IMKi*' * m na1«a» TRGOVSK Časopis za trgovino, industrijo in obrt uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. K,*.'-. -|1 rn MM— MM——Mi j—WWW Naročnina /a ozemlie SHS lejno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 0, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani LETO IX. LJUBLJANA, dne 7. januarja 1926.. rplefon 552 ŠTEV. 3. Nov 0rotldro€£injslcl zakon. Napoved novih persekucij. — Maksimiranje cen. — Maksimalne cene bodo določali občinski odbori. — Kekvizicije obratov. — V rekviriranih lokalih bodo poslovali občinski zastopi. •Pasivnost trgovinske bilance, splošna stagnacija, pod katero trpijo vsi poslovni krogi, zlasti slab izvoz, ki je bil prošlo jesen skoro popolnoma paraliziran in nemogočnost, da bi se moglo dobiti iz že izžetih davčnih virov zadostna sredstva za kritje čezmerno naraslih državnih izdatkov, vse to 80 vidne posledice popolnoma zavožene gospodarske politike. Ne-s motren a carinska politika, ki ne upošteva interese domače produkcije, je uničla že mnogo podjetij in ogroža tudi naše najjačje industrije. Brezposelnost raste f. dneva v dan, postaja vedno bolj občutna in ogroža z vsemi svojiim posledicami tudi centre, katerim je doslej še prizanesla. Krah gospodarske politike je očiten, a mesto da bi se vlada v zadnji uri streznila in se energično lotila resnega gospodarskega dela, skuša s pestjo peska potolažiti maso, ki protestira proti draginji, skuša z naredbo _ obrniti ogorčenost konsumenta proli trgovstvu, dasi je sama prepričana, da trgovstvo ne zadene tu uprav nobena krivda. Vladi ne gre, da bi s pozitivnim delom, s sinotreno trgovsko in finančno politiko skušala doseči trajno izboljšanje in olajšanje težkega položaja, ne, gre se ji le za to, da se momentano ščiti pred protesti konsu-mentov s tem, da kaže na trgovce, nad katerimi naj, že itak od demagogov proti trgovstvu naščuvana masa izlije svojo jezo in ogorčenost radi draginje. Nimamo še popolnega besedila načrta novega protidraginjskega zakona, ki ga je minister za socialno politiko g. Simonovič predložil ministrskemu svetu. Po izjavi, katero je dal dne 5. t. m. g. minister novinarjem, je ministrski svet odobril njegov zakonski načrt, ki bo pomnožen in poslan interesentom, da se o njem izjavijo. Iz doslej priobčenega je pa že razvidno, da vsebuje načrt določila, ki so proti temeljnim principom zdrave trgovine in da nc upošteva vitalnih interesov naše produkcije. Načrt v tej obliki ne more in ne sme postati zakon. Novi zakon naziva minister zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije z življenjskimi potrebščinami«. Zakonski načrt razločuje dve vrsti življenjskih potrebščin: v prvo kategorijo spadajo najpotrebnejši predmeti za prehrano, v drugo pa vsi ostali, ki služijo ljudem in živini za prehrano in obleka, obutev, kurjava in razsvetljava. Življenske potrebščine prve kategorije, med katere spadajo: kruh, produkti zaklane živine za človeško prehrano, jedi v gostilnah, krčmah, restavracijah in v drugih sličnih lokalih, kakor tudi prostori za prenočišča potnikov, se bodo prodajala odnosno izdajala v najem po določenih maksimalnih cenah. Opetovano se je že poudarjalo in tudi našim centralnim mestom bi moralo biti že davno jasno, da jo maksimiranje cen pri prostem izvozu absurdna stvar, kajti posledica maksimiranja cen je vedno, da izgine blago iz rednega prometa in da je zbog tega konsument primoran iskati blago pri netrgovcu, kateremu mora seveda plačevati mnogo višje cene. Taksiranje (maksimiranje cen) bodo vršili občinski zastopi. Kako se naj določajo maksimalne tržne cene, po katerih načelih, tega zakonski načrt ne predvideva, ampak je to prepuščeno milosti in nemilosti občinskih odborov. Kako naj občinski odbori vrše to zakonsko dolžnost, si sami ne moremo predstavljati. —•. Toda g. minister za socialno politiko se ni zadovoljil samo z maksimiranjem, šel je še dalje in uvedel rekvi-zicijo obratov. Ako bi namreč trgovci ali gostilničarij zaradi maksimiranih cen ustavili obrate, imajo po zamišljenem zakonu občinske oblasti pravico rekviriranja dotičnih obratov s potrebnim orodjem ter nadaljevati obrat na svoj račun. Ne glede na to, da bo v obratih, ki jih bo zakon spravil na boben, občinskim zastopom težko gospodarili, spominjajo take mere na boljševizem in jih gosp. minister danes nikakor ne bi smel uvajati. Taka določila bi ne smela priti v zakon, dokler velja še ustava, ki garantira državljanom nedotakljivost privatne lastnine! Po zakonskem načrtu je prepovedano kupovati življenske potrebščine na trgih zaradi preprodaje na istem mestu in za čas trajanja istega dne. Predmete, ki jih boš tedaj kupil zjutraj od kmeta na trgu, ne boš smel prodajati niti še popoldne ali zvečer. Za kršitelje tega določila predvideva načrt zapor do šest mesecev in globo do 50.000 dinarjev. Tudi ne bo dovoljeno kupovati življenske potrebščine od proizvajalcev ali od onega, ki nosi življenske potrebščine na Irg, že med transportom! Vse pogodbo, sklenjene bodisi med proizvajalci ali prodajalci v kakem mostu, kraju ali celem državnem področju z namenom določevanja cen proizvodom, na katere se bo nanašal novi zakon, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. En