup nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen In za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. SOBO NA DEŽELI opremljeno, išče vpolt. uradnik sred. atarosti, kjer bi imel priliko sodelovati, tudi brezpl. Ponudbe na upravo pod «Dobra prilika« 2879. POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ccni. Ne zamudite ugodne prilike! Re-sljeva cesta 30/1, desno. sprejema in daje pletarsko delo na dom Pletarna v STRNIŠĆU r. z. z o. z., Slovenija. 2894 PSICO Foxterier, čistokrvno, 8 mesecev staro, proda m. — KRAMARŠIC, Spod. Šiška, Kavškova ulica 193. 2903 Gostilničarji, pozor! Ogrske in domače SALAME prve vrste, kakor tudi pole-mendolski in polnomastni trapistovski SIR nudi tvrdka ] I. BUZZOLINI, Lingarjeva ulica, Ljubljana. MEBLOVANO SOBO oddam solidnemu gospodu. Marija Lamovšek, Tržaška cesta štev. 5. 2883 Poravnajte naročnino! Iščem izvežbanega strojnika K PARNI LOKOMOBILI, ki je obenem izučen ključavničar, po možnosti vešč na strojih za obdelovanje lesa. — Ponudbe s spričevali in navedbo plače na: FRANC OSET. parna žaga, Sv. Peter, Sav. doiina. 2846 Koresponclenl (ka) za srbohrvaščino, nemško, italijansko ali francosko, s« IŠČE za LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE s sedežem v LJUBLJANI. _ Znanje stenografije daje prednost. Sprejme se le dobro usposobljena moč s trgov, prakso. Ponudbe z natančnimi podatki o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter zahtevo plače na upravništvo •Slovenca« pod številko 2871 — jar- ISTOTAM SE SPREJME IZURJENA "ЧвС STROJEPISKA za srbohrvaščino, nemško, francosko ali italijansko. Do* bra trgovska izobrazba, večletna praksa, znanje slovenske in nemške stenografije daje prednost. — Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod številko 2871. TRGOVINA. sc daje v najem na zelo prometni točki dežele z vsem mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Kraj brez konkurence in z bogatimi, večjimi vasmi. Blaga je za 50.000 Din, vendar jo potrebno za nadaljni obrat kapitala 100.000 Din, na koje zanimalce se tudi edino ozira. Naslov pod «ZLATA GRUDA« St. 2859 pri upravi. Lep črn Pf s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. ČEBELARJI! Ponudite prve čebelne roje ter kranjiče z navedbo množine in cene Čebelarski trg. tvrdki Ant. 2UMER, pošta Javornik (Gorenjsko). 2893 VINOGRAD v Jeruzalemskih goricah se proda. V dobrem stanju, vzorno v najžlahtnejšc vrste razvrščenega nasada jc blizu 4 orale, pridelek slovit. — Marija BARTH, CELJE, Aškerčeva 3. Mizarsko delavnico na deželi, prostorno, zelo pripravno, oddam v najem. Dopisi na upravo pod šifro »TAKOJ«. 2865 POLNOJARMENIK nov, je NAPRODAJ z vso opremo radi nadomestitve drugega stroja. - Ljubljana, PRULE it. 8. 2858 Voz z diro na peresih kupim. Ponudbe: Mlekarna Krištol, Sv. Petra cesta št. 60. 2881 družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Veteriniska ulica 11. Telefon 239. Ia Portiandcement za Ljubljano in okolico razpošilja tovarna cementa, Zidani most na vagone in tudi manjše količine po ceni od: Din 72,— za 100 kg franko sodi, Din 62.— za 100 kg brez embalaže, Din 66.— za 100 kg franko papirne vreče, in sicer iranko postaja Zidani most. Za kakovost Portlandcementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost. Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani ko* misije Gradbene direkcije iz skladišča v svrho preizkušnje na Univerzitetu Beograd, Zavod za izpitaranje gradj. materijala vposlan, in izkazuje 306 kg na cm3 pritiska. Osebna ali pismena naročila — tudi izpod 1 vagona — sprejema Ravnateljstvo tovarne cementa, Zidani most.