izvod pismenega dogovora se mora dostaviti ministrstvu za socialno politiko po pristojni policijski oblasti. Kakor v prejšnjem zakonu, je tudi v novem načrtu predvidena obveznost podrobne označbe cen posameznih predmetov. Od te obveznosti so izvzeti * samo proizvajalci - poljedelci, ki so prinesli svoje lastne proizvode na trg radi prodaje.Ali se naj taka določila sploh ne sprejmejo v zakon ali pa naj veljajo za vse enako. Določila, ki nalagajo pripadniku enega sloja, ki je z davki in socialnimi dajatvami preobložen, pri enem in istem poslu dolžnosti, od katerih je pripadnik drugega sloja oproščen, so odijozna, povzročajo mržnjo med posamezniki in ne bi smela v zakon. Trgovcu naj zakon ne nalaga pri prodaji obveznosti, od katerih je kmet oproščen. Načrt, ki vsebuje določila, kakor sincj jih ravnokar navedli, ki težko ogrožajo materijelno in moralno kakor naše trgovce, tako naše industri-jalce in obrtnike, ki jim morejo vzeti dober glas in ugled, ne smejo postati zakon. Obsojali smo vedno oderuštvo in izkoriščanje, zahtevamo pa, da se legalnega trgovca in obrtnika pod pretvezo pobijanja draginje ne šikanira in preganja. Blaga je danes dovolj na trgu, položaj producentov in trgovcev je bistveno drugačen, kakor je bil neposredno po vojni, tudi se je ustanovilo v zadnjem času toliko kon-sumov, da je vsakemu konsumentu na razpolago, da se izogne trgovcu. Vsakemu razumnemu gospodarju mora biti jasno, da se draginje takim potom ne da pobijati, zato moramo proti tem meram odločno protestirati. Naša gospodarska propaganda in svetovna razstava v Filadelfiji. Med mnogobrojniini razstavnimi prireditvami letošnjega leta je po svoji organizaciji in gospodarskem pomenu za nas brez ozira največje važnosti mednarodna razstava, ki jo priredijo Severoameriške države v Filadelfiji. Interes poglobitve in obnovitve poslovnih stikov s kolonijami naših izseljencev v Severoameriških združenih državah nas moralno veže, da posvetimo tej mednarodni prireditvi prav posebno pažnjo. Za udeležbo naših interesentov na tej razstavi so dani vsi predpogoji, ker bo država sama zgradila razstavni paviljon in prevzela na lastne stroške prevoz razstavnh predmetov v Filadelfijo in nazaj. Interes na čim večji udeležbi na taj razstavi pa nam imperativno diktira obenem potreba sistematične gospodarske propagande za naše gospodarske prilike v Združenih državah in potreba pridobitve tega ogromnega in kapitalno močnejšega tržišča za naše izdelke. Po uradni statistiki zunanje trgovine za leto 1924 je naša trgovska bilanca z Združenimi državami znatno pasivna in znaša saldo v naše breme 270 milijonov dinarjev .Naš uvoz iz Združenih držav je znašal 26.7 milijonov kg v vrednosti 320.8 milijonov dinarjev, to je 3.9 % od vrednosti celokupne naše izvozne trgovine. Naš izvoz v Združene države pa je znašal 48 milijonov kg, torej skoro še enkrat tako veliko množino kot naš uvoz, vendar reprezentira njegova vrednost samo 50.6 milijonov dinarjev, kar predstavlja le 0.53% naše celokupne izvozne trgovine. V primeru z drugimi inozemskimi državami stojijo Združene države pri uvozu v našo kraljevino na 6 mestu, pri izvozu pa na 14 mestu. Te številke govorijo dovolj jasno, da je treba porabiti filadelfijsko razstavo kot dobrodošlo priliko za pričetek sistematične gospodarske propagande, ki nam bo s časom omogočila zmanjšati sedanji pasivum trgovske bilance. Dočim posvečajo ameriške trgovske organizacije in industrijska velepodjetja, kakor tudi denarni zavodi našemu tržišču potom svojih konzulatov, sistematične časopisne propagande, publikacije, trgovskih zbornic, kakor tudi svojih pravitnih trgovskih zastopstev že vsa leta od prevrata našemu tržišču podrobno pažnjo in sledijo vsemvažnim gospodarskim dogodkom, so naši trgovski stiki z Združenimi državami minimalni, dasi ima mnogo naših izvoznih predmetov ugodne izglede za izvoz na severo-•ameriška tržišča. Efekt prizadevanja Amerikancev vidimo v znatnem porastu ameriškega uvoza v našo državo, ki se od leta do leta stopnjuje. Zato je skrajni čas, da povzamemo inicijativo tudi za organizacijo našega izvoza v Ameriko. V našem izvozu v Združene države stoji na prvem mestu p ovrednosti izvoz celuloze, katere vrednost znaša nad 13 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je dalmatni-ski cement v vrednosti 8.8 milijonov dinarjev, temu sledijo izdelki iz bau-ksita v vrednosti 7.3 milijonov dinarjev, na to umetna gnojila v vrednosti 5.5milijonov dinarjev, nadalje surove kože od divjačine v vrednosti 3.5 milijonov dinarjev, potem buhač nad 2 miljena dinarjev, opeka in strešniki 1.5 milijona dinarjev, čevlji 1.5 milijona dinarjev, ustrojeno usnje na 900 tisoč dinarjev, lesni zaboji 694.000 dinarjev, navadno pohištvo 547.000 dinarjev, olivno olje 291.000 dinarjev, suhe višnje 268.000 Din, stavbni les 145.000 Din, špirit 65.000 Din in sladice pijače brez alkohola 50.090 Din. Vrednost izvoza karbida v Združene države je znašala v preteklem ,letu 930.000 Din in izvoz konoplje 250.000 Din. Kakor vidimo, ima največji delež na izvozu v Ameriko Dalmacija, potem Besna in šele na tretjem mestu ostale pokrajine. Špecijelno iz Slovenije bi se lahko organiziral v Združene države izvoz aluminijevih polufabrikatov, špecijel-nih jeklarskih izdelkov, raznih potrebščin za ladjedelnice in lesne ter železarske stroke,' izvoz čipk, sitar-skih in žimarskih izdelkov, slamnikov, strojarskih in puškarskih izdelkov, pasarskega blaga, dalje raznih izdelkov živilne industrije, navadnega in upognjenega pohištva in mnogih drugih drobnih, a vendar lukrativnih predmetov za potrebe naših emigrantov, ako bi se stvari posvetila primerna pažnja. Ugotoviti moramo, da naši gospodarski krogi iz neke nerazumljive konzervativnosti tej razstavi ne posvečajo potrebne pažnje, dočim se pri ministrstvu trgovine in industrije mora žalibog izgubljati mnogo dragocenega časa z borbo z društvom oblikujočih umetnikov, komu se bodo oddala dela za naš paviljon v Filadelfiji. Naše eksportne velindustrije, pa tudi srednja podjetja in celo male obrti, ki imajo že danes v Ameriki odjemalce, pa tudi oni, ki jih še nimajo, lahko pridobijo s to razstavo novih naročil in odjemalcev ter kapitalno močna tržišča, ker bo filadelfijska razstava omogočila seznaniti ne Za obstoj in razvoj Slovenije. V sedmem letu ujedinjenja je ostala Slovenija še vedno brez železniške zveze z morjem, katero nujno rabimo, ako hočemo, da bo uspevalo naše gospodarstvo, ki se mora brez te prometne ceste zadušiti. O nujni potrebi te železniške zveze so si bili vsi činitelji v Sloveniji edini, v početku celo v tem, da more temu namenu zadostiti edinole takozvana Klodič-Hrovat-Kavčičeva proga. To je uvidela celo naša državna železniška uprava, ki je to progo sprejela med ono železniško omrežje, ki se mora v najkrajšem času v interesu javnega blagostanja in v prospeh narodnega gospodarstva zgraditi. Kot nujna posledica tega povsem pravilnega naziranja in upoštevanja državnih interesov je sledila celo uzakonitev te proge. Zahteva po zgradbi te proge, ki je ob enem javna zahteva cele Slovenije — če se peha kočevski odbor za Musilovo progo, je to le krajevna želja, ki upošteva samo koristi posameznikov in zanemarja pri tem splošni interes ne glede na tehnične in terenske ne- dostatke tega projekta — stopa znova pred javnost, ker naš promet ne more v bodoče več pogrešati tega naravnega in za svoj razvoj tako potrebnega izhoda na morje. Zato sklicujem v imenu novomeške mestne občine na dan 10. januarja 1926 ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Novem mostu javno zborovanje in vabim vse prizadeto faktorje, zlasti gg. poslance vseh političnih strank in vso občinske zastope, da se udeleže javne razprave, na kateri bodo poročali v prvi vrsti strokovnjaki. Smatral sem za dolžnost novomeške mestne občine, ki je v prvi vrsti na izvedbi tega železniškega programa prizadeta, da nadaljuje započeto delo; istotako smatram za državljansko in posebno slovensko dolžnost, da pomagajo pri tem vsi naši merodajni činitelji, ker je zgradba te proge javna zadeva cele Slovenije in tudi državne obrambe. Novo mesto, dne 30. decembra 1925. Dr. Josip Režek, 1. r., župan novomeški. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 7. januarja 1926. ■■Bnon . r mm trnsmmmmmmmmm Štev. 3. samo naše izseljeniške kroge, marveč celo ameriško javnost z našimi proizvodi in gospodarskimi razmerami. Stvar bodoče naše trgovske pogodbe z Združenimi državami pa bo, da se omili uvozna carina na predmete, kjer nam danes še otežuje dostop na ameriška tržišča. Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač je v torek na potu skozi Ljubljano v pogovoru z zborničnima tajnikoma g. dr. F. Windischerjem in g. Mohoričem med drugim zlasti izrazil željo, da bi se Slovenija udeležila razstave v Filadelfiji v čim večjem številu. Gospodarski položaj Poljske. Slišijo se glasovi o gospodarskem in političnem zbližanju Poljske in Češkoslovaške; temu naj bi sledilo zbližanje Jugoslavije in Bolgarije ter stvoritev velike Jugoslavije. Zalo je za nas dobro, če poljske razmere poznamo. Navadno jih slikajo kot zelo žalostne. Tu podamo izjavo uglednega poljskega finančnika Jana Zytkiewicza. Prvo vprašanje: »Kakšne so držav-iiofinančne razmere Poljske v zadnjem času?c Odgovor: »Sedanje ministrstvo je začelo svoje delovanje v eni najtežjih ur. Odkrito in pošteno moram povedati, da padec našega cekina nikakor ne odgovarja faktičnemu položaju Poljske, temveč so motivi čisto drugi. Letina 1924 je bila slaba, letošnja trgovska bilanca je pasivna, z Nemčijo carinska vojska, vse to je slabo vplivalo; a je tudi večinoma že premagano ali pa bo v najkrajšem času. Pridejo pa kot vzrok zraven še notranjepolitične razmere, ki bi sicer ne smele biti merodajne. Popolnoma napačna devizna politika emisijske banke je povzročila kolebanje poljske valute v zadnjem času. Veliko prepozno je mislila Poljska banka na protiodred-be proti napadom; upamo, da bo novi finančni minister v najkrajšem času dokazal, da je kolebanje poljske valute v taki izmeri, kakor se je vršilo v zadnjih časih, čisto neopravičeno. Drugo vprašanje: »Kakšen je položaj poljskih bank?« Odgovor: »Na to vprašanje je odgovor lahek: ravno padec valute je spravil banke v težak položaj. Sedanji finančni minister Zdziechowslci je že za-početo akcijo za pomoč bankam zakonito utrdil in začel s hitro pomočjo, brez običajnega birokratičnega in zamudnega pota po instancah. Javnost se je pomirila, banke so svoje obveznosti napram inozemstvu poravnale. Vsi merodajni krogi so prepričani, da ne bo ostalo samo pri dosedanjih uspehih,, temveč da bodo postale vse banke, ki jim je bilo pomagano, važen go- spodarski faktor. Že sedaj lahko rečemo, da postajajo banke potom energične notranje reorganizacije od dne do dne bolj zdrave. JNa zadnjih špekulacijah proti poljski valuti prave poljske banke niso bile nič udeležene; imamo celo vrsto velikih in dobro fun- j diranih bank, ki so tako doma kakor v inozemstvu na dobrem glasu in vži-vajo splošno zaupanje.«; •Tretje vprašanje: »Kaj mislite o bodočnosti poljske industrije.?« Odgovor: »Poljska industrija je imela v preteklem puile.tju na mednarodnih trgih zelo težke boje; plače so bile visoke, delovne možnosti niso bile v polni meni izrabljene, krediti doma in na tujem so bili veliko predragi. V zadnjem času je pa poljska industrija z naročili od doma popolnoma zaposlena in ima tudi iz inozemstva naročila za surovine. Kot primer navajam, da je vsled carinske vojske z Nemčijo odpadel mesečni izvoz Šo.uoO ton premoga v Nemčijo, dočirn sedaj po vodni pod čez Gdansk veliko več eksperti-ramo, in sicer v razne države na severu in zahodu Evrope, tako kakor pri premogu je tuui pri drugih industrijah surovin. Letošnja žetev je nad pričakovanje dobro izpadla, z ekspertom smo šele dobro začeli. Povečani ekspert bo k aktivnosti trgovske bilance seveda zelo pripomogel. Poleg vseh teh ugodnih znakov, ki morajo samoobsebi industriji pomagati, omenim tudi namen vlade, da bo industrijo podprla s cenenimi krediti, seveda po natančnih poizvedbah o položaju podjetij. Na ta način bo odpravljen ne-dostatek, ki industriji zelo škoduje. Sicer pa upam na boljšo bodočnost nove naše države tudi že zato, ker ima ljudi, ki jo ljubijo in, kar je najvažnejše, ki so v ljubezni do domovine pripravljeni tudi na velike žrtve.« Gozd anten in stolpov. Konigsrusterhausen je majhen kraj blizu Berlina. Tam je sedaj brez dvoma ena najzanimivejših radio-štacij na vsej zemlji. Hkrati lahko odda dvajset pošiljk, za kar je potreben seveda dobro premišljen ustroj anten. Poleg majhnega oddajavca s 500 Watt vidiš velike z 20 do 50 Kilovvatt. V ta gozd anten so postavili sedaj nov radio-stolp, ki zaostaja za Eiffelovim v Parizu samo za 16 metrov in je torej druga najvišja stavba na svetu. Novi, popolnoma prosto stoječi stolp ima spodaj obliko trikotnika, noge so kot vrata razkoračene in stojijo druga od druge 60 metrov. Navzgor se stolp polagoma zožuje in nosi v prestankih ■ 20 metrov vmesne odre. V sredi stolpa je cev, v cevi dvigalo za dve osebi, okoli cevi pa vrteče se stopnice. Noge stolpov počivajo na izolacijskih podstavkih iz porcelana, vsak podstavek je preračunjen za pritisk 400 ton. — Okoli glavnega stolpa, ki tehta 700 ton, (Eiffelov stolp 7000 ton, je seveda čisto drugačen in za druge namene zgrajen), stoji šest 210 metrov visokih jamborov, kojili antene so pritrjene na glavnem stolpu v višini 230 metrov. V tej višini ima stolp ploščo ali pločnik in na njem so zunaj železni krogi za obešenje anten. Na vrh, 284 metrov, pride še dolg drog za zastavo, tako da je dosežena skoraj višina Eif-felovega stolpa. Stolp bo služil naj-raznovrstnejšim namenom. Kakor smo že poročali, bodo zgradili v Srednji Nemčiji drug tak stolp, ki bo pa več kot še enkrat višji; meril bo namreč 600 metrov. iz naših organizacij. Gromij trgovcev v Ljubljani poživlja članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega predsednika Ivana Kneza, kateri se bo vršil jutri v petek, dne 8. januarja, točno ob 3. uri popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče. — Predsednik. Trgovina. Promet s kisovo kislino. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja interesente na odločbo ministrstva za narodno zdravje, objavljeno v Službenih Novinah z dne 23. dec. 1925, št. 293 (Ur. 1. 30. dec. 1925, št. 391/116), ki se nanaša na ureditev prometa s kisovo kislino. Pred kratkim izdani novi predpisi, ki bi imeli stopiti v veljavo s 1. januarjem t. 1. se razveljavljajo. Dokler ne izide nova naredba, ostanejo v veljavi predpisi, ki so preje veljali v poedinih pokrajinah države. V področju Slovenije velja zopet naredba bivšega avstrijskega ministrstva notranjih del in trgovine z dne 26. marca 1920, št. 66 drž. zak. Po tej naredbi je prodaja kisove kisline v koncentraciji pod 20 odstotkov brez nadaljnega prepuščena prostemu prometu. Glede prometa s kisovo kislino v močnejši koncentraciji pa so predpisane posebne varnostne odredbe. Ta se sme prodajati na drobno samo zanesljivim odraslim osebam, v dobro zaprtih steklenicah, ki nosijo napis »koncentrirana kisova kislina« ali »kisova esenca«, ter laliko vidno svarilo, da se tekočina v nerazredčenem stanju ne sme uživati. Pri razpošiljanju je treba tako kislino shraniti v dobro zaprtih posodah tako, da se ni bati, da bi vsebina iztekla. Posoda se mora opremiti z napisom, iz katerega je razvidno, da vsebuje pošiljka kisovo kislino. Zavojna oblika za predmete, ki se uvažajo v Argentinijo. Po naredbi argentinske vlade je pri uvozu v Argentini jo paziti na naslednji način zavijanja: 1. Posode z likerji ali oljem morajo nositi etiketo, na kateri je označena neto 'in bruto težina v gramih in ime uvoznika. 2. Posode s konserviranimi ribami, mesom, sadjem in zelenjem morajo nositi prilepljeno ali vtisnjeno etiketo, na kateri je označeno: ali je konserva na čistem olivnem olju ali na vodi; neto in bruto težina; dan, ko je bila posoda napolnjena in ime uvoznika. 3. Veliki omoti , kakor zaboji itd., morajo imeti natisnjene napise z označbo države, iz katere prihaja blago, mance naslovnika in vsebine. Izvoz sliv iz Brčkega. Iz Brčkega se je v času od 7. do 20. novembra p. 1. izvozilo celokupno 2980.65 met. stotov sliv. Izvozilo se je na trge v naši državi 293.85, v Češkoslovaško 109.08, v Francijo 137.70, v Avstrijo 154, v Nemčijo 2<>9.50, v Poljsko 111.50, v Italijo 1875.02. Sprememba uvoznih in izvoznih predpisov v Rumuniji. Ministrstvo trgovine in industrije je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je rumun-sko ministrstvo trgovine in industrije določilo: 1. da se voda za lase neparfimi-rana, tedaj tudi voda za lase imenovana Rojal Vindsor« more uvažati v Rumuni-jo brez posebnega odobrenja, toda da je pri uvozu vendar plačati redno carino; 2. za izvoz starega bakra in svinca se določa izvozna carina na 40 lejev od 1 kg. Izvoz se bo dovolilo samo na podlagi posebnega odobrenja ministrstva financ. Industrija. Mednarodna razstava kože in obutvi se vrši v Milanu od 22. do 29. t. m. Sedež razstavne uprave je v Milanu, via Principe Umberto 19. Sovjetskoruska koncesijska politika. Moskovska »Izvestija« poročajo o načelih ruske koncesijske politike. Gre za ciljem, da pospeši razvoj produkcijskih sil Rusije s pomočjo inozemskega kapitala. Zato je umljivo, da daje Rusija v prvi vrsti in s posebno ustrežljivostjo koncesije na onih gospodarskih poljih, ki jih sama, brez pomoči tujega kapitala, ne zmore. Zraven sklepa Rusija tudi ta-kozvane »pogodbe v svrho tehniške pomoči«; te pogodbe nudijo ruskim inže-nerjem in kvalificiranim delavcem možnost, da stopijo, v svrho izobrazbe v obrate kontrahentov; na podlagi teh pogodb smejo uporabljati Rusi patente in tehniško izopolnjenje kontrahentov tudi v ruskih obratih, seveda proti primerni odškodnini. V zadnjem času so se izvršile v ruski koncesijski' politiki nekatere spremembe. Rusija je v splošnem dosegla predvojni položaj in zato lahko monopol svojih industrij malo zrahlja in pripusti tudi tujo konkurenco. Seveda se mora izvršiti to po načrtu in s skrajno opreznostjo. — Glede koncesijskih pogojev ostane v veljavi načelo, da ostane od koncesionarja investirani kapital njegova lastnina, nasprotno je pa koncesijski objekt last države. Za izrabljanje tega objekta plača koncesionar državi gotovo najemnino in mora odšteti državi 20 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Še nekaj: napačna bi bila ali vsaj napačno bi se lahko tolmačila določba, da funkcijska doba prestane recimo po treh letih ali po treh poslovnih letih. Deln. regulativ (§ 34., odst. 7.) zahteva naravnost, do mora statut določati, da funkcijska doba prestane-s skupščino, v kateri se sklepa o zadnji letni bilanci, pri koje sestavi so člani upravnega sveta še morali sodelovati. Recimo, da je fukcij-ska doba triletna.- A. je bil izvoljen na skupščini dne 26. februarja 1922 in je takoj nastopil svojo funkcijo; poslovno leto je koledarsko, torej mora sodelovati pri letnih bilancah za leta 1922, 1923, 1924; recimo, da je bila bilanca za 1. 1924 sestavljena že 15. februarja 1925, vsled ovir pa se vrši skupščina o tem bilančnem predlogu šele 1. junija 1925 in ta skupščina se vsled česarkoli preloži na 30. junij, ne da bi se bila bilanca prej odobrila. Funkcijska doba se tu podaljša do 30. junija, če se bilanca odobri šele ta dan; trajala je torej 3 leta, 4 mesece in 4 dni. Ako bi se v prihodnjem trieniju bilanca za 1. 1927 odobrila že na skupščini 15. februarja, bi funkcijska doba A-jevega naslednika trajala samo 2 leti, wmmmaasmarmwm ajrg:-y 7 mesecev in 15 dni, čeprav bi bil izvoljen na tri leta. Ta določba regulativa je povsem smotrena, ker se volitve navadno vrše na tisti skupščini, ki odloča o bilanci. V izrednem primeru, da bi se odobrila bilanca, ne da bi se izvršile volitve, bi funkcijska doba sicer pretekla, pomagati pa se bo dalo, če tako pade število upravnih svetnikov pod statutarni minimum, z obvezno koopcijo. Že v naprej izvoljenih namestnikov upravnih svetnikov, ki bi svojo funkcijo nastopili, če odpade ali je dalj časa za--držan kateri izmed upravnih svetnikov, naši statuti ne poznajo — gl. doli št. 8. g — pač ne, ker dopuščajo koopcijo. Stvar bi de lege ferenda morda bila premisleka vredna. 4. Funkcije načelstva (upravnega sveta). Načelstvo je po zakonu organ, ki družbo kot netelesen pravni subjekt »zastopa pred sodiščem in izven sodišča« (čl. 227. trg. zak.), pravni posli, ki jih načelstvo sklene v imenu družbe, vežejo družbo, njene so pravice, pridobljene s takimi pravnimi posli, njo zadevajo obveze, prevzete ž njimi. Vse eno je, ali se je posel sklenil naravnost v imenu družbe, ali se samo vidi iz prilik, da se je po volji pogodnikov sklenil za družbo (čl. 230. trg. zak.). — Načelstvo je dolžno napram družbi držati se omejitev, ki jih ustanavljajo statut ali sklepi skupščine glede obsega oblasti zastopati družbo. Napram tretjim osebam pa take omejitve nimajo nikakega pravnega učinka, bodisi da se tičejo pravice zastopanja glede posameznih poslov ali poedinih vrst poslov, ali da naj velja pravica zastopanja samo ob določenih prilikah, ob izvestnem času, na izvestnem kraju ah da se za posamezne posle zahteva »pritrditev skupščine upravnega sveta, nadzorstvenega sveta ali kakega drugega organa delničarjev« (čl. 231. trg. zak.). Nadalje določa zakon, da načelstvo sklicuje skupščino, v kolikor niso v to po statutu pozvane tudi druge osebe (čl. 236. trg. zak., torej na vsak način tudi načelstvo), dalje, da mora načelstvo skrbeti za to, da se vodijo potrebne knjige in da mora načelstvo predložiti redno letno bilanco (čl. 239. trg. zak.). Slednjič določa zakon, da člani načelstva iz pravnih poslov, ki so jih v imenu družbe sklenili, osebno niso zavezani tretjim osebam (čl. 241. trg. zak.). Ugotavljam, da so statuti za ta del vob-če v redu, vendar pa sem smatral za svojo dolžnost, da te zakonite določbe posebej naglasim. Naš zakon ni popoln, on povdarja pred vsem zastopstvo, oblast načelstva, da kot zakoniti zastopnik ravna za družbo v njenih stikih z zunanjim svetom; to stran funkcije načelstva ureja dokaj izčrpno — vsega niti nisem navedel, nego le načela. Notranjega življenja in poslovanja v družbi pa skoro ne ure-•ja; samo o sklicevanju skupščine, o knji- gah, o bilanci govori, ne pa, kdo recimo namešča in odstavlja osobje, kdo vodi tehniško slran podjetja, tovarno; skladišča itd. In vendar je jasno, da je zunanje poslovanje, zastopanje družbe, če že ne samo odsev notranjega, pa vendar s tem v neločljivi zvezi. Po našem zakonu bi ne bilo izključeno, da notranje poslovanje vodijo povsem drugi organi nego oni, ki družbo zastopajo, izvzemši onih par točk notranjega poslovodstva, ki jih zakon izrecno nalaga načelstvu. Seveda se ni ravno bati, da bi statut res strogo izvedel tako delitev po notranjih in zunanjih funkcijah. Tega ne pripušča praktično življenje, saj skoro ni mogoče, da bi družbo uspešno zastopalo v njenih pravnih poslih, recimo v nabavljanju surovin in strojev in v razpečavanju blaga, načelstvo, ki po statutu ne bi imelo nobenega ali nezadostnega vpliva na tehnično ureditev podjetja, na fabrikacijo itd. Vendar pa so se gotovo nekdaj kazala stremljenja k taki delitvi funkcij, sicer bi delniški regulativ ne bil imel povoda za sledeče stavke (§ 34., odst. 3. in 4.): »Pri postavitvi načelstva se treba kolikor mogoče ozirati na osebe, ki se po poklicu bavijo z neposrednim vodstvom obratovanja družbinega podjetja. Na vsak način pa treba v statutu načelstvu dati tak vpliv na notranje poslovanje, da je v skladu z njegovo zakonito oblastjo družbo zastopati na ven. Zlasti mora statut dati načelstvu odloča- tudi določeni del čistega dobička. Navadno določijo v koncesijski pogodbi minimalen produkcijski program, ki ga mora koncesionar doseči, nato investicijski načrt itd. Če se ti pogoji ne izvršijo, postane pogodba neveljavna, in koncesionar mora plačati državi gotovo kazen. Vrhutega morajo koncesionarji uvaževa-ti ruske zakone, zlasti zakone o zaščiti delavcev, če ni v koncesijski pogodbi omenjena kakšna izrecna izjema. Če pride med državo in koncesionarjem do nesoglasja, sodi o spornem slučaju arbitražni) sodišče; predsednika sodišča imenuje dotični sovjetski urad ali pa kakšen sovjetskoruski znanstveni zavod. Do 1. septembra 1925 je bilo podpisanih 105 koncesijskih pogodb. Če hoče stari koncesionar svojo prejšnjo koncesijo obdržati, je neobhodni pogoj ta, da se nekdanji lastniki starim zahtevam popolnoma odrečejo. Od starih koncesionarjev jih je dobilo nove koncesije 12, trije pa delno. Koncesionarji so iz vseh dežel, Nemci, Čehi, Angleži itd. Denarstvo. Ponarejene ameriške novčanice. Ameriško poslanstvo v Beogradu je sporočilo našemu ministrstvu inostranih del, da je ministrstvo iinanc Zedinjenih ameriških držav konstatiralo, da se nahaja v prometu nova serija ameriških novea-nic, imenovanih »Certificat d’or« od 20 dolarjev iz leta 1922. s kontrolno besedo »C«, številom klišeja 656, ki se nahaja na prednji strani imenovane novčanice. Razen tega se nahaja na tej novčani-ci tudi podpis 1"). X. Spielmanna, regi-slratorja blagajne Frank Vitea, blagajnika zedinjenih ameriških društev, kakor tudi slika predsednika Washingtlio-na. Po mnenju ameriškega ministrstva financ so lalsifikati te serije izdelani poleni litografskega klišeja, ki je natisnjen na papir pravih novčanic, ki se preparira s predhodnim pranjem (beljenjem). Na prednji strani falsifikatov je nekaj madežev, mnogo majhnih finih črtic od gravure zlasti pod portretom. Samo ako se gleda novčanice te serije z veliko pokornostjo, je mogoče upoznati falzifikat. Červonoc na Dunaju. Katzenellen-baum, ravnatelj Ruske državne banke, je tik pred Božičem prišel nazaj na Dunaj in se je posvetoval z vodstvom Avstrijske narodne banke- o vpeljavi notacije červonca na Dunaju. Avstrijska narodna banka je v principu pristala na ta, da se notirata červonec in kabel Moskva, s pogojem, da se glede notacije varuje neka gotova stalnost. Sedaj se je začela pismeno pogajati z Rusko državno banko, da zavaruje tekočo notacijo ruskih plačilnih sredstev, če se bo enkrat ■začelo; kajti enkrat notirati in enkrat ne, to ni nič. Brž ko bo prišel iz Moskve povoljen odgovor, se bo začelo. Promet. Ukinitev vizuma za promet med Švico in Avstrijo. Na temelju rešenja švi- carske vlade je izza 1. januarja 1928 ukinjen vizum med Avstrijo in Švico. Državljani teh dveh držav smejo prekoračili avstrijsko-švicarsko mejo brez vizuma samo na podlagi rednega potnega lista. Izvzeti so samo oni, ki potujejo v Švico v svrho zaposlitve, za katere izdaja v vsakem konkretnem primeru dovoljenje Eidg. Fremdenpolizei v Bernu. RAZNO. Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra trgovine in industrije dr. Ivana Krajača odlikoval g. dr. A. Čuvaja, generalnega tajnika trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, z redom Belega orla. Čestitamo! ‘ Minister trgovine in industrije na potu skozi Ljubljano. Z današnjim brzovla-kom je dospel na svojem službenem potovanju v inozemstvo v Ljubljano minister trgovine in industrije dr. Ivan Kra-jač. Na kolodvoru so ga pozdravili veliki župan dr. V. Baltič in ravnatelj državnih železnic dr. J. Borko. Za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo sta pozdravila ministra tajnika dr. Fran Win-discher in J. Mohorič, ki sta imela priliko v tričetrl urnem razgovoru iznesti ministru vse želje naših gospodarskih kro-go\t Razgovor se je vršil posebno o predlogu zakona o Državni obrtni banki in ustanovitvi njenih podružnic v Sloveniji, dalje o podporah za naše strokovno-na-daljevalno šolstvo ter o omogočitvi absolventom Trgovske akademije v Ljubljani, da nadaljujejo svoje študije na visoki šoli m trgovino in obrt v Zagrebu, nadalje o trgovskih pogodbah z Anglijo in Francijo, kjer so se pogajanja že pričela ter o smernicah glede pogodbe s Češkoslovaško in o definitivni redakciji carinske tarife. — Minister se je informiral posebno glede interesa slovenskih gospodarskih krogov za razstavo v Filadelfiji in izrazil željo, da naj bi bila udeležba iz Slovenije na tej razstavi čim številnejša. Konzul republike Čili v Beogradu. Naša vlada je podelila eksekvatur g. Zuau Laren Alkaldu, generalnemu konzulu čilske republike v Beogradu. Ker je g. Zu-itn Laren Alkaldu obenem tudi odpravnik poslov poslaništva čilske republike v Bukarešti, bo izvrševal svoje konzularne funkcije iz Bukarešta. Ureditev našega paviljona na razstavi v Filadelfiji. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je podpisal rešitev o zgraditvi in ureditvi našega paviljona na veliki mednarodni razstavi v Filadelfiji. S tem je torej vprašanje paviljona rešeno izven ministrskega sveta. Projekt za interijer centralne dvorane je poverjen arhitektu Brašovanu, projekt in načrt za vse ostale prostore v reprezentančnem paviljonu pa prof. Tomislavu Križmanu. V kolikor možno, se bo pri gradbi upo- nje in ukrepanje v vseh stvareh, ki niso po zakonu ali statutu pridržane sklepanju skupščine ali po posebnih določbah statuta odkazane drugim družbinim organom.« Troje sledi iz teh določb: one podpirajo moje gori v drugi zvezi nagla-šeno stališče, da naj se za člane načelstva postavljajo veščaki, ki znajo vodili družbino podjetje, da, še več, osebe, ki se p o poklicu bavijo z vodstvom takih podjetij. To se, praktično povedano, pravi, da naj se v načelstvo volijo ali postavljajo oni možje, ki faktično vodijo podjetje, torej redno takozvani ravnatelji. Drugo je: načelstvo, ki družbo po zakonu zastopa na ven, mora po regulati-vu imeti vstrezajoč delokrog v- poslovodstvu. To pomeni za prakso, na daj bo vodstvo družbe na ven in na notri enotno. Tretje je: načelstvo je oni organ družbe, kateremu pripadajo dvomljive, nedoločene kompetence; vse kar ni naravnost odkazano drugim organom, spada v .delokrog načelstva. Še to naj omenim: Zakon ne ustanavlja naziva »načelstvo« kot zakonito ime organa, ki mu gre zastopstvo, oni organ je načelstvo, ki 'ima zakonite funkcije načelstva, najsi se tudi imenuje drugače. Delniški regulativ (§ 34. odst. 1.) pa zahteva, da se otgan, ki ima zakonite funkcije načelstva, tudi res imenuje načelstvo, česar se naši statuti ne drže vedno, dasi trgovski zakonik (čl. 231.) vsaj posredno loči načelstvo od upravnega sveta in zahteva kot neobhod- no potreben organ le načelstvo, ne pa upravnega sveta. — S svojim gori razvitim predlogom za organizacijo delniških družb sem torej povsem na temelju, danem po veljavnem pravu: načelstvo obli-gatno, sestavljeno iz strokovnjakov, z zakonitimi in po regulativu predpisanimi funkcijami upravni svet pa samo fakultativen in v naših malih razmerah redno nepotreben. (Dalje sledi.) ADRIA pra zi pecivo in vanilin shdko oriznana najboljši ! OdKlanjajte slične a manjvredne izdeUe! vi&C&HAi Ako piješ „BuddhaM{aL j vživaš že na zemlji rali [ rabil materijal našega paviljona na pariški razstavi. Trgovinsko ministrstvo je nadalje pozvalo vse upodabljajoče umetnike, da do 20. t. m. predložijo načrte za preproge po narodnih motivih, načrte za razne servise, za moderne vezenine, za srebrne in zlate nakite, ter končno za usnjeno vezavo knjig. Švicarsko poslanstvo v Beogradu, švicarski konzulat v Zagrebu je naznanil zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je švicarska vlada pre ustroji la dosedanji honorarni generalni konzulat švicarske republike v Beogradu v švicarsko poslanstvo in je dne 21. p. m. izredni poslanik in opolnomočeni minister švicarske republike g. Ferdinand v. Salis predal Nj. Vel. kralju Aleksandru 1. akre-ditivno pismo. Izza tega dne ima tedaj švicarska konfederacija v Jugoslaviji svoje poslanstvo. Posle bo vodil do nadaljnjega kot odpravnik poslov ad inle-rim g. legacijski tajnik Karl v. Jenner. Predavanje o dekorativni razstavi v Parizu. Zveza kulturnih društev priredi v Ljubljani v Kinu Matica pet zaporednih nedelj od 10.30 do 11.30 dopoldne z začetkom dne 10. januarja t. 1. Predaval bo arh. prof. Rado Kregar. Vsebina vseh predavanj obsega opis dekorativne razstave v Parizu, njeno zgodovino in organizacijo, nadaljnji razvoj moderne arhitekture in na podlagi reprezentančnih paviljonov ter razstavljenih projektov in fotografij. Eno predavanje celega cikla poda sliko jugoslovanske udeležbe na tej razstavi ter zgodovinski razvoj slovenske dekorativne umetnosti. Eno predavanje tvori pregled in razlago moderne scenerije svetovnih gledališč, drugo zopet in-terjer, opremo posameznih paviljonov na razstavi udeleženih narodov. Vsa predavanja so poljudnega značaja ter je vsako zase zaključeno in razumljivo vsakemu, ki se interesira za umetnost. Gospod predavatelj je bil osebno v Parizu v svrho študija razstave ter svetovne dekorativne umetnosti. Vsa predavanja bodo pojasnjevale številne skioptične slike, napravljene na podlagi fotografij in slik. Absolventom kmetijskih šol. Absolventi kmetijskih šol tvorijo pri nas lep štab pionirjev kmetijskega napredka po deželi. Mnogo od njih je v javnih ali privatnih službah, drugi so ugledni kmetski gospodarji itd. Žal, da med njimi ni prave zveze in mnogo jih je, Id so se videti zadnjikrat, ko so si segli s tovariši za slovo v roke takrat, ko so zapuščali zavod, kjer so črpali kmetijske nauke za praktično življenje. Edino vez je doslej tvorilo med njimi društvo absolventov kmetijskih šol, to pa je le životarilo in je končno zaspalo. Vez med posameznimi kmetijskimi strokovnjaki, in našimi kmetijskimi šolami in zavodi je potrebna in koristna in zato se mora ustvariti in mora ostati. Kmetijska veda silno napreduje. Posamezni v praksi stoječi kmetijski strokovnjak njen napredek ne more vselej tako zasledovati, kakor pa kme-tiski strokovnjak v javnih službah, zlasti pa na kmetijskih šolah. Zato je potrebno, da se večkrat sestanemo ter razgovorimo o važnih strokovnih zadevah. Koliko lepili in spodbudljivih stvari se lahko vidi na naših kmetijskih šolali in vzornih posestvih, državnih in privatnih, zato je potrebno prirejati sestanke, skupne strokovne izlete, zborovanja itd. Pa tudi stanovske zadeve zahtevajo medsebojnih stihov in skupnega dela. Nujno je torej potrebno, da se vsi z vnemo oklenemo naše edine stanovske organizacije, to je društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani. — Kmetje strokovnjaki, bodisi da stojite v javnih ali privatnih službah ali pa da ste samostojni gospodarji, pristopite vsi kot člani in se udeležujte pridno zborovanj, sej, sestankov in izletov tega društva. Društvo je razdeljeno na sekcije Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Okoli teh center se moramo zbirati. Novomeška sekcija tega društva je sklenila, da priredi na praznik sle nalhltrefe In |#Tn nml S. O. E. o Kilkulantnlml itUiHj r.n ekspresne poaojt. yKFZ£Ol3Br posujKe. r Veletrgovina kolonijalne in Jpecerijske robe Galanterija! VI ter modne blago, pletenine, nogav(oe, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj-iscjodnefe pri * O d 3 C Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ha velikoI ob vodi. Na malo! KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Jusi) Pili Ljubljana Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni slroj z« rodbinsko aii . jbrtno robo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler - Ph«5nlx. JeJotnm posamezne dele zn slroje in ko-°lJe» Jermen«, pnevmatika. o vezenju na tir o J brezplačen 1 — Večletna garancijaI Ne veliko! Na maJol »CRJTZNE* Zaloga #veže pražene keve, mletih dišav ta rudninske vode Točna te sc-lidna postrežba! Zahtevajte ceniki lisi Trgovsk z f rgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Ralun pr! pošt. tek. zav. št 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje; letake, posetnice i. t. d. 1.1. d. lastna knllgoveznlca. im Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Kljuke za podobe, zid, cevi, Spojke za odre in prage. žlebove itd. Spojke za ladje in splave. Vijaki z maticami. Železne brane. Podložne pločice. Zobje za brane. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. D**- Izdeluje lalike transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline, "»c Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki no razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Ljubljana. — Za Trgovsko-induttrijsko d. d. Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, >MF.RKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A.8EV15R, Ljubljana.